PoStnina pavžalirana. 1 nicfi --£k Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljačem no dom ali po poiti K 10'— mesečno. . četrtletno K 30'—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave Št. 24. Leto III. Maribor, sreda 9. junija 1920. St. 126. Borzne špekulacije v Beogradu. Jugoslovensko-avstrijska pogajanja v Beogradu. — Mednarodno delavstvo proti Madžarski. Koroško vprašanje. Stopili smo pred vrata Celovca. Ali smo prišli oblegat tuje mesto? Ne. Predno je stopila ena nemška noga na ta kraj — smo bili tam mi. Mi smo bili davno doma v visokih koroških gorah in zgodovina priča o nas prav tako, kakor krajevna imena. Ali niso nastali brižinski spomeniki za to, ker ljudstvo na Koroškem nk znalo drugače govoriti — nego slovensko? Ali se ni na Gosposvetskem polju govorilo v jeziku, ki Sa Nemec ni razumel? Ali ni vojvoda Bernard pozdravil Ulrika Lichtensteina v slovenskih besedah. Celo po teh tujih gradovih se je oglašala naša govorica! Koroški stanovi so dali 900 gld. podpore za izdajo slovenske biblije (I. 1584). V Celovcu je izšel Prvi slovenski Megiserjev slovar (1612). Tam se je ohranilo med narodom mnogo prvih slov. knjig. Ljudski pevci so peli v slovenskem jeziku. Ko je za cesarja Jožefa zavel bolj svoboden duh — se je takoj prebudila Koroška. L. 1780 je izšel v Celovcu prvi slovenski abecednik za ljudske šole. Jezuit Gutsman je napisal slovnico in slovar. Takoj za njim je prišel Ahacelj, naš narodni gospodar- Radiv«) Rehar: Ženska. (Konec). Tiste dni potem se mi je zdel svet čisto drugačen, nego poprej in videl sem stvari, ki jih poprej nikoli nisem opazil, čeprav sem hodil tisočkrat mimo njih. Ob stezi sem pogledal v kelih drobne cvetlice in videl v njej čudežen smehljaj; v mraku 9em poslušal murna, ki je Muziciral v visoki travi in hipoma sem razumel niegovo pesem; povsod pa, kamorkoli sem se °?r!» se mi je smehljal nasproti njen lepi obraz, je bil moj, tako moj in samo moj . . . In vendar ni bija ta moja sreča popolna. Kalila jo )e njena čudna muha, da jo smem po-sečati samo vsak drugi večer, jaz pa bi bil naj-raje vedno pri njej, uro za uro, noč in dan. Toda kljub temu sem se strogo držal njene zapovedi, dokler je končno vendarle nisem prelomil. Nekega večera, ko bi ne bil smel iti k njej, se me je polastilo divje hrepenenje, da bi vsaj od daleč videl okno, za katerim spi, čeprav že ne smem gledati ji v lepe, rnjske oči, ne smem piti poljubov njenih rdečih, baržunastih ustnic. Za njim sta prišla Urban Jarnik in Matija Majar: prvi je bil pesnik in je razkrival zgodovino vojvodskega prestola, drugi je bil slovničar in naš največji panslavist. Okoli 1. 1830 je bil Celovec prav tako slovensko mesto, kakor Ljubljana. V teh letih je izšlo tu največ slov. knjig. V bogoslovju je Slomšek imel pouk v slovenščini. Leta 1848 so celovški bogoslovci poslali pozdrav na p vaški slovanski shod. L. 1851 je začel v Celovcu izhajati prvi slo- venski leposlovni list »Slov. Bčela«. Sedem let na to je prof. Janežič (1858) začel izdajati »Slov. Glasnik«, ki je vzgojil naše največje pisatelje: Levstik, Jurčič, Sim. Jenko, Erjavec, Levec, Stritar, Mencinger itd. vsi so pisali v »Glasnik«. Celovec je bil naše kulturno središče, celih 10 let, ko je »Glasnik« združeval okoli sebe naše prve može. Istočasno je tam izdajala knjige Mohorjeva družba.; Celovec je torej nam pomenil več nego' Ljubljana. Einspieler se je boril tam politično, izdajal je »Slovenca« in »Prijatla«. Šele po 1. 1868 smo se začeli umikati iz Celovca. Od takrat je propadal slovenski Korotan. M teh 50 letih smo izgubili Celovec: ne popolnoma nekaj jih je ostalo tam. V tem času se je ponemčilo tudi Gosposvetsko polje. Naša največja ljudska družba »Mohorjeva družba« je ohranila tu svoje središče. Uloga Celovca v naši kulturi je bila velika: o tem še nismo napisali svoje knjige — a bilo bi potrebno, da bi jo čitala antantna komisija. Maribor ni bil nič manj nemško mesto ko Celovec — če bi ga bili ob prevratu zavzeli, kakor so io Celovčani pričakovali, bi bil danes — naš. Tako pa smo šli pred vrata Celovca^ kjer je bil nekdaj naš dom. Tam leže grobovi onih, ki so padli in napisi onih, ki so nas izdali. Bili smo davno v tej trdnjavi, ki jo zdaj oblegamo od daleč: prej smo stali v nji — zdaj smo pred vratmi. Zaman je bila vsa trdna volja izpolniti njen ukaz — prelomil sem ga. Boječe sem se plai.il proti njenemu oknu in pri srcu mi je bilo tako, kakor mora biti tatu, ko se v silnem strahu bliža kraju kjer leži skrit prepovedan zaklad. Nenadoma pa sem obstal kakor ukovan: nalahno so zaškripala lesena vrtna vratca in v mesečini sem opazil sključeno postavo, ki se je previdno bližala njenemu oknu. Trepetajoč po vsem telesu sem se stisnil v senco bezgovega grma. Po neprevidnosti pa sem se spodtaknil ter vdaril z roko po veji, da se je ves grm zamajal. Neznana postava je preplašena obstala ter dvignila obraz, tako da ga je za trenutek oblila jasna meseč;na in v tistem trenutku sem ga spoznal — bil je moj prijatelj . . . Besen gnev je preletel vse moje bitje, stisnil sem pesti ter se skrčil kakor tiger predno skoči na svoj plen ; v glavi pa me je peklo vprašanje: „Kaj hoče tu?" V hipu pa se mi je porodila v srcu nepopisna zloba, da sem se na glas zahrohotal ter stopil izza grma naravnost predenj. »Dober večer, prijatelj. Prepozno prihajaš; Ujedinjenje jugoslovenskih socialističnih strank! (Iz delavskih krogov). Ujedinjenje jugoslovenskega proletarijata v Sloveniji hodi svoja čudna pota. V dobi Kristanovega »ministerijalizma« se je izvršil že zdavno obstoječi razdvoj jugoslov. social, demokr. stranke. Kar je očitno simpatiziralo z ruskim boljševizmom, ali takozvano »tretjo internacijonalo«, se je izločila kot komunistična stranka. Dne 11. aprila se je na konferenci v Ljubljani ozir. v Mariboru ta razkol zopet strnil in se proglasil oklic za ujedinjenje vsega proletarijata v Jugoslaviji. Že srce, ki si ga hočeš osvojiti |e moje že zdavnaj." Če bi mu bila padla nenadoma zvezdama neba pred noge, bi ne bil mogel gledati bolj začudeno, kakor je gledal tisti hip. „0 kakšnem srcu govoriš?" „0 onem, ki bije tu notri za temi zavesami, prijatelj. Čemu bi mi prikrival, ti prihajaš sem, da ji razkriješ svojo ljubezen; toda tega ti ni treba, ker sem to že zdavnaj jaz storil in ona me ljubi. Vsak drugi večer se sestajava." „Ti tudi ?" je vzkliknil s čudnim, [ubitim glasom ter omahnil na zid. „Kako, ti tudi?" „Ker se tudi jaz že zdavnaj ž njo sestajam." „Tudi ti?" „Da, tudi jaz. Ona me vendar ljubi.* „Ona ljubi mene .. Nastal je molk, ki gaje motilo samo glasno utripanje najinih src. Potem pa se je moj prijatelj nenadoma bolestno zasmejal. „Sedaj razumem", je dejal s čudno mirnim glasom. „Ona ne ljubi niti mene niti tebe; oba sva ji le v zabavo, dve igrači, ki se igra a njima teden po tem historičnem dogodku (ponesrečena generalna stavka) se je pokazalo, da je bilo lepilo, ki je za trenotek strnilo obe soc. demokratični struji, samo navideznega značaja in da so dogodki generalne stavke obe struji temeljito raztrgali. Kar preko noči je struja komunistov z oficijelnim naslovom »Socijalistična delavska stranka Jugoslavije« vzdignila iz groba svoj »Rdeči Prapor«, do-čim so »desničarji« ostali zvesti svojemu »Napreju«. Kakšno globoko sovraštvo leži na dnu prepada obeh struj, nam svedoči zadnji »Rdeči Prapor«, iz katerega navajamo le nekatera markantnejša mesta: »Kar se pravi končno in radikalno razkriti in streti omahljivo, malomeščansko, reformistično, izdajalsko, ministerijalsko lažipolitiko »social-de-mokratičnih« voditeljev«. V nemško tiskani notici na naslov »An die Arbeiter Marburgs und die, die »Volksstimme« lesen . . .« či-tamo: »Arbeiter, stimmt ihr mit der unerhor-ten Schreibvveise der »Volksstimme« die sich »Organ des siidsl. soc. dem. Partei« schimp-fen la!3t, iiberein? Dieses Blatt hat unauf-gefordert und freivvillig die Rolle eines Po-lizeiblattes ubernommen und dies soli ein Arbeiterblatt seia? Habt ihr gelesen, wie es unseren »Rdeči Prapor« («Die rote Fahne«) denunziert, nach der Pofizei schreit und die ohnehin tibergeniigend reaktionare Regierung auffordert, das ofizielle Organ, der einzigen vvirklichen sozialistischen Arbeiterpartei im Lande zu verbieten? Eine handvoll dieser Sozialpatrioten und Verrater der proletarischen Interessen wagt es von der Regierung zu fordern, dafi sie das Erscheinen unseres Blattes verbiete, was gleichbedeutend ist mit der Auflosung unserer Partei die die Interessen von 75 % der proletarischen und halb proletarishen Bevolkerung des Reiches verlritt...« Mislim, da je že s tem izvlečkom popolni razkol še pred meseci mogočne soc. demokr. stranke dovolj pojasnjen. In NSS? Če tudi o sličnem razkolu ni nobenega govora, vendar so zadnji dogodki pokazali, da stranka ravno ob času prve težke preizkušnje v svojem eksekutivnem praktičnem delu ni zadovoljila nanjo stavljenih upov. Iz mariborske, kot najbolj delavne krajevne organizacije je nenadoma izstopil njen tajnik, novinar Pirc — in sicer kakor se čuje, vsled notranjih sporov, katerih odmev se bo končal pred sodiščem. V zvezi s tem izstopom smo slišali o osnovanju nove soc. stranke s programom ujedinjenja vsega jugoslov. proletariata. Izprva smo mislili, da je to le pobožna želja izstopivšega tajnika Pirca. A beseda naj postane meso. izmenoma. Potrkaj na okno; predloživa ji račun." Mehanično sem dvignil roko ter potrkal. Za trenutek se je zganila zavesa, okno se je odprlo in pred nama je stala ona, Mesečina je oblila njene okrogle gole roke, krasni obrazek in razpletene zlate lase. „Vidva . . .", je vzkliknila trepetaje ter omahnila na podboj; potem je planila kvišku ter z besno naglico zaprla okno ter zatisnila zagrinjalo. £; Midva pa sva legla v visoko travo ter se milo razjokala; ne toliko radi njene izgube, ampak radi spoznanja, ki je bilo tedaj seglo v najini duši s svojimi ostrimi kremplji, in zaradi rane, ki je ostala nezaceljena za vse večne čase. Tedaj sva spoznala žensko ter se napotila dalje, dva trudna starca v pusto in samotna noč, ki ji ni bilo nikjer konca in nikjer kraja in bila sva spet prijatelja. V soboto zvečer je NSS sklicala v Kri-j ževem dvoru javen shod, na katerem se je zrcalilo pojemanje delavnosti te stranke. Ni bilo ne obljubljenega glavnega govornika iz Ljubljane, ne drugega določenega govornika iz Maribora, tako da je Jarh kot predsednik podružnice moral sam nastopiti kot govornik in sicer iz početka ob jako skromni udeležbi. Shod je pozneje posetilo tudi mnogo soc. demokratov. V svojem govoru je Jarh vseskozi simpatično omenjal soc. dem. stranko in ponudil ujedinjenje, pogojno, da soc. demokratska stranka sprejme narodnostni program NSS. V imenu JSDS je tajnik Slanovec ponudbo v principu sprejel, toda ko je povdar-jal, da njegova stranka od solidarnosti z drugorodnim proletarjatom ne more odjenjati in ko je prišel na dogodke v Trstu, tedaj se je od strani NSS dvignil hrup protestov, da je mestoma izgledalo kot da pride do spopada. Nato se je oglasil bivši tajnik Pirc, ki je pred vsem konštatiral, da je od Jarha sprožena ideja pravzaprav njegova (Pirčeva), izrazil pa je svoje zadovoljstvo, da se je ta ideja tudi na tem shodu in iz drugih ust približala udejstvovanju. Burno odobravanje oa je izzvalo njegovo dokazovanje, da je absolutno nemogoče, da bi nova ozir. uje-dinjena jugosl. soc. stranka šla še dalje skupaj s takozvano mariborsko »internaci-jonalo«, ki samo zlorablja JSDS v svoje pangermanistične in raznarodujoče namene; to sploh niso socijalisti, amp ik od »Siid-marke« podpirani nemško-nacijonalno šovinistični agenti. Je pa za to, da se v stranki ohranijo pošteni, resni nemški sodrugi, ki se kot manjšina prilagodijo novim razmeram. Predlaga, da se obojestranska akcija temeljito provede do prihodnje prilike. Radovedni smo, kako se bo stvar nadalje razvila. Dnevne vesti. Jugoslavija. Te dni je bila pri nas ustavna komisija. Radovedni smo, ali je čutila, da je v Jugoslaviji ali v kraljestvu SHS. „Slov. Narod" prinaša odgovor na čianek v „Balkanu", kjer nekdo še vedno zagovarja naslov države SHS in se brani imena „Jugosiavija", vkljub temu da je to icne danes povsod znano in priznano. Ne vemo, kako bi n. pr. sodili mi o enotnosti države, ki bi se imenovala n. pr. kraljestvo Angležev, Ircev in Šketov, ali pa cesarstvo Turkov, Kurdov in Arabcev itd. Poleg tega bi bilo treba imenovati še vse maje narode, ki bivajo v isti državi (pri nas Nemce, Madžare in Albance!) Svet se bo pač čudil enotnosti take države, ki ni znala sebi najti niti enotnega imena 1 Zavedni jugoslovenski vojaki. Prejeli smo: V neki predmestni kavarni, ki izgleda kakor »Union« je sedela slovenska družba in se med seboj razgovarjala seveda slovenski. Njim nasproti sedi nekaj jugosloven-skih podčastnikov v družbi nežnega spola. In- zgodil se je čudež, da so podčastniki kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev slovenski družbi prepovedali govoriti slovenski in sicer tako energično, da so slovenski gosti iz strahu pred grožnjo nasilja oboroženih SHS podčastnikov morali zapustiti kavarno. Taki čudeži se gode zdaj v jugoslovenskem Mariboru ! Par opomb k nedeljskemu izletu. Ko smo se pripeljali v Grabšlajn, so mladi in zdravi ljudje poskakali iz vagonov in so nlanili preko grede, kjer so pohodili vse, kar je tam rastlo in so planili na vozove. Ti gospodje niso pomislili na ženske in na starejše ljudi, ki so težko hodili. Bile so zastopnice koroških ženskih društev, ki so hodile 3.-4. ure peš na postajo, in te bi bile gotovo bolj potrebne voza nego mladi zdravi ljudje. Kdor ni zmožen za Koroško žrtvovati par ur hoje, naj je ne hodi reševat. Tisti beg na vozove je bil pač nekaj tako grdega in nedostojnega, da naj bi si gospodje zapomnili, da tako sebično vedenje ne dela časti njim in da ni stvari v korist. — Most čez Krko je bil tak, da je pripisovati le sreči, če se ni pripetila nobena nezgoda. Drugič naj se taki poskusi ne ponavljajo in naj se izletnikov ne vodi po takih potih, ki r.iso povsem varni. „Wiener Luxus Backerei" Karl Ro-baus. Čim bolj se približujemo volitvam, tem bolj opažamo, kako nas naš radikalni novi vladni komisar g. dr. Leskovar polagoma vpeljuje iz Jugoslavije v staro Avstrijo. Dokler je še g. dr. Pfeifer zavzemal dr. Leskovarjevo mesto, so klerikalci dan na dan iztaknili kakšen zastareli nemški napis. Vre je pričakovalo, da če bi ti srditi levi nemško-žrci kdaj prišli na dr. Pfeiferjevo mesto, o to bo kar čez noč vse zginilo z Maribora, kar so si sami ovekovečili v svoje črne bukve. Pa kakšno razočaranje! Komaj se je doznalo, da se ravno ti srditi črni levi polastijo niestnega magistrata, so se kakor gobe ob dežju pojavljali dvojezični napisi, pa tudi samo nemški, ko se je reklo, čakajte, zdaj pride na Pfeiferjevo mesto nadlev dr. Leskovar, o ta bo pometel vse, prav vse, • kar je poldrugo leto sam pobijal. Ampak odkar je ta gospod že gospodar Maribora, do danes ni še zginila niti ena nemška črka, niti en dvojezičnih napisov, nasprotno, enih ko drugih je vsak dan več. Med drugim vidimo po Aleksandrovi cesti, po Slovenski ulici itd. drdrati voz s pecivom, voz sveže pobarvan v pristno frankfurterskih barvah z napisom: »WeiI3- und Schwarz-Wiener Luxus-Backerei Karl Robaus«. Hudomušneži ugibljejo, če ni ta tvrdka proklamirana kot »Hoflieferant« bodoče klerikalne ekscelence, sedaj še vladnega komisarja in samo še gospodu dr. J. Leskovarju ? Ali pa je to začetek tolerančne politike »črne internacionale ?« Črešnje. Črešenj je zadnje dni ni našem trgu toliko, da se jih komaj proda. Višek je dosegla pretekla nedelja, ko je bilo na trgu čez 50 vozov tega zgodnjega sadu ter so ga prodajali celo po 1 K kg. O vremenu. Po neprimerno topli zimi in in rani pomladi smo dobili sedaj precej hladen in deževen junij. Mesec, ki bi moral biti eden nnjtoplejšib v letu, je pričel z deževjem, ki je tako ohladilo zrak, da so večeri in jutra popolnoma mrzla, kakor v jeseni. Po Gorenjskem in po drugih delih Alp je, kakor poročajo, celo zapadel sneg. Tako smo imeli v zimi poletje, v poletju pa imamo zimo. Vendar pa pravijo vremenski preroki, da se bo vreme kmalu spet spremenilo ter bodo nastopili zopet suhi in topli dnevi. Farji so lopovi. Zadnja »Straža« je zopet prinesla na rnoj naslov daljšo notico, ki je po vsebini, po jeziku in firiem tonu gotovo vrhunec uredniške umetnosti. Da se ta biser ne izgubi, prinesem ga dobesedno: »G. M. Zemljiču odgovarjamo, da smo vzeli njegovo .pesniško' prostost: ,Farji so lopovi* iz zapisnika učiteljske seje. Ako si domišlja, da je pesnik Zemljič obračunal z nami z notico, katero je skrpucal v »Delavca« v objemu alkohola, se moti. ,Farovšl»i lopovi' bodo imeli za gospoda šolnika posledice, da bo lahko pesnil ne samo poskočnih in o žabah, ampak tudi žalostinke. Zemljiču bi tudi kot šolniku priporočali slov. slovnico, da ne bi pisaril in obelodanjal zveriženk, katere poznajo le bivši nemškutariji, ne pa pravj S»ovenci. Na svidenje g. Zemljič, pa ne v Delavcu, ampak kje drugje, kjer ne bomo samo laj hpnega. Ob 13 uri popoldan splosna telovadba, „ . , ”, , ., demonstracija Tuševega sistema; zletna scena.jDošovor bo obseSal Predvsem določbe o Zvečer druga svečanost na Vlta,vi. Dne 28. t. m. medsebojni izmeni živeža in industrijskih ob 6 zjutraj splošen nastop. Po telovadbi pola- izdelkov. LDU. Beograd, 8. junija. Zaradi popolne -stagnacije v valutni trgovini je začel dinar včeraj in danes zopet polagoma padati. V splošnem se drži berza precej rezervirano. Povpraševanje za tujimi valutami je zelo malo, ker si je pri zadnjem polomu mnogo špekulantov opeklo prste, in so sedaj bolj previdni. Sploh se razširjajo vesti, da je bil ta polom v prvi vrsti insceniran od nekaterih velikih borznih špekulantov, ki so izrabili nesigurnost, nastale vsled padca takozvanih zdravih valut na zapadnih borzah. Pogajanja z Avstrijo v Beogradu. LDU Beograd, S. junija. Včeraj so se pričela meritorna pogajanja med odposlanci avstrijske vlade in naše vlade. Jugoslovenska zastopnika sta dr. Ninčič in dr. Korošec. Pogajanja se vrše v dveh skupinah. Dosedanji Mednarodno delavstvo proti Madžarski. LDU Pariz, 8. junija. Mednarodna zveza strokovnih organizacij se obrača na delavstvo vseh držav s pozivom, naj delavci opuste vsako delo, ki bi posredno ali neposredno koristilo Madžarski. Od 20. junija dalje ne sme priti noben vlak na Madžarsko, nobena ladja ne sme pristati v madžarskih pristaniščih, nobeno pismo in nobena brzojavka ne sme priti na Madžarsko niti iz Madžarske. Promet na Madžarsko se more prekiniti Madžarska ne sme dobiti ne premoga, ne sirovin, ne živil. Mednarodna zveza strokovnih organizacij apelira na delavstvo vseh držav, naj se prične bojkot, ki je bil za vojne naperjen proti sovražnimi državami in po vojni proti delavskem ugibanju v Rusiji, sedaj proti Madžarski. Proti belemu terorju naj se prične sedaj bojkot proletarijata vsega sveta. Ta poziv so podpisali predsednik mednarodne zveze strokovnih organizacij, Appeton, ter podpredsednik in tajnik zveze. Napredovanje boljševiške ofenzive. LDU Moskva, 8. junija. Frontno poročilo: Jugozapadna fronta. Rdeče čete so zopet dosegle levi breg Dnjepra in nadaljujejo ofenzivo. — Zasedle so zopet vse postojanke, ki so jih bile poprej izgubile. Dosedanji rezultat nemških volitev. LDU. Berlin, 7. junija. Do dvaindvajsetih je bilo znakih 319 volilnih izidov z vseh volilnih okrožij. Po teh izidih je izvoljenih 86 socijalnih demokratov, 57 neodvisnih, en komunist, 27 demokratov, 44 poslancev cen-truma, 12 pristašev bavarske ljudske stranke, 43 pristašev nemške ljudske stranke, 41 nemških nacionalcev, dva nemška Hannoveranca (Welfa), dva poslancajbavarske kmetske zveze, Opozicionalne stranke namreč nemško-nacijonalna, nemška ljudska stranka in neodvisni, so dosedaj dosegle 141 mandatov. Tri kupine naprednih strank so dosegle 157 mandatov. Nadalje je izvoljenih še 14 bavarskih in hanoveranskih poslancev, ki stoje blizu centruma. Angleško-ruska pogajanja. LDU Amsterdam, 8. junija. Iz Londona poročajo: Lord Curzon, Bonar Law in drugi člani vlade so Krasina sprejeli drugi pot. Krasin je glede vojnih ujetnikov in glede boljševiške propagande podal zopet nova pojasnila. LDU Pariz, 7. junija. (DunKU.) »Daily Telegraph« poroča, da je odgovor, ki ga je dobil Krasin iz Moskve na 3 pogoje, katere je stavila angleška vlada, le v vprašanju angleških vojnih ujetnikov smatrati kot zadovoljiv. Kar se tiče ostalih dveh vprašanj, namreč, da se opusti boljševiška propaganda v zapadni Evropi in da se ustavijo napadi proti angleškim interesom v Orientu, meni moskovska vlada, da je njih izpolnitev odvisna od angleške intervencije pri Poljakih. Slov. mestno gledališče. Repertoar tekočega tedna: V četrtek 10.: »Pelikan«. Častni večer Ive Še-tinske in Rada Železnika. Ab. B—49. V soboto 12.: »Smrt majke Jugoviča«. Ab. A-48. V nedeljo 13.: »Pereant možje«. Ab. A—49. Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920! Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Razpis službe. S kompetenčnim rokom osmih dni se razpisuje mesto namestnika hišnega zdravnika v kaznilnici v Mariboru proti mesečni nagradi 600 K in proti 14 dnevni odpovedi. Za to službo veljajo predpisi kaznilničnega hišnega reda. Služba je nastopiti takoj. Pravilno kolekovane prošnje naj se naslovijo na podpisano pravdništvo. Maribor, dne 8. junija 1920. Drž. pravdnik kot hišni poverjenik moške kaznilnice: Grasselli. Mala oznanila. Stojalo za šivalni stroj, 57X25 cm, se išče. Ponudbe na Ivan Kravos, sedlarska delavnica, Maribor. 2—2 Ifnnlnrict pisarski uradnik, vešč slovenskega IU)IHUIT51, in nemškega koncepta, stenograf in strojepisec, se sprejme takoj pri tvrdki Viljem Freund, usnjarna, Maribor. 3—1 Čisto nova bluza (Elizabetni) ulici št. 11. Zlatna moška ura, £"™,id^p«S£! Studenci, »Brandhof«. Ivnnkila to Sa sln°č» zapestnica z odtrgano lltJUDIId 5E JC zavarovalno verižico od Miklošičeve ulice do gledališča. Prosi se jo oddati v isti ulici št. 2, II. nadstr., desno. Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22‘ (prej G. Gredlič). 243 Albert Kopač ♦ o modna in manulakturna trgovina ♦ Maribor, Glavni trg 17 ♦ priporoča svojo bogato zalogo^ vsega v to S ===== stroko spadajočega: blaga. == X ! J □ □□□aanonnanaDonloDlaDnoDODnaDanano g Miroslav Nabergoj, Maribor § a 5—2 Gosposka ulica Št. 14 £ vhod Tkalska ulica (VVebergasse) □ Zaloga manufakturnega blaga. □ □ D □ Velik izbor bat'sta, cefirja, platna za srajce □ in rjuhe, bombaževine, nogavic itd. □ Tovarniška cene! Samo na dabdo! Direkten uvozi p □ □ □ DDODDDDDDBnDDDDIDOIDDDnODOODOnaDOn Restavracija na lužnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. fr. StšckSsr. m llDSoTažolj crgc=31 Mariborska eshompfna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11 P§csruinice: Murska Sobota in Velikovec. Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro računi proti najugodnejšemu obrestovanim Kupuje Ih prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje ijd. Cskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje Itd. Daje krediSe: Pod najugodnejšem! pogojt Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta. Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. . v . •*' * v Prevzema t Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.