Delegati so ga podprli s pripombami Ni skopni seji vseh zborov naše občinske skupščine je Bonit MLšica, predsednik izvišnega sveta delegatom spre-govoril o osnutku dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje do leta 2000. Kot je znano, je naša občina že lani junija na vseh zborih zavmila takratni osnutek, enako pa je slorila tudi skupščina mesta Ljublja-ne. Za zavmitev osnutka s strani naše skupščine je bilo vet razlogov, predvsem pa spoznanja, da v dokiunentu niso bile upoštevane opredelitve za hitrejši razvoj južnega dela našega mesta, torej predvsem naše občine. Sedanji osnutek je po besedah prcdsednika 1$ napake v celoli odpravil. V nadaljevanju je Borut Mišica orisal bistvene razlike med tedanjim in sedanjim osnutkom dolgoročnega plana občin in mesta za obdobje do leta 2000, pri temer je navedel predvsem naslednje: bistveno hitrejšo rast druž-benega proizvoda naše občine, spremembe v zasnovi stanovanjske gradnje, ki je v sedanjem osnutku bolj prilagojena razpoložljivim delovnim mestom, v osnutku je bolj poudarjena obnova obstoječega stanovanjskega fonda in komunalne infrastrukture, upoštevane so neka-tere pripombe o pozidavah, predvidene so nove industrij-ske cone, v osnutek so vključene nekatere pomembne cestne povezave v naši občini in podobno. Predsednik IS je ob koncu seje delegatom predlagal, da naj bistveno izboljšani osnutek sprejmejo, nato pa so o tem odločali na sejah posameznih zborov skupščine. V krajevnih skupnostih še niso zadovoljni Po uvodnih besedah predsednika Izvršnega sveta sku-pščine naše občine je predsednik zbora KS Franc Brenčič dal besedo delegatom, ki so posredovali nekatere pri-pombe, oziroma pomisleke k osnutku dolgoročnega pla-na občin raesta Ljubljane za obdobje od leta 1986 do 2000. Tako se je kljub nekaterim pismenim predlogom za dopolnitev oziroma spremembo omenjenega osnutka ra-zvila živahna razprava, ki jo je začel delegat iz KS Velike Lašče Janez Doliina. Opozoril je, da so v osnutku predvi-dene pozidave približno 25 hektarjev kmetijskega upo-rabnega zemljišča, kar Laščane moti oziroma so zaradi tega ogorčeni. Piav tako po njegovih besedah ni v skladu z marsikatenmi akti pozidanje zemljišč, na katerih je sedaj 6 zaščitenih kmetij, kar bi načrtovalci, predvsem urbanisti, morali vedeti. V razpravo je nato posegel Ciril Stanič delegat KS Kolezija z 12 tipkanih strani obsega-jočim gradivom, ki je vsebovalo številne pripombe. V svoji, skoraj bi lahko rekli študiji, se ni dotaknil samo motečih delov osnutka, ki se ne nanašajo na našo občino, temveč na vse mesto. Miloš Lapajne, delegat KS Milan Česnik, je v osnutku pogrešal globalne ekonomske izračune, ki bi upoštevaje inflacijo in druga, predvsem gospodarska gibanja, natančneje opredelila zamisli dol-goročnega razvoja Ljubljane. Brezoviški delegal Ciril Ropret je spregovoril tudi o pozidavi nekaterih kmetij-skih površin. Vendar v načrtu, kot se je izkazalo v nadaljnji razpravi, ne gre za pozidavo v tem stoletju, temveč šele po letu 2000. Kljub temu pa je najbrž prav, da so ljudje zaskrbljeni za obdelovalne površine, saj vemo, da je hrana iz dneva v dan dražja, med drugim tudi zato, ker plačujemo davek nepremiSljenega zidanja sta-novanjskih pa tudi industrijskih objektov na kmetijskih površinah prve kategorije. I Tudi delegati zbora zdurženega dela in druž- | I benopolitičnega zbora so s pripombami in do- I I polnili predlogov osnutek tega dolgoročnega I V dokumenta Ljubljane sprejeli. J V razpravo je posegel tudi predsednik OK ZKS Julij Planinc, ki se je odločno zavzel za to, da naj delegati podprejo osnutek, o katerem so razpravljali, čeprav še vedno ni tak, kakršen bi moral biti, saj se v njem pojav-tjajo nekalere nasprotujoče si zamisli. Poleg tega je po-udaril, da je bilo v osnutek vtkanega ogromno dela, ki seveda ni preprosto, zato je razumljivo, da so na zboru delegati imeli tudi nekatere pomisleke. Pripombe, ki so bile podane, so po mnenju predsednika OK ZKS Julija Pianinca dobrodošle in da bi bilo nesmotrno, da bi osnutka dolgoročnega plana občin mesta ljubljane za obdobje do leta 2000 ne sprejeli. , Delegatka KS Vič Bosiljka Rovan-Kregar je poudarila, da bi osnutek dolgoročnih načrtov razvoja moral bolj upoštevati nekatera določila veljavne zakonodaje, tako zakona o urejanju prostora in varovanju kmetijskih zem-ljišč, kot tudi planiranju, ker bo ob izvbedbi tega preveč težav ali pa bo pri realizaciji zasnovanih načrtov prihajalo do zamud. član izvršnega sveta Marjan Kermauoer je delegate obvestil, da so vsi načrti izobešeni v Magistratu in da razprave še ni konec in zato so pripombe iz krajevnih skupnosti 5e vedno mogoče in zaželene. Delegat iz KS Murgle je ogorčeno spregovoril o pe-rečem vpraSanju centralnega mestnega smetišča, ki je po njegovih besedah v osnutku premalo natančno oprede-ljeno. Delegati so z večino glasov osnutek dolgoročnega pla-na obtin mesta Ljubljana do leta 2000 sprejeli, omeniti pa je treba, da bo izvršni svet naše občine do konca razprave o osnutku poskušal v le-tega vnesti oziroma posredovati vse konstruktivne pripombe, ki so jih na seji zbora krajevnih skupnosti posredovali delegati. DANILO HINIČ