i' I 3J5V& 0300 ^ST-50 Razlogi za važnejše spremembe občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. A. Občinski red. Splošno. Načrt je vrejen kolikor možno tako, da so dolo¬ čila, ki obsegajo gotovo tvarino, skupaj, in da poglavja izhajajo od splošnega na posebno. Ker je bilo v dosedanjem, obč. redu to le deloma izvedeno, treba je bilo nektera določila, ki so bila doslej skupaj, dejati v čisto nove in medsebojno od¬ daljene razpredele. V pregled naj sledi tukaj razporedba gradiva: I. Poglavje: O občinskem ozemlju in o osebnih razmerjih napram občini. (§§. 1—13) a) Obseg in razdelitev občinskega ozemlja (§. 1) b) Osebna razmerja, (§§. 2—-10) c ) Matica (§. 11) d) Osebne pravice in dolžnosti (§. 12, 13.) II. Poglavje: O občinski ustavi. (§§. 14—26) 1. oddelek: o občinskem svetu. {§§. 14 — 19.) 2. oddelek: o županu in njegovih namestnikih. (.§§■ 20-25). 3. oddelek: o magistratu in okrajnih načelnikih. (S- 26.) III. Poglavje: o občinski upravi. (§§. 27—63.) 1. oddelek: občinsko področje sploh. {§§. 26 —30.) 2. oddelek: področje obč. sveta. (§§ 31 — 52) a) občna določila (§. 31) b) glede na obč. urade in uslužbence ter zavode občine (§§. 32, 33) c) gospodarski delokrog (§§. 34—43) č) pravne zadeve (§ 44) d) ubogi (§ 45) e) policija (§ 46) /) druge važnejše stvari (§§. 47 —50) g) razmerje k lastnim uradom (§§. 51, 52) 3. oddelek: področje županovo kot na¬ čelnika obč. uradov, magistratovo in okrajnih na¬ čelnikov. (§§. 53—63). a) županov delokrog (§ 53) b) magistratov delokrog (§§. 54—6.1) c) okrajnih načelnikov delokrog (§. 62) č) vzajemno podpiranje z drugimi oblastvi (§. 63) IV. Poglavje: način opravilnega ravnanja obč. sveta (§§. 64—78). V. Poglavje: Pravni leki v obč. stvareh (§§.79 -81). VI. Poglavje: o nadzoru nad občino (§§ 82 -85). 2 » — 2 — K §. 4. Postopanje pri podeljevanji meščanstva se tu natančneje precizuje. Tudi se je semkaj sprejelo po dunajskem uzoru določilo o slovesnej zaobljubi novo' sprejetih meščanov. K §. 7. Glede na slovesno obljubo pred zbranim občin¬ skim svetom mora le-temu pridržana biti pravica od¬ vzeti meščanske pravice takim meščanom, ki bi utegnili ravnati proti tej obljubi. Glede otrok takih meščanov, obseza ta §. določbe > ki se od onih dosedanjega §. 10. bistveno razlikujejo s tem, da je na mesto rojstva stopilo »spočetje" kot ona doba, od katere teko posledice izgube meščanstva. — Tudi glede žene predlaga se preciznejše besedilo. Konečno je bilo tu potreba izreči, da izgube veljavo vsa novim določbam nasprotujoča določila meščanskega statuta z dne 5. oktobra 1897. K §• 15. Število občinskih svetnikov zviša se proti do¬ sedanjemu številu za šest mandatov, ki pripadejo novo nasvetovanemu četrtemu volilnemu razredu. K §• 16. Bistvena sprememba je tu nasvetovana volilna doba 6 let in pa dopolnilne volitve po preteku treh let. Ta sprememba opravičena je pred vsem z ozirom na občinsko upravo, katerej ne more biti v korist, ako se občinski svetniki prepogosto menjavajo, kar se čestokrat dogaja iz vse drugih, ko upravnih uzrokov. Poleg tega se je utrdilo prepričanje, da triletna volilna doba in vsakoletne dopoldne volitve glede na današnje skoro povsodi skrajno razvite in napete strankarske razmere provzročajo preveč razburjenja, ki je na škodo rednemu plodonosnemu občanskemu delu. Iz teh razlogov spreminjajo povsodi, kjer se pe¬ čajo z reformami občinskih redov, volilno dobo, kar ima seveda za naravno posledico tudi spremembo do¬ polnilne volilne dobe. Tako določa novi dunajski občinski red iz leta 1899. šestletno volilno dobo in dopolnilne volitve po preteku dveh let; novi brnenjski občinski red z dne 3. maja t. 1. pa šestletno volilno dobo in dopolilne volitve po preteku treh let. Ker je to najnovejši občinski red, odločil sem se tudi jaz za istotak nasvet glede dobe uradnega poslovanja občinskih svetovalcev. K §■ 19. Semkaj so se uvrstila določila dosedanjega §. 87. in sicer analogno občinskemu redu celovškemu. Kot splošno temeljno določilo je ta §. gotovo umestnejši v tej zvezi. — Novum je tukaj v četrtem odstavku nasvetovani izraz „sporazumno “, mesto dosedanjega „zaslišavši“, ker je deželni odbor kot avtonomna nadzoro¬ valna oblast gotovo poklican sodelovati in ne samo svoje mnenje oddajati. K §• 20. Že ko so se leta 1886 v posebnem odseku ob¬ činskega sveta vršile razprave o načrtu novega občin¬ skega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, nasve- - 3 - toval sem, naj se v istem določi, da ima podžupan nadomestovati župana v vseh zadevah in da mu za to pripada funkcijska pristojbina. S tem svojim mnenjem nisem prodrl, kajti vsprejelo se je v §. 19. načrta in s tem v sedaj veljavni občinski red z dne 5. avgusta 1887 določilo, da podžupan nadomešča župana le v vseh občinskega sveta se tikajočih opravilih, v tem ko ga kot načelnika magistrata v smislu §. 64. nadomešča prvi nagistratni svetovalec pravoznanec. Praksa je pokazala, da bi bilo za našo mestno- upravo vendar le bolje, ko bi se bili takratni moji predlogi uvaževali. Po §. 78. odgovoren je župan za oskrbovanje magistratovo občini; naravna posledica tega določila morala bi torej biti, da se omogoči ob¬ činskemu svetu o vsakej priliki izvrševati primeren upliv na občinsko upravo. Kontinuiteta izvrševanja ta- cega upliva pa preneha, ako je župan vsled bolezni ali kacega druzega uzroka zadržan opravljati svoj urad;, kajti po določbah našega občinskega reda ga v tem slučaju ne nadomešča člen občinskega sveta, temveč uradnik občine, ki je po §. 65. podrejen županu, v ka¬ terega disciplinarno oblast spada. Tudi s stališča občinske samouprave je želeti, da vedno načeluje magistratu, ki je izvrševalni organ ob¬ čine, voljeni občan. Gotovo je to vodilo tudi občinske zastope ostalih avstrijskih mest z lastnimi štatuti, kajti izmed vseh 33 tacih mest jih je 29, katerih občinski redi določajo, da župana tudi kot načelnika magistrata zastopa podžupan. Jedino mesta Krakov, Celje in Ptuj imajo v tem oziru tako uredbo ko Ljubljana. Toda oglejmo si dotične določbe občinskih redov ostalih mest. §. 58. občinskega reda kraljevega stolnega mesta Prage, ki določa, da se imata voliti dva županova namestnika, glasi se v 6. alineji: »Župana zastopajo¬ čemu namestniku pristoje vse pravice in dolžnosti, županove." Občinskega reda mesta Liberec §. 45, deželnega stolnega mesta Celovec 35., deželnega stolnega mesta Brno 67., kraljevega stolnega mesta Olomuc 59., mesta Jihlava 57„ mesta Kromeriž 57., mesta Ogersko Gra¬ dišče 57., mesta Znojmo 54., deželnega stolnega mesta Opava 31., mesta Bielice 24., mesta Fridek 71., de¬ želnega stolnega mesta Gradec 23., 30. in 32., dežel nega stolnega mesta Černovci 47., mesta Waidhofen a. d. Ybs 20. in 57., Dunajskega Novega mesta 20. in 57., deželnega stolnega mesta Linec 100., mesta Steyr 93., deželnega stolnega mesta Solnograd 88., mesta Maribor 59., deželnega stolnega mesta Inomost 92., mesta Bolcan 63., mesta Roveredo 48., mesta Trident 61., mesta Rovinj 53., okrožnega stolnega mesta Go¬ rica 51., kraljevega stolnega mesta Lwow 53. in 63., državno neposrednega mesta Trst 120. ter državnega glavnega in stolnega mesta Dunaj 89.,: določajo, da v magistratu — kateri se v nekaterih mestih imenuje mestni svet, občinski svet, municipij in upravni odbor — nadomešča župana vedno podžupan — ki se v Lvovu imenuje prvi podpredsednik — ali pa prvi ob¬ činski svetovalec. Ako je torej po druzih mestih, katerih nekatera so manjša in manje važna ko Ljubljana, prevladalo prepričanje, da ima župana v zadevah samosvojega in prenešenega delokroga zastopati voljeni član občinskega r - 4 — sveta, opravičeno je, da se tudi Ljubljana postavi na isto stališče. K §• 22. Semkaj so sprejete skoro dobesedno določbe §. 31. občinskega reda za deželno stolno mesto Brno z dne 3. maja t. 1. Zapriseženje podžupana je naravna posledica v v §. 19. nasvetovanih določeb. Voljeni člani magistratnega odseka zavzemajo neko izjemno stališče ne le, ker so analogno določbam kranjskega občinskega reda prvi občinski svetovalci, temveč tudi zato, ker imajo sodelovati pri izvrševanji opravil prenešenega delokroga. Zaradi tega je umestno njihovo slovesnejše uvedenje v opravila. Okrajni načelniki in njihovi namestniki podajati imajo mestnemu magistratu v stvareh lastnega in pre¬ nešenega delokroga, zlasti tudi kot političnemu oblastvu prve stopinje, čestokrat prav važne informacije. Veljava okrajnih načelnikov in njihovih namestnikov rastla bode, čem bolje se bode širilo in obljudovalo mesto. Zato je tudi glede teh zaprisega priporočljiva. K §. 23. Te določbe so naravna posledica pri §. 16. na¬ svetovanih sprememb. K §. 24. Glede sprememb, ki se nasvetujejo pri §. 19. treba je bilo primerno spremeniti in popolniti tudi v ta §. sprejeta določila prejšnjega §. 22. Pri tem se je oziralo zlasti na določila §. 27. novega dunajskega občinskega reda. Tudi so se precizovale prehodne določbe, pri čemer je zlasti opozoriti na začasno vodstvo opravil v slučaji, da se na novo volita župan in podžupan. Ker nezapriseženi župan ne more prevzeti vodstva opravil prenešenega delokroga, prepušča se v prehodnej dobi vodstvo uradov magistratnemu ravnatelju. K §. 25. Če se sprejmo nasvetovane določbe §. 19. naravno je, da potem pristoji podžupanu funkcijska pristojbina. Ne predstavljam si namreč stvari tako, da bi podžupan samo tedaj imel župana zastopati, kedar isti oboli ali je odsoten; temveč mnogokrat zamore se prigoditi, da župan sicer uraduje, da pa — zadržan po važnih opravkih v mestu samem — potrebuje zastopanja. V vsakem takem slučaji stopiti ima.podžupan na njegovo mesto. Res je v občinskih redih druzih mest izrečeno, da podžupanu, resp. prvemu občinskemu svetovalcu, pripadajo funkcijske pristojbine, katere določati je pre¬ puščeno občinskemu svetu. To določajo občinski redi: praški v §. 58., černovški v §. 45., goriški v §. 48., rovinjski v §. 51., dunajski v §. 25., olomuški v §. 57., waidhofenski v §. 25., dunajsko-novomeški v §. 25., frideški v §. 30., kromerižki in ogersko-gra- diški v §. 29. ter tržaški v §. 62.; pogojno pa tudi občinski red lvovski v §. 26. in krakovski v §. 53. Opravičeno je pa tudi, da se onemu občinskemu svetovalcu, ki bi, kedar bi ne bilo župana in ne podžupana, vršil nju pravice in dolžnosti, prizna primerna nagrada za izgubo časa, katero v takem slučaji utrpi. K §. 26. Drugi odstavek tega §. dobil je §. 31. novega dunajskega občinskega reda primerno besedilo. Opravilna doba članov magistratnega gremija določa se isto tako ko podžupanova z ozirom na do¬ polnilno volilno dobo na tri leta. Službarina okrajnih načelnikov prav za prav v ljubljanskej občinskej upravi ni novum. Daši namreč dosedanji §. 24. v tem oziru ničesar ne določa; dobiva vendar barjanski okrajni načelnik že več let sem za svoja opravila posebno letno nagrado. Čem bolje se bode mesto širilo in obljudovalo in čem bolje bodo vsled tega rastla opravila okrajnih načelnikov, tem opravičenejše postanejo za-nje službarine. Bati se je celo, da s časoma okrajnih načelnikov, ki bi svoj posel opravljali brezplačno, še dobiti ne bode. K §. 29. Tretji odstavek tega §. posnet je po novem du¬ najskem občinskem redu (§. 42.); v četrtem in petem odstavku pa so določila kako je ravnati, kedar državna uprava prevzame kako opravilo prenesenega delokroga v lastncroskrbovanje. Izkušnje, ki jih je mestna občina ljubljanska imela pri oddaji mestnega davčnega urada, govore za taka določila. K §. 31. Tretji odstavek posnet je po §. 47 celovškega občinskega reda in po §. 49. dunajskega načrta. K §. 32. Četrti odstavek posnet je po §. 32. novega du¬ najskega občinskega reda (§. 35. načrta.) Sicer se tu nasvetovane določbe strinjajo z določ¬ bami §§. 29. in 30. sedaj veljavnega občinskega reda in jih le natančneje opisujejo ter popolnujejo. K §• 35. Tretji odstavek posnet je po §. 48. celovškega občinskega reda. K §. 37. V tretjem odstavku nasvetuje se določno označenje onega občinskega urada, v katerem se imajo razgrinjati proračuni občinstvu v upogled. Dosedanje besedilo pri¬ krojeno je bilo za dobo, ko agende občinske uprave niso bile še tako obsežne, ko so sedaj. Četrti odstavek posnet je po §. 56. celovškega občinskega reda. K §. 39. Dosedanji §. 40. je določal, da je doklade k direktnim davkom nalagati na vse razrede teh davkov v jednakej meri. Glede na to doslej diferencovanje doklad tako, da bi bili-premožnejši sloji mestnega prebivalstva — zlasti pa podjetja, ki so zavezana javno polagati račune — bolje zadeti, ko ubožnejši, ni bilo mogoče in je leta 1896, ko sem priporočal, da se na ta način poskrbi za pokritje potrebščin mestnega pro¬ računa, vsled pritožbe ..Kranjske hranilnice" in nekaterih drugih instančnim potom razsojeno bilo, da je glede na besedilo §. 40. občinskega reda kaj tacega ne¬ mogoče. Ker se pa dandanes splošno uveljavlja načelo, da ima ubožnejši del prebivalstva pri javnih bremenih — 6 — kolikor mogoče varovan biti in ker se ne da tajiti, da je to načelo glede na splošne socijalne razmere, katere imajo v zapetku, da ima boljše situovani več koristi od dobrega državnega ustrojstva in več užitka od ob¬ činskih naprav, opravičeno, zato je potrebno, da se tudi v Ljubljani, kakor je to že običajno v drugih mestih — Dunaj, Brno, Lvov, Celovec — omogoči ta način pokrivanja občinskih potrebščin. To se doseže že z nasvetovanim besedilom prvega odstavka §. 39. Ko zadobi to besedilo zakonito moč, mogoče bode občinske doklade na zemljiščni in hišnorazredni davek ter na pridobninski davek malih obrtnikov iz¬ datno znižati s tem, da se neznatno zvišajo doklade na pridobnino velikih davkoplačevalcev in zavodov, ki so obvezani javno polagati račune. — Nova a jako važna je določba petega odstavka tega §. Vsled nje bode — kar je doslej bilo izključeno — mogoče z delno ali popolno oprostitvijo od občinskih doklad pospeševati stavbno delalnost, javnega blagra tičoče se naprave in veleobrtnost. K §. 47. Mesto besedila dosedanjega §. 44. nasvetuje se stilizacija §. 69. celovškega občinskega reda. K §■ 50. Besedilo tega §. posneto je po celovškem občin¬ skem redu. Poslednji del stavka ima svoj pomen zato, da se že v naprej izrazi, da se s priredbo kake občinske svečanosti ali z izkazovanjem posebnih časti in priznanj ne prekoračuje delokrog občinskega sveta. K §• 53. V predzadnji odstavek sprejele so se glede od¬ govornosti besede „in tretjim osebam". Tako določilo ima celovški občinski red. Vsled njega ne bode v za- veznosti proti tretjim osebam vedno le občina; temveč tudi dotični uradnik. K §. 54. Mesto obsežnega besedila dosedanjega §. 68. priporoča se tu splošno besedilo. K §• 56. Mesto določil dosedanjega §. 70. priporočam be¬ sedilo, ki je deloma povzeto po novem dunajskem in po celovškem občinskem redu, deloma pa temelji na dosedanjih izkušnjah. Za izvrševanje redarstvene oblasti je potrebno, da se izreče županovo vodstvo in njegova odgovornost, ker je redarstvena oblast nekaj tacega, kar že po na¬ ravi samej — zaradi nujnih odredeb, tajnih navodil, potem zaradi varovanja tajnosti v posebnih slučajih — ne spada v področje magistratnega gremijalnega po¬ svetovanja niti v področje občinskega sveta, kateri ima sicer pravico dajati županu naročila in ukaze. Glede prisojanja glob ali zapora je omeniti, da se je po dosedanjih določilih občinskega reda morala v stvareh, spadajočih pod krajevno redarstvo, prisoditi globa, katera se je v slučaji neizterljivosti spremenila v zapor 24 ur za vsacih 10 kron. Nasvetovano besedilo tretjega odstavka tega §. pa prepušča oblastvu preso¬ diti, katera kazen bi v danem slučaji bila uspešnejša. Isto zamore torej izreči obsodbo ali naravnost na globo ali pa naravnost na zapor. V prvem slučaji je globa vsekakor izterjati. 7 — Važna je tudi določba po nasvetovanem besedilu četrtega odstavka tega §. Marsikdo si namreč nič ne stori iz tega, ako je 24 ur zaprt, v tem ko bi ga že globa dveh kron občutno zadela. V takem slučaji pre¬ puščeno je oblastvenej previdnosti iti z globo tudi pod 10 kron. S tem se prihrani mestnej občini trosek za hrano dotičnika v zaporu in pridobi ubožneinu za¬ kladu večji dohodek; poleg tega pa doseže pri ob¬ sojencu temeljitejši in trajnejši učinek. K §■ 69. Tretji in naslednji odstavki tega §. priporočajo se zato, da se prepreči obštrukcija, ki je dandanes prišla v navado in modo; ki bi pa ravno v občinskem svetu zato, ker je njega naloga pečati se pred vsem z upravnimi agendami, nikakor ne bila na mestu in bi občino mogla znatno odškodovati. K §. 70. Tudi ta §. je naperjen proti obstrukciji in proti nagajivemu motenju obravnav. Prikrojen je po dunaj¬ skem vzorcu. K §• 77. Poslednji odstavek sprejet je bil semkaj po du¬ najskem vzoru. Po tem odstavku omejuje se oblast županova, ko bi jo hotel izrabljati presamovoljno in bi mu pri tem tudi politični deželni načelnik šel na roko. K §. 79. Zadnji stavek druzega odstavka posnet je po §. 105 II. lvovskega občinskega reda. K §. 84. Glede višjega odobrila za nekatere sklepe ob¬ činskega sveta pridržujejo se dosedanje določbe v toliko, da gredo nekateri sklepi do deželnega od¬ bora; drugi važnejši pa do deželnega zbora. Pri tem se kompetenca občinskega sveta izdatno razširja, kar ie z ozirom na naloge, katere imajo vršiti dandanes večje mestne občine, neobhodno potrebno. Zato so tudi vse mestne občine, z lastnim statutom katere so premenile v poslednjem času občinske rede, s primer¬ nimi določbami poskrbele za to, da se oproste spon, katere so po dosedanjih občinskih redih čestokrat prav neprijetno ovirale občinsko upravo in nje prizadevanja za razvoj in splošni napredek mest. Mesto Brno šlo je v svojem novem občinskem redu z dne 3. maja t. h tako dalječ, da je deželnemu zboru popolnoma od¬ vzelo kompetenco v stvareh občinske uprave brnenjske in je na mesto nje postavilo odločbo cesarskega na¬ mestnika, odnosno ministerstva za notranje zadeve. Glede sedanjega občinskega reda ljubljanskega treba je posebno opozoriti na okolnost, da po njem mestna občina ljubljanska., brez deželnega zakona ne more najeti nikacega 20.000 K presegajočega posojila; v tem ko občinski zakon na Kranjskem ostalim občinam v deželi dovoljuje najemanje poljubnih posojil zgolj z dovoljenje deželnega odbora. Kar se doklad tiče, pripomniti je, da §. 45. no¬ vega brnenjskega občinskega reda dovoljuje občini brez višjega odobrila pobiranje doklad na neposredne in posredne davke do višine 60% in naklad na stana¬ rino do višine 15%. Podobno določbo, kakor se nasvetuje v 111. od¬ delku tega §, ima novi brnenjski občinski red v §. 56.; v — 8 — le z razločkom, da ima ondi „vsled zahteve'* občine odločati ministerstvo za notranje stvari, kar je naravna posledice tega, da se je deželnemu zboru sploh od¬ vzela vsa kompetenca za sklepanje v zadevah brnenjske mestne občine. Da je taka določba potrebna, uči iz¬ kušnja zadnjih let, ko je nedelalnost kranjskega deželnega zbora zadrževala mestno občino ljubljansko, da ni mogla sezidati tržnice in ne treh zelo potrebnih šolskih poslopij. K §. 85. §. 83. sedanjega občinskega reda ne omenja nič deželnega odbora, dasi je le logično, da le-temu, ki je nadzorovalna oblast občine v stvareh samosvojega področja, gre tudi beseda v slučajih, katerih se dotika 6. odstavek nasvetovanega §. 85. B. Občinski volilni red. K §. L, 15. in 16. Najvažnejše načelo, ki se tu uveljavlja, je splošna volilna pravica. S tem je ustreženo zahtevi onih občanov, ki —- ker niso plačevali nikacega davka — doslej niso imeli udeležbe pri občinskej upravi. Da se jim to omogoči, uvrščeni so najmanjši davkoplačevalci v tretji, oni občani, ki nič davka ne plačujejo, pa za-se v četrti volilni razred. Le tem poslednjim dajo drugod z večine — tudi po najnovejšem volilnem redu v Brnu (§. 5.) — v četrtem volilnem razredu volilno pravico, skupno z volilnimi opravičenci prvih treh razredov. Ker pa to pomeni njihovo majorizovanje in ker vsled tega načelo splošne volilne pravice postane iluzorno, nisem sledil tem vzorom, temveč želim, da občani, ki ne plačujejo nikacega davka, dobe svoje zastopstvo v občinskem svetu. Petletno nepretrgano bivanje v Ljub¬ ljani priporočljivo je za pogoj volilne pravice v četrtem volilnem razredu zato, ker je krajša doba bivanja v mestu težko sposobna vzbuditi v občanu trajno in živahnejše zanimanje za občinsko upravo. Važno je tukaj tudi, da ženske, ki so po §. 3. sedanjega volilnega reda bile volilne opravičenke, po novonasvetovanem besedilu §. L izgube volilno pra¬ vico. Po mojem mnenji ta volilna pravica itak ni imela pravega pomena, ker jo ženske niso smele in jo tudi nikjer, kjer so volilne opravičenke, ne smejo izvrševati same. Proti temu, da bi se ženskam dala neposredna volilna pravica, govori pa veliko tehtnih razlogov, med katerimi je najvažnejši pač ta, da za rodbinsko in družabno življenje ni koristno, ako se ženska preveč udeležuje strankarskih bojev, ki dandanes tudi pri tako eminentno nepolitičnih stvareh, kakor je uprava občin, le preradi prehajajo na politično polje. Občinski redi večjih in naprednejših statutarnih mest tudi res iz¬ ključujejo ženske od volilne pravice; tako: Dunaj v §. L, Praga v §. 38., Liberec v §. 18., Černovci v §. 16., Brno v §§ 2., 3., 4. in 5., Gorica v §. 31., Celovec v §. L, Linec v §. 22., Inomost v §. L, Bolcan v §. 1. in Trst v §. 33. dotičnih volilnih redov. Posrednjo volilno pravico ženskam pa dajo statutarna mesta: Lvov — kjer se pa pripravlja reforma volilnega reda, po katerej ženske to pravico zgube —, Krakov, Rovinj, Jihlava, Kromefiž, Olomuc, Znojmo, Dunajsko Novo mesto, Waidhofen ad. Ybbs, Steyr, Solnograd, Opava, Belsko, Fridek, Gradec, Celje, Maribor, Ptuj, Rovereto, Trident in Uherske Hradište. K §. 3. Drugi odstavek tega §. posnet je po novem du¬ najskem občinskem volilnem redu in je naperjen proti kupovanju glasov in nedopuščenemu terorizmu. K §. 10. Drugi odstavek tega §. je naravna posledica dru¬ gega odstavka §. 3. K §. 19. Besedilo sledi dunajskemu vzoru, le s to razliko, da pridržuje predjavljenje legitimacije volilnej komisiji. K §• 24. Zadnja dva odstavka sta naravna posledica do¬ ločil §. 19. K §. 26. Tudi besedilo tega §. je prikrojeno določbam §. 19. primerno. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1905. Župan: Ivan Hribar. Načrt novega občinskega reda za Ljubljano. I. Poglavje. O občinskem ozemlju in o osebnih razmerjih napram občini. § 1 . Obseg in razdelitev občinskega ozemlja. Ozemlje mestne občine ljubljanske obsega šest okrajev, in ti so: I. okraj, ki se imenuje šolski; II. okraj, ki se imenuje šentjakobski; III. okraj, ki se imenuje dvorski; IV. okraj, ki se imenuje kolodvorski; V. okraj, ki se imenuje vodmatski; VI. okraj, h katcremn spadajo kraji Črna vas, Ilovica, Haupt- manica, Karolinška zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas. Te okraje je po občinskem sklepu natanko omejiti ter jih, ako je treba, zaradi ložjega oskrbo¬ vanja občinskih stvari, razdeliti v podokraje. O okrajih, kakor tudi o obsegu občine sploh, napra¬ viti in voditi je natančen zemljevid, ki mora biti vsakomur na razpolago, da ga vpogleda. § 2. Osebna razmerja. V občini razločujemo: 1. Občane, ki so a) občinski domačini, ali pa b ) občinski družniki; 2. vnanje (tujce). § 3. O domačinih (§ 2, 1 a). Občinski domačini so tisti občani, ki imajo v občini domovinsko pravico (pristojnost). Domovinsko pravico v občini more imeti le avstrijski državljan. Glede na njeno pridobitev in izgubo veljajo oni državni zakoni, ki vrejujejo vprašanje domovinstva. O prošnjah za podelitev domovinstva odlo¬ čuje občinski svet. Odločitev je pri prošnjah, ki ne temelje na zakonitih določbah o priposestvovanju pravice do domovinstva, končna in vsled tega takoj pravo- močna. Zaradi tega občinski svet v teh slučajih ni vezan navesti vzrokov svoje odločitve. 11 Za dovoljen sprejem v občinsko zvezo (do- movinstvo, pristojnost) plačati je prosilcu izvzemši slučaj, če sprejem temelji na določilih o priposest- vovanju pravice do domovinstva, v občinsko bla¬ gajno jedenkratno pristojbino do zneska 200 kron. Visokost pristojbine določa občinski svet za vsako leto vnaprej. § 4 . Meščani. Domačini (§ 3), ki imajo meščansko pravico, se imenujejo meščani. To pravico podeljuje občinski svet; podeliti jo pa more le domačinu, ki: 1. je s svojo rodbino vred dobrega slovesa. 2. ima dokazoma toliko premoženja ali tak zaslužek, da je ž njim zagotovljena njegova in njegove rodbine preživitev; 3. proti sebi nima nobenega izmed onih iz¬ ključevalnih vzrokov, ki so našteti v dragem od¬ stavku § 9., in v § 10., občinskega volilnega reda in sicer oziraje se na časovna določila teh postavnih določb. Meščanstvo se podeljuje ah vsled lastnega nagiba občinskega sveta, ali pa vsled prošnje. Občinski svet sme vsako tako prošnjo brez navedbe vzrokov odkloniti, ne da bi zoper od¬ klonitev imel kdo kako prizivno pravico. Vsak, komur se podeli meščanstvo, storiti mora pred zbranim občinskim svetom v roko žu¬ panu ali njegovemu namestniku svečano obljubo, da bo dolžnosti meščana vestno izpolnjeval ter- blagor in čast občine po svojih močeh pospeševal. O obljubi je sestaviti kratek zapisnik, ki ga podpiše zaobljubljenec, župan, dva občinska sve¬ tovalca in zapisnikar. Potem se novemu meščanu izroči meščanska diploma. Če nov meščan radi bolezni ne more priti pred občinski svet, storiti sme obljubo tudi drugje pred komisijo, sestoječo iz župana, dveh občin¬ skih svetovalcev in zapisnikarja. Vsak, komur se podeli meščanstvo vsled nje¬ gove lastne prošnje, plačati mora v občinsko bla¬ gajno sprejemščino, znašajočo 100 do 200 kron, in donesek za meščanski zaklad v znesku 200 do 400 kron. Pri odmeri ozirati se je na gmotne raz¬ mere prizadetega; sicer pa odmerja občinski svet te zneske po svojem prostem prepričanju, vpošte- vajoč navedene meje. Pred vplačanjem teh pristojbin ne more se noben nov meščan, ki je dobil meščanstvo na lastno prošnjo, poslužiti pravic, ki izvirajo iz meščanstva. Izjema nastane le tedaj, če ga občinski svet od plačila oprosti. To se sme zgoditi iz posebno važnih vzrokov. § 5 . Žene meščanov. Ženske same si ne morejo pridobiti meščanstva; ako pa se omože z meščanom, ali ako si njih zakonski mož pridobi meščanstvo, zadobe gmotne koristi, ki so združene s tem. 12 § 6 . Izguba meščanstva. Meščan izgubi meščansko pravico: 1. če izgubi ljubljansko domovinstvo, 2. če se meščanstvu prostovoljno in izrečno odpove, 3. če izgubi vsled kazenske obsodbe volilno pravico (§ 10 odst. I. obč. volilnega reda), 4. če je bil radi pregreška, storjenega iz dobičkaželjnosti, disciplinarnim potom odslovljen s svojega uradnega mesta ali bil zato odpuščen iz javne službe. Nesposobnost, pridobiti si meščanstvo vnovič, preneha v slučaju pod 3. z zopetno pridobitvijo volilne pravice, v slučaju pod 4. pa po preteku treh let od dneva, ko je disciplinarno razsodilo postalo pravomočno. Pri slučaju pod 1. zopetna pridobitev ljub¬ ljanskega domovinstva ne oživi tudi vnovič me¬ ščanstva. Zakonska žena pa izgubi po § 5. pridobljene koristi, ako se zakon spozna neveljavnim, kakor tudi, ako se zakon razdruži, razven ce se to zgodi s smrtjo zakonskega moža; nadalje ako ona zakrivi zakonsko ločitev, kakor tudi ako se kot vdova omoži z možem, ki nima meščanstva ljubljanskega mesta. § 7. Odvzetje meščanstva. Meščanu more odvzeti meščanstvo tudi ob¬ činski svet: 1. Če se mu dokaže, da je storil kako dejanje na kvar občini iz hudobnega namena, četudi de¬ janje po določilih kazenskega zakonika ni kaznjivo, ali da je omadeževal s svojim obnašanjem čast občine, 2. če se brez zadostnega vzroka brani izpol¬ njevati dolžnosti onega uradnega mesta, na koje je bil vsled občinske izvolitve poklican. Posledice izgube meščanstva zadenejo v slu¬ čajih § 6 točka 3. in 4. in v slučajih § 7 samo bivšega meščana, nikakor pa ne njegove pred iz¬ gubo pravice poročene mu žene in zakonskih otrok, spočetih pred tem časom. Otroci, ki se rode kasneje kot 10 mesecev po izgubi očetovega meščanstva, ne postanejo de¬ ležni te ugodnosti. Z uveljavljenjem tega občinskega reda izgube — ob varovanju že pridobljenih pravic — veljavo ona določila meščanskega štatuta za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. oktobra 1897, ki pred- stoječim določbam §§ 6. in 7. nasprotujejo. § 8 . Častni meščani. Občina je upravičena, avstrijskim državljanom, ki so si za državo, deželo ali mesto pridobili po¬ sebnih zaslug, brez ozira na njih stanovišče in njihovo pristojnost podeliti častno meščanstvo. Častno meščanstvo se izgubi, oziroma se sme odreči v slučajih § 6. toč. 2., 3., 4. in § 7. toč. 1. § 9. Občinski družniki (§ 2., 1 b). Občinski družniki so tisti avstrijski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vendar v nje ozemlju stanujejo in ali tamkaj posedujejo kako hišo ali kako zemljišče, ali od svojega v ob¬ čini izvrševanega obrta ali od svojega zaslužka ali od kakega druzega dohodka plačujejo v nji predpisan davek. § 10. Občinska matica. O vseh občanih se vodi matica, v katero pogledati je vsa¬ komur dopuščeno. § 11. Vnanji (§ 2., 2). Vnanji ali tujci so napram občini vse osebe, ki niso občani. § 12. Pravice oseb v občini. I. Vsakdo v občini ima pravico: 1. Da se mu varuje oseba in kar je njegove imovine v ob¬ činskem ozemlju, 2. da vživa splošni rabi namenjeno občinsko blago (§ 34., I odst.) in občinske naprave po meri dotičnih uredb. II. Občani (domačini in družniki) imajo aktivno in pasivno volilno pravico po določilih občinskega volilnega reda. III. Domačini imajo razven teh pravic še: 1. Pravico, da jili oblastvo ne sme iz občine iztirati ah odgnati, 2. pravico, da jih občina, če ubožajo, po potrebi, po namenu naprav, obstoječih za preskrbovanje ubožcev in v okviru določil ve¬ ljavne ubožne zakonodaje podpira ali docela oskrbuje. IV. Občinskim družnikom in tujcem, ki se izkažejo o svoji domovinski pravici ali vsaj izpričajo, da so storili potrebno v dosego takega izkazila, občina toliko časa ne sme braniti nemotenega bivanja v občinskem ozemlju, dokler s svojci vred neomadeževano žive in ne nadlegujejo javne blagotvornosti. V. Meščani imajo razven pravic kot domačini še za svojo osebo, kakor tudi za svoje’ žene, vdove in zakonske otroke pravico do pre- skrbovanja iz ustanov in zakladov, njim posebej namenjenih po za¬ devnih ustanovnih pismih in propisih. Za otroke smatrati je le neposredne d e s c e n d e n t e. VI. Častni meščani imajo taiste pravice, ki so meščanom po- sebej varovane (točka V. tega §); nimajo pa iz teh pravic izvirajočih dolžnosti. Njihovo siceršno razmerje napram občini je razločevati takole: 1. častni meščani, ki so domačini, vživajo vse pod III. tega § navedene pravice; 2. vsi drugi častni meščani vživajo pravice občinskih družnikov tudi tedaj, če niso res ob¬ činski družniki po § 9. § 13. Dolžnosti oseb v občini. Vsakdo v občini je dolžan: 1. Izpolnovati, kar je občina v svojem zakonitem področju zaukazala; 2. prispevati k občinskim bremenom po določilih tega občin¬ skega reda. H. Poglavje. O občinski ustavi. 1. oddelek: O občinskem svetu. § 14. Zastopnik občine. Mestno občino ljubljansko zastopa v vseh njenih stvareh ob¬ činski svet. Občinski svet oskrbuje občinske zadeve ali sam, ali po županu, po mestnem magistratu ali po drugih občinskih organih. Sestava občinskega sveta. Občinske svetovalce voli občina izmed sebe. Njih število je 36. Občinsko svetovalstvo je častno mesto, ka¬ tero je dolžan vsakdo sprejeti in opravljati do konca svoje upravne dobe po svoji vesti in brez¬ plačno. Samo za oskrbovanje občinskih stvari zunaj občinskega ozemlja pristaja občinskim svetovalcem odškodnina iz občinske blagajne, ktera se za vsak slučaj posebej določi. Kdo sme voliti in kdo izvoljen biti, kdo iz¬ volitev izjemoma odkloniti, naposled kako je pri volitvi postopati, določa občinski volilni red, kije bistven del tega občinskega reda. § 16 . Doba uradnega poslovanja občinskih svetovalcev. Občinski svetovalci se volijo na 6 let. Vsaka tri leta izstopi jih v vsakem volilnem razredu polovica in se aprila meseca vrše dopol¬ nilne volitve. Kateri občinski svetovalci imajo izstopiti prvič po uveljavljenju tega občinskega reda ali pa tedaj, če je bil iz drugih vzrokov ves občinski svet na novo izvoljen, določa žreb. Žrebanje se izvrši v prvi seji na novo kon- štituovanega občinskega sveta po volilnih razredih. Po vsakem nadaljnjem troletji odstopijo oni občinski svetovalci, ki so bili šest let popreje iz¬ voljeni. Tisti, ki izstopijo, smejo biti iznova izvoljeni, če temu ne na¬ sprotuje kak zakonit zadržek. Svetovalci, ki so določeni, da izstopijo, ostanejo v poslovanju, dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Kdaj jih je po¬ klicati, je določeno v občinskem volilnem redu (§ 28). § 17 . Izguba občinskega mandata. Občinski svetovalec izgubi svoj svetovalski posel, kadar nastopi ali se razve okolnost, zaradi katere bi njegova volitev prvotno ne bila dopuščena (§§ 9. in 10. občinskega volilnega reda), dalje če ravna pri volitvi župana ali podžupana tako, kakor prepoveduje § 30 obč. vol. reda, ali pa če mu občinski svet v smislu §§ 54. in 56. tega zakona odreče mandat. Ako pride občinski svetovalec v preiskavo zavoljo katerega izmed onih kaznjivih dejanj, s katerimi je v slučaju obsodbe združena izguba pravice, izvoljen biti, ali kadar se o njegovem premoženju raz¬ glasi konkurz, tedaj toliko časa ne sme izvrševati svojega posla, dokler traja kazenska pravda ali konkurzna obravnava. § 18 . Popolnjevanje izpraznjenih svetovalskih mest. Namesto občinskih svetovalcev, ki so umrli, ali pred svojim časom izstopili, ali svoj svetovalski posel izgubili (§ 17., 1. odstavek), volijo se novi svetovalci praviloma obenem s prihodnjimi dopolnil¬ nimi volitvami. Kadar je praznih več nego šest svetovalskih mest, tedaj je v njih popolnitev tudi pred to dobo razpisati dopolnilno volitev po dotičnih volilnih razredih, in to na podlagi zadnjih volilskih imenikov. Vsaka taka dopolnilna volitev velja samo do navadnega ob- navljalnega roka: izvoljeni izstopi iz občinskega sveta takrat, kadar bi bil moral izstopiti tisti, na katerega mesto je bil izvoljen. Kadar se nekatere dopolnilne volitve vrše za vso volilno dobo (§ 16.), nekatere pa za krajšo dobo, šteti je tiste, da so izvoljeni za krajšo dobo, katerim je pripadlo manj glasov. Kadar je enoliko gla¬ sov, odloči žreb, komu gre prednost v povrstnem redu. 15 § 19 . Razpust občinskega sveta. Politično deželno oblastvo sme, toda le iz tehtnih vzrokov, občinski svet razpustiti. Zoper tako odredbo, vsled katere nehajo posli vseh članov občinskega sveta, je priziv do ministrstva notranjih stvarij, a brez odložilne moči, pridržan občinskemu svetu, kateri se sme zbrati samo se v ta namen, da sklepa o prizivu, katerega bi morebiti vložil. V štirih tednih potem, ko je ukaz o razpustu stopil v pravno moč, mora deželni politični načelnik razpisati novo volitev, katero je izvršiti po določilih občinskega volilnega reda. Pri tem vrši deželni politični načelnik vse pravice, ki pristajajo magistratu in občinskemu svetu z ozirom na prihodnje volitve po §§ 12. do 17. in 19. do 29. volilnega reda. Za začasno oskrbovanje občinskih opravil, toda samo tistih, ki se brez znatne škode ne morejo odložiti, mora politično deželno oblastvo, dokler se ne snide novi občinski svet, potrebno ukreniti sporazumno z deželnim odborom. 2. oddelek: O županu in njegovih namestnikih. § 20 . Stališče županovo in podžupanovo. Zupan je načelnik občinskega sveta ter pred¬ stojnik mestnega magistrata in sieeršnih občinskih uradov. Njegov stalni namestnik v vseh opravilih je podžupan; v poslih magistratovih pa župana in podžupana po njunem naročilu lahko zastopa tudi magistratni ravnatelj. Občinski svet voli župana in podžupana iz svoje srede. Vsakdo izmed njiju more izvolitev tekom 24 ur potem, ko je zanjo izvedel, odkloniti, če se v tem času ni že izrazil, da jo sprejema. Kako je volitev izvršiti, določa občinski volilni red. § 21 . Potrditev županove izvolitve. Da je županova izvolitev veljavna, treba je, da jo potrdi cesar § 22 . Zaprisege. Župan, njegov namestnik, voljeni členi ma¬ gistrata ega gremija (§ 26), okrajni načelniki in njihovi namestniki (§ 26., II.) imajo, in sicer župan po cesarski potrditvi političnemu deželnemu na¬ čelniku ali njegovemu namestniku, ostali funkcio¬ narji po njihovi izvolitvi, odnosno po imenovanju županu ali njegovemu namestniku priseči. Prisega se izvrši s tem, da po prečitanju nastopne zapri- sežne formule: »Prisegli boste pri Bogu Vsemogočnemu ter na svojo čast in vero obljubili zvesti in pokorni biti Njegovemu Veličanstvu.cesarju av¬ strijskemu in po Njem vsem iz Njegovega rodu in Njegove krvi sledečim dedičem, vestno izpol- novati državne osnovne in vse druge zakone opravljati službo župana (podžupana), (člena ma- gistratnega gremija), (okrajnega predstojnika), (na¬ mestnika okrajnega predstojnika), deželnega stol- 16 nega mesta Ljubljane, zvesto in pošteno, po svoji najboljši vednosti in vesti, ter natančno in vestno izpolnjevati dolžnosti, ki Vam jih nalaga občinski red in zakoni sploh« — izgovore besede: »Prisegam, tako mi pomoči božje!« O vsaki teh zapriseg je spisati listino, katero mora zapriseženec lastnoročno podpisati. § 23. Doba uradnega poslovanja županovega in podžupanovega. Izvolitev županova velja vselej za 6 let, bodisi da je izvoljen ob začetku svojega občinskega sve- tovalstva ali pa kasneje. Izvolitev podžupanova velja pod istimi pogoji za dobo 3. let Oba smeta biti po preteku svoje upravne dobe vnovič voljena. Določila § 17. veljajo tudi za župana in podžupana. § 24. Uredbe v slučaju, da se izprazni župansko ali pod- župansko mesto. Če se izprazni župansko mesto, izvršiti se mora v 14 dneh nova volitev po določilih občin¬ skega volilnega reda (§ 30 in sl.). Med tem časom vodi opravila podžupan. če bi iz kateregakoli vzroka tudi podžupana ne bilo, da bi odredil potrebno za izvolitev župana, stopi po letih najstarejši člen občinskega sveta na mesto podžupana. Tačasni namestnik vezan je tekom treh dni po nastopu svoje funkcije povabiti po predpisih, veljavnih za volitev župana in podžupana, vse občinske svetovalce v svrho volitve na sejo, ki se ima vršiti najkasneje teden dni po pozivu. V tej seji vodi začasni namestnik volilno opravilo in predloži po sklepu volitve volilne spise deželnemu političnemu načelniku. če se je na novo volil samo župan, načeluje do njegove potrditve vsem občinskim organom podžupan. Če je bil pa tudi podžupan na novo izvoljen, vodi župan do svoje potrditve občinski svet in upravlja samostojno občinsko področje; županova opravila kot načelnika magistrata pa opravlja dotlej magistratni ravnatelj. Obseg podžupanove namestovalne oblasti se v tem slučaju ravna po oblasti županovi. če se izprazni samo podžupansko mesto, skrbeti mora župan, da se nova volitev po pred¬ pisih občinskega volilnega reda izvrši tekom 14 dni. Izvršeno volitev mora ob predložitvi volilnih spisov nemudoma naznaniti deželnemu političnemu načelniku. Do svoje potrditve pa podžupan, če je bil samo on na novo voljen, nima pravice namesto- vati župana izvzemši slučaj, če se izprazni župansko mesto in je treba ukreniti potrebno za novo iz¬ volitev župana. § 25. O službarini županovi in podžupanovi. Župan in podžupan prejemata, dokler oprav¬ ljata svoj posel, opravilni službarini, kateri določa občinski svet. 17 V slučaju § 24., III. odst., določiti sme občinski svet tudi poslujočemu občinskemu svetovalcu pri¬ merno nagrado. 3. oddelek: O magistratu in o okrajnih načelnikih. §. 26. Stališče magistratovo in okrajnih načelnikov. I, Magistrat je pod neposrednim vodstvom županovim izvrševalni organ občine. Magistrat sestoja iz župana, podžupana, iz petih občinskih svetovalcev, iz primernega števila uradnikov pravoznancev ter iz po¬ trebnega strokovnjaškega in pomožnega osebja. Pet občinskih svetovalcev voli kot člene magistrata občinski svet iz svoje srede za dobo treh let. Nadomestne volitve veljajo Je za ostanek prednikove funkcijske dobe. Po preteku troletja je lahko odstopivši iznova voljen. O uradniškem osobju in drugih uslužbencih občine govorita natančneje §§. 31. in 52., IV. do VII. odst., tega zakona. II. Da podpirajo župana in magistrat v oskrbo¬ vanju krajnopolicijskih in drugih krajnih poslov, smejo se občinskim okrajem postaviti načelniki (in načelnikom namestniki), kojiin se sme za po¬ slovanje prisoditi primerno službarino (§§. 14, 43, 48). HI. Poglavje. O občinski upravi. 1. odelek: Občinsko področje sploh. §. 27. Vrste občinskega področja. Občinsko področje je: a) samosvoje, b) izročeno. §. 28. Obseg samosvojega področja. Samosvoje področje, t. j. tisto področje, v katerem sme občina držeč se obstoječih državnih in dežel ni H zakonov, ukazovati in od¬ rejati po svobodni samodoločbi, obsega vse, kar se najpreje dotika občinske koristi in kar more občina v svojih mejah po svojih moččh oskrbovati in izvrševati. V tem smislu spadajo tušem zlasti: 1. Svobodno oskrbovanje svojega premoženja in svojih na ob¬ činsko zvezo se nanašajočih stvari. 2. Stvari krajnega redarstva zlasti: ^ a) skrb za varnost osebe in lastnine; b) skrb za vzdrževanje, pomoščevanje (tlakovanje), snaženje in razsvetljevanje občinskih cest, potov, trgov, mostov, za varen in lahek promet po cestah in vodah, za vzdrževanje kanalov, javnih vodnjakov, vodovodov, javnih kopališč in drugih mestnih naprav; C) poljsko redarstvo; d) redarstveno nadzorovanje živil in tržnega prometa, zlasti pažnja na mero in vago; e) zdravstveno redarstvo ; /) redarstvena pažnja na posle in delavce, v kolikor se ta pažnja ne tiče obrtnih delavcev, kakor tudi skrb, da se izvršuje poselski red; g) nravstveno redarstvo; 18 . h) stavbno redarstvo, izvrševanje stavbnega reda in izdajanje re- darstveno stavbnih dovolil ; l) požarno redarstvo. 3. Vse, kar se tiče ubogih, in skrb za občinske dobrodelne naprave. 4. Po zakonu uravnani vpliv na srednje šole, katere vzdržuje občina, potem na ljudske šole in skrb za njih ustanavljanje, vzdrže¬ vanje in zalaganje po določilih dotičnih zakonov. 5. Poskušnja, sporne stranke poravnati po zaupnih možeh, iz¬ voljenih iz občine. 6. Izvrševanje prostovoljne dražbe premičnin in prostovoljnega oddajanja nepremičnin v zakup potom dražbe. Iz višjih državnih ozirov se smejo določena opravila krajnega redarstva potom zakona odkazovati posebnim državnim organom. §. 29 . Obseg izročenega področja. Izročeno področje občine, t. j. njeno dolžnost, sodelovati za namene javne uprave, določujejo splošni zakoni in v njihovih mejah deželni zakoni. Občini je v njenem ozemlju oskrbovati zlasti opravila, po zakonu spadajoča k področju političnih okrajnih oblastev. Državna uprava je vezana občini stroške iz¬ ročenega področja vračati; dano ji je pa na prosto, da oskrbuje posle tega področja deloma ali pa v celoti sama, t. j. po lastnih organih in na lastne stroške. Oe so državna uprava za to odloči, mora na zahtevo občine prevzeti z vsemi jim v občinski službi zajamčenimi pravicami in udobnostimi one stalno nameščene občinske uslužbence, ki so vsled odtegnitve izročenega področja za občinsko upravo postali nadštevilni. Pravtako ima proti primerni odškodnini prevzeti državna uprava na zahtevo občine ob tej priliki one naprave in stvari, ki so se kot potrebne in koristne za dotično uradno stroko ustanovile, oz. nabavile bile. če se glede na višino odškodnine ne da do¬ seči sporazurnljenja, nastopiti je občini redno pravno pot. §• 30 . Kdo upravlja področji. Opravke samosvojega področja izvršujejo ob¬ činski svet, župan, magistrat in okrajni načelniki, one izročenega področja pa župan z magistratom. 2. Oddelek: Področje občinskega sveta. §. 31 . Občna določila. Občinski svet je v občinskih stvareh sklepajoči in nadzorovalni organ. On je v zakonitih mejah dolžan, občino zastopati v izvrševanju njenih pravic in dolžnosti, zanjo delati obvezne sklepe ter nadzorovati • njih izvrševanje, vsestransko varovati njene koristi ter skrbeti za njihovo pospeševanje. Vsled pravice samouprave ima občinski svet v zadevah samosvojega področja in v okviru za¬ konitih meja napravljati splošno veljavne sklepe in izdajati naredbe. §. 32 . Glede na občinske urade in uslužbence. V področje občinskega sveta spada uredba občinskih uradov, ustanovitev dotičnih služb, določitev plač in dohodkov občinskih urad- 19 ilikov, diurnistov in slug, njih dolžnosti in načina njihovega službovanja, njihovih sposobnosti v dosego nameščenja, disciplinarnega ravnanja ž njimi, in njihovih pokojninskih in preskrbninskih užitkov. Občinskemu svetu pristaja v okviru določil tega paragrafa- stalno in začasno imenovanje ob¬ činskih uradnikov, stalno imenovanje občinskih slug, premeščanje vseh teh oseb v začasni ali stalni pokoj, določanje provizij njim in njihovim zaostalim, začasno in stalno odstavljanje teh urad¬ nikov in slug od službe disciplinarnim potom, ter podeljevanje daljših, nego 4 tedenskih dopustov vsem uslužbencem. Občinski svet tudi določa, jeli in kakšne služ¬ bene znake in službeno obleko morajo ali smejo nositi občinski uslužbenci. Vendar mora takim določilom pritrditi deželna politična gosposka. Na¬ vodilo za izvrševanje službe pa podaja občinski svet občinskim uradom v obliki opravilnikov. Oni konceptni, tehniški, zdravstveni, veteri¬ narski, blagajniški in knjigovodski magistratih uradniki, ki oskrbujejo opravila izročenega pod¬ ročja, zlasti pa onega politične oblasti prve stopnje, morajo za to uradovanje biti vsposobljeni po predpisih, veljavnih za državne uslužbence dotične službene stroke. Uradniki, kakor tudi stalno nameščeni sluge se praviloma ime¬ nujejo za vse življenje. Osebne razmere stalno nameščenih oseb, kakor tudi njihovih vdov in sirot, vrejujeta sedaj »Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske«, sprejeta v izredni seji občin¬ skega sveta dne 15. novembra 1898, ter »Določila o preskrbninskih vžitkih mestnim uradnikom, potem mestnim slugam, mestnim redarjem in pa njihovim vdovam in sirotam«, sprejeta v seji obč. sveta dne 7. decembra 1896. Nove določbe v tej stvari ne morejo omejiti pravic, ki so jih občinski uslužbenci na podlagi preje obstoječih določil že pridobili. Izpraznjene službe se imajo popolnjevati z razpisom javnega natečaja. §. 33. Vporaba predstoječih določil pri občinskih zavodih. Določila §. 32. se slično vporabljajo tudi pri občinskih zavodih, vkolikor ni po ustanovi ali pogodbi predpisano kaj drugega. §. 34. Občinskega sveta delokrog v gospodarskih stvareh. Stvari, katere sme glasom ustave vsakdo v občini vporabljati, tvorijo občinsko imetje, one stvari pa, kojih dohodki so namenjeni v pokrivanje občinskih izdatkov, tvorijo občinsko premoženje (§. 288 spl. drž. zakonika). Glede na občinsko gospodarstvo so od posvetovanja in sklepov občinskega sveta zavisne te stvari: 1. vsaka odredba, ki se tiče glavinske lastnine občinske; 2. določevanje, kako jo je rabiti; 3. proračun občinskih dohodkov in potroškov, kakor tudi skrb za to, kako je pokriti nedostatek; 4. reševanje letnih računov; 5. sploh vse gospodarstva se tikajoče stvari, katere ne spadajo k navadni upravi premoženja. Ta določila veljajo tudi za občinske zavode, vkolikor glede zadnjih ni s posebnimi ustanovami ali pogodbami kaj drugega določeno. 20 §. 35 . Občinski inventar. Ravnanje z glavinsko lastnino. Občinski svet je dolžan, vso premično in nepremično lastnino, kakor tudi vse pravice občine in njenih zavodov imeti v razpregled- nosti z natančnim inventarjem, katerega je vsako leto popraviti in razglasiti. Glavinsko lastnino občine in njenih zavodov ohraniti je načeloma nezmanjšano. Vendar pa ima občinski svet pravico, da odda, če to razvidoma zahteva blagor občine, kak posamičen del nepremičnega občinskega premo¬ ženja ali občinskega imetja. Pravtako sme občinski svet v namene mestne občine najemali posojila, dajati poroštvo, izvrševati kreditne operacije in zastavljati dele občinskega premoženja. Vkoliko so taki sklepi odvisni od potrdila višje instance, določa poglavje o nadzorovanju občine (§. 84). Kako ima občinski svet pid sklepanju o teh zadevah ravnati, pa izraža poglavje o opravilnem postopku občinskega sveta (§. 67). §. 36 . Oskrbovanje občinskega premoženja; vporaba pre¬ bitkov in prihrani!. Občinskemu svetu je skrbeti za to, da se vse plodovito pre¬ moženje občine in njenih zavodov z ozirom na obstoječe ustanove in odmenbe oskrbuje tako, da se iz njega dosežejo kar največji stalni dohodki. Ako ostane konec leta kaj prebitkov, porabiti jih je za po¬ kritje potrebščin v prihodnjcmletu, in vkolikor jih ni treba za to, naložiti jih je plodonosno. Kar se je na la način prihranilo, sme se tri leta pridržati, da se, ako je treba, porabi za bodoče potrebščine; razven tega je taka prihranila priklopiti glavinskemu premoženju. §. 37 . Sestava občinskih proračunov. Občinski svet mora vsako leto na podlagi inventarjev in računov sestavljene proračune o dohodkih in potroških občine, kakor tudi vseh zakladov in zavodov, katere občina oskrbuje posebej, pregledati po vseh dohodnih in potrošnih postavkah, ter jih dognati za naslednje leto. Ti proračuni se morajo najmanj dva meseca pred začetkom občinskega upravnega leta, ki se vjema z upravnim letom državnim z dotično utemeljitvijo predložiti občinskemu svetu. Predno te proračune pretresa občinski svet, razgrniti jih je štirinajst dni javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar je o pravem času razglasiti v občini, Občani imajo pravico, da izrazijo tekom na- daljnih 8 dni svoje pomisleke in opazke k pro¬ računu pismeno ali na zapisnik pri mestnem magistratu. Opazke, katere občani navedo o proračunih, je pri pretresovanju vzeti v premislek. Ob vseh ne proračunjenih izdatkih je praviloma treba, da jih občinski svet poprej za vsak slučaj posebej dovoli (§. 55). §. 38 . Pokrivanje občinskih potrebščin. I. Vse potroške za občinske namene je v prvi vrsti založiti iz dohodkov, ki se stekajo v občinsko blagajnico. Ako je v pokritje katerih potroškov odmenjeno posebno pre¬ moženje, porabiti je za to najprej dohodke tega premoženja. Ti dohodki se ne smejo odtegniti svoji odmenbi. II. Če občinskih potrebščin na ta način pokriti ni možno, sme občinski svet skleniti, da se uvedo občinske priklade. Take priklade so : 21 1 . doklade k neposrednim davkom in k užitnini; 2 ) naklade in davščine, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad. Občinske priklade ne štejejo v občinsko pre¬ moženje. §. 39. Doklade k neposrednim davkom in užitnini (ad §. 38. II. 1.) I. Doklade k neposrednim državnim davkom porazdeliti je, izvzemši osebno dohodnino (zak. z dne 24./6. 1898, dež. zak. št. 33), na vse v občini predpisane davke te vrste neglede na to, je li ob- dačenee občan ali ne. Od doklad k direktnim davkom osebno oproščeni so dvorni, državni, deželni, občinski in javnih zakladov uradniki in sluge, potem vojaške osebe, naposled vdove in sirote navedenccv. Oprostitev pa se raztega le na njihovo službeno plačo, na pokojnine, ki izvirajo iz službenega razmerja, na provizije, vzgojevalnc doneske in miloščinske užitke. Tudi se ne smejo službeni dohodki dušnih pastirjev zakonito priznanih verskih družb do zneska 2000 K in plače javnih učiteljev prikrajševati z občinskimi dokladami. Doklada k užitnini sme zadevati samo použitek v občinskem ■ozemlju, a ne pridelovanja, niti trgovinskega prometa. Občinski svet sme skleniti v korist novim stavbam in prezidavam, delavskim hišam in drugim, javno zanimanje zadevajočim podjetjem olajšave •ali tudi popolno oprostitev od občinskih doklad; izposlovati si mora pa za tak sklep višjega odobrila (§• 84). Vkoliko je vstvarjanje doklad vezano na višje potrdilo, določa poglavje o nadzorovanju občine <§. 84). §. 40. Naklade in davščine, (ad §. 38, II. 2.) Uvedba novih naklad in davščin, ki ne spa¬ dajo v vrsto davčnili doklad, kakor tudi povišanje že obstoječih, izvršiti se more le potom deželne zakonodaje. Isto velja glede na uvedbo in zvišanje taks in pristojbin za službene opravke občinskih or¬ ganov. §• 41. Pravni leki zoper sklepe o občinskih prikladah. Sklepe občinskega sveta o občinskih prikladah vsake vrste je javno dati na znanje (§. 76). Kdor misli, da se mu s takimi sklepi godi krivica, mora svoje ugovore zoper nje vložiti v odprtem roku (§. 80). S takimi ugovori je, ako občinskega sveta sklep ne potrebuje daljšega potrdila, ravnati kakor s prizivom (§. 79), v nasprotnem slučaji pa jih je priložiti prošnji za potrdilo sklepa (§. 84 ). §• 42. Letni računi. Občin&kcmu svetu pristaja pretres in konečno reševanje vsih računov o prejemkih in potroških občine in občinskih naprav. Račune je vsako leto najdalje tri mesece po preteklem uprav¬ nem letu, za katero so položeni, izročiti občinskemu svetu. Prodno jih začne pretresati občinski svet, razgrniti jih je štiri¬ najst dni javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar je v •občini pravočasno dati na znanje. Opazke, katere občani navedo o računih, vzeti je pri pretresanju v premislek. Ako se računske postavke, katerim je občinski svet oporekal, nc opravičijo dovoljno, tedaj izreče občinski svet s pridržkom daljnega zakonitega postopanja upravno razsodbo zoper tistega, ki je dolžan ,plačati. §. 43 . Druge gospodarstva se tikajoče stvari, ki so pri¬ držane občinskemu svetu. Občinski svet je upravičen, da sprejema ali odklanja dedščine in volila, namenjena občini ali njenim zavodom in zakladom; isto velja o ustanovah in poklonitvah. Občinski svet določa službarine občinskim činiteljem (§§. 25, 26, II) in morebitne odškodnine za opravke občinskih svetovalcev v občinskem interesu (§. 15). V njegov delokrog tudi spadajo dovolitve, da se na občinske stroške smejo vršiti nove stavbe ali prezidave, da se ustvarjajo ali opuščajo občinski zavodi, da se odpisujejo neizterljive terjatve, po¬ deljujejo remuneracije, miloščine in podpore, na¬ posled dovolitve za odpuščanje povračil in vračanj predujmov, za znižanje ali odpust zakupnin in najemnin. Tudi določa občinski svet v okviru določil §§. 3. in 4. tega zakona sprejemščine in prispevke za podelitev domovinstva in meščanstva, ali opro¬ stitev od teh plačil. §. 44 . Občiskemu svetu pridržane pravne stvari. Listine. Občinski svet dovoljuje, da se smejo v imenu občine sklepati in razdruževati pogodbe, da sc naj začno ali opuste pravde ali pa sklene kaka poravnava. Nadalje voli občinski svet pravne zastopnike če jih rabi občina, ter odreja, se li ima vložiti kaka pritožba pri državnem ali upravnem sodišču, in ali naj se vporabijo izvanredni pravni leki. Listine, s katerimi občina prevzema dolžnosti proti tretjim osebam, morajo se sklicevati na dotični sklep občinskega sveta ali na morebitno višje odobrilo (§ 84) in biti podpisane od župana in dveh občinskih svetovalcev. §. 45 . Preskrbovanje ubogih. Občinski svet vrši občino zadevajoče pod¬ piranje in oskrbovanje ubogih. Ako v to ne zadostujejo pripomočki obstoječih dobrodelnih in ubožnih naprav, za katerih vzdržavanje je skrbeti z ozirom na dotične ustanove, in tudi ne drugi v to posebej namenjeni pripomočki, mora občinski svet preskrbeti znesek, ki je v zakonito pokritje potreben, in sme določiti, kako ga je vporabiti. §. 46 . Sredstva za krajno redarstvo in izročeno področje. Občinski svet je dolžan, za zavode in naprave, ki so potrebni za izvrševanje krajnega redarstva, kakor tudi za namenu primerno oskrbovanje opravil izročenega področja dovoljevati potrebne novce, in on je odgovoren za vsak opust, katerega zakrivi v tem oziru. Občinski svet mora nadalje preskrbeti pripomočke, ki so po¬ trebni za oskrbovanje takih opravil krajnega redarstva, ki so odkazana državnim organom (§. 27., zadnji odstavek, in §. 84 , zadnji odstavek). Visokost doneska, katerega mora v ta namen plačati občina, določi se po dogovoru med vlado in občinskim svetom. Glede vračanja stroškov za izročeno področje določa potrebno §. 29 t. z. §. 47 . Izdajanje naredb. Občinski svet sme v mejah obstoječih zako¬ nov in ne kršivši njihovih določil izdajati krajno policijske, za obseg občine veljavne naredbe in prepovedi, ki jih je javno razglašati in zoper kojih neizpolnjevanje ali kršenje sme določiti globo od 1 do 200 K ali zaporno kazen od 3 ur do 14 dni. §• 48. Občinskemu svetu pristajajoče važnejše volitve i.t.d. Občinski svet voli župana in podžupana (§. 30. obč. vol. r.), ter izmed svojih članov odseke (§§. 64, 70), kojim se povcrjajo od¬ delki pristojnega delokroga v poseben pretres in v nasvetovauje. Občinski svet sklepa o številu okrajnih načelnikov (§§. 26 II, 43), kakor tudi o tem, kako je postaviti nje in njih namestnike, o njih področju, o dobi njih uradnega poslovanja, o morebitni službarini 111 ° navodilu, ktero jim je dati. Občinski svet voli izmed občanov zaupne može za poskušnjo poravnave med spornimi strankami. Natančnejša določila o tem obsega dotični državni, oziroma deželni zakon. Občinski svet sklepa o peticijah, pritožbah in adresah, ki se imajo v imenu občine oddati in voli deputacije, ki se imajo morda odposlati. §. 49. Podeljevanje pravic in časti. Občinski svet odloča v okviru splošnih za¬ konov o sprejemu v občinsko zvezo (§. 3), podeljuje ter odreka meščanstvo (§§. 4, 7) in častno meščanstvo (§• 8), odreja občinske svečanosti in izkazovanja posebnih časti in priznanj. §. 50. Oddajanje mnenj. Občinski svet je dolžan, oddati svoje mnenje, ako ga zahteva politično deželno oblastvo ali v stvareh samosvojega področja občin¬ skega deželni odbor. §. 51. Izročanje upravnih zadev magistratu. Občinski svet določa, katere upravne zadeve se imajo prepuščati v reševanje magistratu. Vendar so od tega izvzete one stvari, o kojih ima občinski svet skopati p 0 §§ 32, 33, 34, 35, 2. in 3. odst., 37, 38 IX, 39 I 4. odst., 43, 44, 1. odst., 46, 47, 48, 49 in 50. §. 52. Nadzorovalna dolžnost. Občinski svet je upravičen in dolžan, da nadzoruje poslovanje upravnih organov občine in njenih zavodov. Občinski svet mora tedaj nadzorovati poslovanje magistrata in dotičnih posebnih uradov, okrajnih načelnikov in oskrbništev občin¬ skih zavodov. Upravičen je, v ta namen, kakor tudi v nadzorovanje občinskih podjetij, dalje v oddajanje mnenj in nasvetov v občinskih stvareh postavljati posebne komisije ter k takim komisijam klicati tudi zaupne može izven svoje srede. Vrhu tega sme, izvršujoč nadzor, zahtevati, da se mu predlože spisi, listine, računi, pisma in poročila, ki se tičejo posameznih opravil. Občinski svet je dolžan, skrbeti za to, da se občinske blagaj- nice primerno hranijo, in da jih komisarji, katere izvoli on, večkrat med letom pregledajo in, ako je treba, dad6 likvidovati. 3. Oddelek. Področje županovo kot izvrševatelja in kot načelnika občinskih uradov, magistratovo in okrajnih načelnikov. §. 53. Stališče županovo. Župan zastopa občino na venkaj kot juristično osebo v vseh pravnih in upravnih stvareh. 24 Župan je načelnik magistratov; če je zadržan, ga zastopa podžupan ali pa — izvzemši slučaj §. 58. — magistratni ravnatelj in ako je ta tudi zadržan, tisti magistratni uradnik, katerega določi župan. Župan vodi in nadzoruje vsa magistratu na¬ ložena opravila in je za poslovanje magistratovo odgovoren. Njemu so podrejeni vsi uradniki, sluge in siceršni občinski uslužbenci in pristoja mu vršitev disciplinarne oblasti nad njimi po določilih službene pragmatike (§. 32.). Magistratu dodeljene posle opravlja ali sam, ali po podžupanu, zlasti pa jih razdeljuje v reševanje med občinske uslužbence po svoji previdnosti in oziraje se na vrsto njihove strokovne izobrazbe. Vsi uradniki, sluge in siceršni uslužbenci mestne občine imajo se ukazom, ki jih od župana dobivajo, ob njegovi odgovornosti pokoravati. Zupanu pristoja izbiranje in sprejemanje, kakor tudi odpuščanje diurnistov in pomožnih slug, dalje dovoljevanje dopustov do 4 tednov, in — proti poznejšemu odobrilu od strani občinskega sveta — takoj¬ šnje začasno odstavljanje uradnikov in stalno nameščenih slug od službe in plače. Zupan in podžupan sta za svoja uradna dejanja odgovorna ob¬ čini; glede na opravke izročenega področja pa, in zlasti glede na občinski delokrog kot politične oblasti prve stopnje, sta odgovorna tudi vladi. Vkolikor ju zadeva kaka krivda, odgovorna sta tudi za uradovanje občinskih uslužbencev. Zaradi te odgovornosti pa občinski uslužbenci z okrajnimi na¬ čelniki vred niso oproščeni zaveznosti napram občini in tretjim osebam za opuščanje ali neprimerno vršitev opravil, ki se jim v smislu njihovega službenega mesta od župana dodeljujejo. Zahteve do povračila, ktere se izvaja iz odgovornosti in ob¬ veznosti, izrečene v predstoječih odstavkih, uveljavljati je po redni pravni poti. §. 54 . Stališče magistratovo. Kot izvrševalnemu organu pod neposrednim vodstvom županovim je magistratu naloga 1. ) da oskrbuje opravila lastnega področja občine, vkolikor niso pridržana občinskemu svetu (§• BI). Magistrat izvršuje tudi skepe občinskega sveta in pripravlja gradivo za stvari, o kojih se namerava občinski svet posvetovati. 2. ) Magistrat vodi v mestnem ozemlju opravke izročenega področja, in zlasti opravila političnega oblastva prve stopnje. §. 55 . Presežek proračuna. Pri gospodarstvu s premoženjem se je magistratu natančna ravnati po postavkih dognanega proračuna. Ako se med upravnim letom pripete nujni izdatki, ki v dotičnem razpredelu proračuna ali celo niso, ali ne popolnoma pokriti, izprositi je zanje dovolitve občinskega sveta. Kadar je slučaj tako nujen, da se dovolitve brez velike škode ali brez nevarnosti ne more poprej izprositi, tedaj sme župan pod svojo odgovornostjo ukazati poplačilo potrebnih potroškov, a mora nemudoma stvar predložiti občinskemu svetu, da o nji sklene (§ 37). §• 56 . Izvrševanje krajnega redarstva. Magistrat opravlja pod vodstvom županovim in pod njegovo odgovornostjo v občini krajno redarstvo in je pri tem vezan na obstoječe zakone in naredbe. Vršeč krajno redarstvo irna magistrat pravico dajati splošne naredbe in prepovedi. Tudi more magistrat zagražati ju prisojati globe v znesku od 1 — 200 kron ali pa zaporne kazni od 3 ur do 14 dni. Neizterljive globe se izpreminjajo v zapor. Jeli prisoditi globo ali zapor, odvisno je od tega, katera kazen da je po oblastvenem prepričanju vspešnejša. Redoma je smatrati 10 kron globe enakim 24 urnemu zaporu; vendar pa se sme od slučaja do slučaja z ozirom na obsojenčeve gmotne raz¬ mere vporabljati drugačno merilo. Oe se izreče globa, mora se vselej izreči tudi nadomestujoča jo zaporna kazen. Globe se stekajo v mestni ubožni zaklad. Prestopki, ki se kaznujejo po predstoječih do¬ ločilih, glede kaznjivosti zastarajo, če so od časa, ko so bili zakrivljeni, pretekli 3 meseci, ne da bi se bilo osumljencu izdalo povabilo, da ima priti v zadevi k uradu. Rok do zastaranja ne more pričeti teči, oziroma so prekine, če in dokler se krivec v svesti si svojega prestopka uradnim poizvedovanjem o iden¬ tičnosti svoje osebe nalašč odteguje ali skuša svoje bivališče oblastvu prikriti, ter se prejemu povabila izogniti. Zupan, viseč krajno redarstvo, sme zoper prestopek kake v krajnoredarstveno svrho ukazane neodložljive in začasne odredbe zapretiti globo do 40 kron, ali kadar bi se ta od prestopnika ne mogla izter¬ jati, zapora od treh ur do štirih dni. Kazensko pravico po tem paragrafu vrši magistrat v izročenem področju. §• 57 . Opravilni red. Magistratu se je ob izvrševanju njegovih opravil ravnati po opravilniku, ki mu ga določi občinski svet (§§. 32 in 78). §. 58 . Magistratne seje. Opravilnik določa, katere važnejše zadeve magistratovega delokroga da se imajo obravnavati zborno. Pri zbornem obravnavanju magistratovem predseduje, vodi posvetovanje in konštatuje sklep- onost ter sprejetje ali odklonitev stavljenih nasvetov župan ali pa podžupan. Pravico glasovanja v vseh slučajih ima žu¬ pan, podžupan, pet členov'občinskega sveta (§. 26) m magistratih svetniki pravoznanci. Drugi poročevalci glasujejo samo v predmetu svojega poročila. Določila §-. 73. je smiselno vporabljati. Za sklepčnost je potreba, da je navzočih več kot polovica onih, ki imajo pravico glasovanja v vseh slučajih. Sklepa se z absolutno večino glasov navzočih. Predsednik glasuje poslednji. Pri enaki po¬ razdelitvi glasov je predlog padel. 26 Vsak sklep, ki se je storil v nesoglasju s propisi tega §-a, je neveljaven. §. 59 . Ustavljanje magistratovih sklepov po županu. Določilo §. 77. o ustavljanju sklepov občinskega sveta po žu¬ panu je smiselno vporabljati tudi na sklepe magistratove, toda s tem razločkom, da je županu ob vprašanju, se li sme ustavljen sklep izvršiti ali ne, izprositi višjega razsodila, ne da bi dotični predmet še jeden pot predložil magistratu v obravnavanje. Pri tem stopi sicer v slučajih, ki so po navedenem § 77. pridržani deželnemu odboru, namesto tega občinski svet. §. 60 . Pobiranje davčnih doklad in drugih plačil v denarjih. Davčne doklade, kakor tudi druga denarna plačila, ki so po zakonu ali po veljavnem sklepu občinskega sveta naložena za občinske namene, pobira župan po njemu pridejanih občinskih organih, in ako bi se jih kdo branil plačati, izterjava jih z vsemi pri tem nastalimi potroški vred po eksekuciji na premičnine, kakor se vporablja pri davčnih zastankih. To velja tudi o zakonito naloženih globah. §. 61 . Izpiski. Odločbe in rešitve magistratove, če niso li¬ stine v smislu §. 44, podpisuje ali župan, ali pod¬ župan, ali pa magistratni ravnatelj, oziroma oni magistratni uradnik, ki ga določi župan (§. 53). §. 62 . Stališče okrajnih načelnikov. Okrajnim načelnikom in njihovim morebitnim namestnikom se je pri oskrbovanju opravil njihovega področja ravnati po njihovem? od občinskega sveta prejetem navodilu, in po zapovedih, katere jim v posameznih slučajih, z ozirom na to navodilo, daje župan. Smejo se poklicati k občinskega sveta in magistrata sejam, v katerih imajo posvetovalen glas. §. 63 . Vzajemno podpiranje občinskih organov in drugih oblastev. V onih slučajih, v katerih ne zadostujejo samo krajno-redar- stvene, v javnem interesu že ukrcnjene ali vprihodnje potrebne odredbe občinske, mora župan to naznaniti političnemu deželnemu načelniku. Vrhutega mu pristoja, kadar v posameznih slučajih' občinske sile in pripomočki ne zadostujejo za vspešno izvršitev njemu izročene izvrševalne obasti, da se obrne do deželnega načelnika s prošnjo za pomoč. Na drugi strani je občina dolžna, podpirati od države ali dežele postavljena oblastva v izvrševanju njih dolžnosti, vkolikor ji je to možno z njenimi organi. IV. Poglavje. Način opravilnega ravnanja občinskega sveta. §. 64 . Predhodno posvetovanje. Občinski svet se razdeli v odseke v ta namen, da se le-ti prej posvetujejo o različnih opravilih njegovega področja. Število odsekov določa sam. Vrhutega sme za poprejšno posvetovanje in oskrbo po¬ sameznih opravil določati posebne odbore, katerih člane izvoli za vsak slučaj posebej 27 § 65. Seje občinskega sveta. Občinski svet se posvetuje in sklepa o pred¬ metih svojega področja v sejah ; on določa število in čas rednih sej. Zbrati se pa sme občinski svet k seji le na sklic županov ali, če je ta zadržan, podžupanov. Občinski svet sc sme vrhu tega sklicati tudi drugekrati, kadar Se to treba zdi županu, oziroma podžupanu, a mora se sklicati, in najdalje v osmih dneh, kadar najmanj tretjina članov občinskega sveta s pismeno vlogo, ali kadar politični deželni načelnik to zahteva. V obeh zadnjih slučajih je, kadar sta zadržana župan kakor tudi pod¬ župan, po letih najstarejši člen občinskega sveta upravičen in dolžan, sklicati občinski svet. Nadaljni izjemi določata § 24. tega zakona in § 30. obč. volilnega reda. Občinski svetovalci obveščeni morajo biti o nameravani seji, izvanredno nujne slučaje izimši, vsaj 48 ur preje; obenem morajo do¬ biti naznanilo, o čem se bo posvetovalo (dnevni red). Vsaka seja, katera se ni sklicala po predstoječih določilih, je nezakonita, in v taki seji narejeni sklepi so neveljavni. Političnemu deželnemu načelniku je čas vsake seje občinskega sveta, in sicer zajedno, ko se k seji vabijo občinski svetovalci, na¬ znaniti z dotičnim dnevnim redom. § 66 . Javnost sej. Seje občinskega sveta so javne, vendar ima le-ta pravico, na predlog predsednika ali najmanj šestih občinskih svetovalcev skleniti, se izključi javnost; toda pri obravnavanju občinskega proračuna občinskih računov se to nikoli ne sme zgoditi. Zadeve, kjer se pregovarjajo osebne razmere ali vsposobljenosti, imajo se načeloma obravnavati v tajni seji. Poslušalcem se je vzdržati vsakega razodcvanja svojega mnenja. Ako bi se poslušalci predrznili, na kakoršenkoli način motiti Se J°> tedaj je predsednik upravičen in dolžan ukazati, da se po brez¬ uspešnem opominu »k redu« tisti, ki motijo mir, in ako je treba, tudi VS1 poslušalci odstranijo iz določenega jim prostora. Reputacije se v zbor občinskega sveta ne smejo dopuščati. § 67. Sklepčnost in sklepanje. I. Da je občinski svet sklepčen, treba je, od- števši nižje navedene izjeme, navzočnosti več nego polovice sistemizovanega števila njegovih članov. Za veljaven sklep je potrebna absolutna, t. j. nadpolovična večina pri seji navzočih glasovalcev. II. Navzočnosti vsaj 24 členov občinskega sveta in najmanje 19 glasov je potreba za naslednje sklepe: 1. za podelitev meščanstva na iniciativen predlog iz občinskega sveta ali če se plačanje pristojbin izpregleda (§ 4);-- 2. za odvzetje meščanstva (§ 7); 3. za podelitev častnega meščanstva (§ 8); 4. da se disciplinarnim potom začasno ali končno od službe odstavi stalno nameščen (§§. 32, 53) občinski uslužbenec; 5. da se odda glavinska lastnina v znesku od 10.000—100.000 kron; 6. da se glavinska lastnina zastavi, da se da poroštvo, najame posojilo ali izvrši kreditna ope¬ racija, — vse to v vrednostnih mejah 10.000 do 100.000 kron; r — 28 — 7 da se uvedo doklade k tekočim davkom, katere same zase ali v zvezi z že obstoječimi do¬ kladami presegajo 25% neposrednih davkov ali užitninskega davka; 8. da se uvedo olajšave ali popolna oprosti¬ tev od doklad v korist novih stavb in prezidav ali kakega drugega, javno zanimanje zadevajočega podjetja (§ 39); 9. za uvedbo in izpremembo poslovnika za občinske seje (§ 78); III. Navzočnost vsaj 27 členov' in 24 glasov je potreba: 1. da se komu odvzame častno meščanstvo (§ 8 ); 2. da se odda glavinska lastnina v vrednosti nad 100.000 kron, ali če se glavinska lastnina za¬ stavi, če se da poroštvo, najame posojilo ali iz¬ vrši kreditna operacija, in vrednost v vseh teh slučajih presega 100.000 kron; 3. če se sklene uvedba novih naklad in dav¬ ščin, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad, ali po¬ višanje že obstoječih; istotako če se sklene uvedba ali povišanje taks in pristojbin za službene opravke občinskih organov (§ 40); 4. za sklep, da je občinski svetovalec izgubil svoj mandat (§ 69); 5. za sklep, da je zakonodajalcu nasvetovati izpremembo tega občinskega reda. IV. Za volitve v odseke, odbore in komisije zadošča relativna večina po I. oddelku teg’a para¬ grafa zbranega občinskega sveta. Za sklepčnost in glasovanje pri volitvi žu¬ pana in podžupana obsega občinski volilni red potrebna določila (§ 30); § 68. Ravnanje pri sklepanju. Oddaja glasov se običajno izvršuje z dviga¬ njem rok. Občinski svet pa lahko od slučaja do slučaja odredi glasovanje z listki ali pa po imenih. Volitve se imajo vedno vršiti le z glasovni¬ cami. Predsednik glasuje pri volitvah, imenovanju in podeljevanju služb, drugače pa samo tedaj, kadar se glasovi jednako porazdele in odloči v zadnjem slučaju s svojim glasom, pridruživši se jednemu obeh glasov. § 69 . Dolžnost, vdeleževati se sej. Kadar k seji ne pride toliko členov občinskega sveta, kolikor je potrebnih za sklepčnost, povabiti mora župan izostale k novi seji s tem pristavkom, da se jim bode v ti seji opravičiti, zakaj so iz¬ ostali od prve seje. Občinski svet ima pravieo, vsakega svojih členov, ki k novi seji spet ne pride in se tudi ne more opravičiti, zakaj je izostal, kazno¬ vati z globo do 100 kron. Občinski svetovalec, ki ostavi sejo prezgodaj in jo s tem napravi nesklepčno, zapade globi 20 K, kojo mu sme občinski svet izpregledati v slučaju zadostne in verjetne opravičbe. Občinski svetovalec pa, ki je to storil name¬ noma, zapade globi od 100—200 kron. V slučaju ponovitve njegovega početja pa mu more občinski svet vrhutega odreči njegov občinski mandat. Od občinskega svetovalca, ki je izostal od treh sej zaporedoma, ne da bi se opravičil, sme občinski svet izreči, da je izgubil svoj mandat; vrhutega ga sme kaznovati z globo od 100—200 K. Isto velja o občinskih svetnikih, ki, čeprav ne za¬ poredoma, vendar pogostoma izostajajo od sej in kljubu ukoru občinskega sveta vnovič brez za¬ dostnega in stvarnega vzroka izostanejo. Zoper izrek izgube mandata ni nikake pri¬ tožbe. Kdor je izgubil na ta način svoj mandat, te¬ kom 3 let ne more biti vnovič izvoljen. § 70 . Dolžnost občinskih svetovalcev, posvetovanje po¬ speševati. Disciplinarni odsek. Izključitev od seje. Vsak občinski svetovalec je dolžan prispevati Po svoji moči k temu, da se določeni dnevni red Prejkopreje stvarno reši. Občinskega svetovalca, ki ravna proti temu načelu in skuša posvetovanje in sklepanje na kateri¬ koli način motiti, očividno zavleči ali preprečiti, In ki na predsednikov poziv od svojega početja ne odneha, more občinski svet izključiti iz tekoče ln 3 nadaljnjih sej. Odločitev,' ali se je občinski svetovalec med sejo na omenjeni način pregrešil, izreči ima na Predsednikovo vprašanje (§ 71) iz 5 članov obsto¬ ječi, iz srede občinskega sveta za dobo 2 let iz¬ voljeni disciplinarni odsek. Če se vprašanje izključitve tiče kakega člena lega odseka, izvolijo neprizadeti njegovi členi iz¬ med drugih občinskih svetovalcev z absolutno ve¬ čino takoj namestnika, ki stopi na mesto prizade¬ tega za ostanek njegove poslovne dobe. Predsednik prekine takoj sejo in disciplinarni odsek se v tajni seji posvetuje ter oznani po na¬ čelniku, ki si ga je iz svojih členov izbral, sklep ha izključitev ali ne. Odsek pa sme izreči, da je kakega člana obč. sveta izključiti, le tedaj, če se izjavijo vsaj 4 nje¬ govi členi v tem smislu. Kako so bili glasovi v odseku razdeljeni, mora ostati tajno. Zbornica je na sklep vezana in ima odločiti, če se je sklep glasil na izključitev, le o njenem obsegu (§ 71). Izključenec mora zbornico takoj zapustiti, sicer ga sme dati predsednik odstraniti s silo. V sled¬ njem slučaju izgubi izključenec tudi še svoj ob¬ činski mandat ter tekom treh let ne more biti vnovič izvoljen. § 71 . •• Predsedstvo sej. Občinskim sejam predseduje župan, oziroma podžupan. Izjeme določajo § 24, III. odst., § 65, III. odst. tega zakona in § 30 obč. volilnega reda. Predsednik otvarja in zaključuje sejo, čuje, da se ne krši opravilnik, vodi razpravo, podeljuje besedo, stavlja vprašanja za glasovanje in naznanja slednjega izid, skrbi za red v zboru in ima pra¬ vico, v slučaju motitve sejo prekiniti ali zaklju- — 30 citi, kalilce mira z galerije odstraniti ali galerijo dati sprazniti, če drugače mira ni doseči. Predsednik ima pravico poklicati govornika, ki ne ostaja pri predmetu, »k stvari«, takega pa, kojega izražanje dostojanstvu občinskega sveta ni primerno, »k redu«. Oe je bil dvakratni klic »k stvari« ali »k redu« brezvspešen, odtegniti mu sme besedo. Predsednik odreja v slučaju § 70, da ima po¬ slovati disciplinarni odsek in predlaga zbornici, če se je odsek izjavil za izključitev, obseg izklju¬ čitve. Če se h kaki razpravi oglasi izredno mnogo govornikov, sme predsednik, če mu zbornica pri¬ trdi, določiti najdaljši čas, katerega sme vsak go¬ vornik za izrazitev svojega mnenja o predmetu porabiti. Ta čas pa za vsakega govornika ne sme znašati manj, nego 10 minut. Predsednik določa vspored, po kterem se imajo predmeti obravnavati in imenuje iz občinskih svetovalcev dva overovatelja zapisnika in drage morda potrebne sejne funkcij on arj e. če izreče predsednik izključitev kakega pred¬ meta od posvetovanja in sklepanja, sme predla¬ gatelj zahtevati, da o upravičenosti izključitve ta¬ koj ali pa v prihodnji seji sklepa občinski svet. Odločba o tem, kedaj se ima o upravičenosti iz¬ ključitve sklepati, pristoja predsedniku. Predsednik tudi podeljuje občinskim sveto¬ valcem dopuste od vseh iz občinskega svetoval- stva izvirajočih poslov za dobo 4 tednov in na¬ znanja to zbornici. Za daljši čas sme dati dopust občinski svet. § 72. Stavljanje predlogov. Posvetovalni predmeti prihajajo pred občin¬ ski svet: 1. kot predlogi odsekov občinskega sveta, 2. kot samostojni predlogi posameznih členov občinskega sveta. Kako je s predlogi ravnati, predno pridejo na posvetovanje, določa poslovnik. § 73. Odstop od posvetovanja. Vsakemu členu občinskega sveta je dolžnost odstraniti se iz svetovalnice, če se predmet posve¬ tovanja ali sklepanja tiče njegove zasebne koristi ali koristi njegovih prednikov (ascendentov) ali potomcev (descendentov), njegove žene, sorodstva v postranski črti do vštetega drugega kolena ali svaštva do te meje, ali oseb, kojim je postavljen za varuha. Pravtako je členu občinskega sveta odstopiti, kadar se presoja, jeli njegova izvolitev za občinskega svetovalca veljavna ali ne (§ 28 . obč. vol. r.). Občinski svetnik, ki ve, da bi moral odsto¬ piti, pa izkorišča zbornično nevednost o tej oko¬ liščini v to, da o predmetu razpravlja ali celo gla¬ suje, zapade globi od 20—100 K, kojo odmeri ob¬ činski svet. Poleg tega je dotični sklep neveljaven in tisti, ki je neveljavnost s svojo nedopustno nav- zočnostjo vedoma zakrivil, jamči za vse obvez¬ nosti, ki bi bile občini ali tretjim osebam nastale radi tega, ker se je neveljavnost sklepa prepozno izkazala. § 74. Zdržanje od glasovanja. Če se občinski svet posvetuje o uradnem poslovanju županovem kakega drugega svojega člena, mora sicer prizadeti, če se to zah- teva, seji prisostvovati in dajati zaželjenih pojasnil; odstopiti pa mora pred glasovanjem. Členi obč. sveta, ki so obenem členi magistrata, morajo se pri obravnavanju o pritožbah, ki so vložene zoper razsodbe in odredbe ^agistratove (§ 79), vzdržati glasovanja, § 75. Sejni zapisnik. O sejnih obravnavah pisati je zapisnik. Zapisnikarja določa župan izmed magistratnih uradnikov. V zapisnik je vpisati imena pri seji sodelu¬ jočih, dalje vse predloge in sklepe z dodanim vspehom glasovanja (t. j. ali je bil predlog sprejet ali ne), in pri predmetih, ki zahtevajo drugačno nego absolutno večino navzočih glasovalcev, tudi, koliko glasov da je bilo za predlog. V zapisnik se vpišejo tudi druge, na zapisnik podane izjave in posebni dogodki med sejo. Ta zapisnik podpišejo, ko ga je občinski svet potrdil, predsednik, ki je dotično sejo vodil, dva izmed občinskih svetovalcev, ki so bili navzoči (§ 71, VIL odst.), in zapisnikar. Zapisnik je shraniti v mestnem arhivu, kjer je vsakomur dovoljeno vpogledati ga in si od njega napravljati prepise, vkolikor tema.pravicama ne nasprotujejo določila naslednjega paragrafa. § 76. Razglašanje sklepov. Občinskega sveta sklepe, ki obsegajo splošno obvezne propise, ali ki zadevajo pravice in dolž¬ nosti občanov sploh, razglasiti je s pribitjem na desko v mestnej hiši; one pa, ki se tičejo posa¬ meznikov ali zasebnih stvari, naznaniti je, če je to možno in potrebno, v izpisku prizadetim. O sklepih, ki niso bili narejeni v javni seji, sme občinski svet skleniti, da ostanejo določen nas ali splošno tajni, ali pa da izvedo za nje le gotove osebe. § 77. Izvajanje in vstavljanje sklepov. I. Župan je dolžan vsak veljaven sklep občinskega sveta brez odloga izvesti tako, kakor je občinski svet določil. Pri tem se župan poslužuje magistrata, svo¬ jega namestnika, okrajnih načelnikov ali tudi po¬ samičnih članov občinskega sveta. Če je sklep zavisen od višjega odobrila (§ 84), izprositi mora fcajprvo tega. Če pa župan misli, da sklep občinskega sveta presega njegovo Področje ali nasprotuje temu občinskemu redu ali zakonom vobče, ali bistveno škoduje občini, tedaj je dolžan, počakati z izvršitvijo sklepa, to naznaniti občinskemu svetu in dotični predmet že v prvi prihodnji seji predložiti v novo posvetovanje in odločitev občinskega sveta. Ka¬ dar ta ostane pri svoji odločitvi, tedaj mora župan, ako bi po po- novljenem posvetovanju ne prišel do drugega prepričanja, napotiti brez ^odloga sklep v stvareh samosvojega področja, pri katerem se ni pre- omil nobon zakon, do deželnega odbora, v stvareh izročenega pod¬ ročja pa, ali tudi v stvareh samosvojega področja, pri čigar obrav¬ navanju se je prelomil zakon, do političnega deželnega načelnika v razsodbo, se li sme izvršiti ali ne. Zoper odločbo političnega deželnega načel¬ nika dopuščen je občinskemu svetu v roku 4 tednov priziv do c. kr. ministrstva za notranje stvari (§ 85). § 78. Poslovnik. Občinski svet si vstvari svoj poslovnik sam v okviru tega občinskega reda (§ 67, II, 9 ). Izprememba tega poslovnika, kakor tudi onih občinskih uradov (§§ 32, 57), more se skleniti le na podlagi predloga, ki je bil vsaj 14 dni pred dotično sejo pismeno vložen. V. Poglavje. Pravni leki v občinskih stvareh. § 79. Prizivna pot. O pritožbah zoper odredbe županove in magistratove v samo¬ svojem področju razsoja, če so se ž njimi obstoječi zakoni kršili ali napačno uporabili, deželna vlada ; izven tega slučaja pa občinski svet. Odločitev o prizivih zoper sklepe občinskega sveta v vseh za¬ devah, ki občini niso izročene od države, pristoja deželnemu odboru. V zadevah občinskih davčnih doklad je priziv pripuščen le vtoliko, vkolikor te doklade prese¬ gajo zakonito višino. V vseh stvareh prenesenega delokroga, zlasti zoper kazenske razsodbe vsake vrste, odločuje prizivoma deželna vlada. Kjer je v posamičnih zakonih vstanovljena posebna prizivna pot, vporabljati je dotična do¬ ločila. § 80 . Prizivni roki in vlagališče prizivov. Prizivi zoper kazenske razsodbe morajo se, če ni v posameznih zakonih drugače določeno, naznanjati tekom 24 ur, računjeno od tedaj, ko se je razsodba zakonito proglasila; v nadaljnjih 3 dneh moči je vložiti izvedbo naznanjega priziva, vendar pa je smatrati že naznanilo priziva kot pritožbo zoper razsodbo. Za proglasitev kazenske razsodbe je redoma smatrati nje ustno naznanitev obsojencu ali njega zastopniku, če ustna naznanitev iz stvarnih raz¬ logov ni možna, velja kot proglasitev vročitev pisane razsodbe obsojencu. Če se pa obsojenec izpoznanju obsodbe nalašč odteguje, je razsodbo pribiti na mestno hišo in je od tega dne računati tek prizivnega roka. Zoper vse druge magistratove odredbe in razsodbe in zoper one, v kojih je občinski svet odločeval kot prva instanca, pripuščen je priziv tekom 14 dni, računjeno od dneva po vročitvi iz¬ podbijane odločbe stranki, če pa se vročitev na posainičnika sploh nima izvršiti, od dneva pojavni razglasitvi, t. j. pribitju na mestno hišo. če je odločal občinski svet kot druga in¬ stanca (§ 79, I. odst.), pripuščen je priziv pod uveti Predstoječega poglavja v roku 4 tednov. S temi časovnimi določili se ne izpreminjajo zapadni roki, ki 80 vsled posebnih določil v posameznih zakonih v veljavi. Vse pritožbe in prizivi zoper odredbe in raz¬ sodbe uradov občine ali občinskega sveta imajo Se naznanjati in vlagati pri mestnem magistratu. Vendar pa šteje, če se je priziv naznanil ali v Poslal po pošti, dan oddaje na pošto kot dan na¬ znanitve, oziroma vložitve. § 81. Odložilna moč prizivov. V javnem zanimanju izdane odredbe se izvršujejo, v kolikor ni Posameznih slučajih zakonito nič drugega določeno, tudi med od- I )r tirn prizivnim rokom. Zadržujoča moč se sme v takih slučajih prizivu izjemno takrat Poznati, kadar predmet sam na sebi dopušča odlog in bi se stranki, a k° bi se odredba izvršila takoj, storila nepovratna in, ako bi bil pri- Z,v V 8 pcšen, ne več popravna škoda. Odredbe v stvareh, ki se tičejo strank, posebno take, s kate- ri mi s e navzlic ugovoru druge stranke komu kaj prisoja ali odsoja, kaka oblast podeljuje, ali kako naročilo daje, se praviloma ne Smc j° izvršiti, dokler je prizivni rok odprt, ali o vloženem prizivu še ni r azsojeno ; kjer mora pa zaradi nujne nevarnosti v odlašanju izrek tak °j dobiti veljavo, jc to v rešitvi izrekoma navesti. Prizivi zoper kazenske razsodbe po § 56. ustavljajo njihovo iz- rs, tev do pravovcljavnc razsodbe. VI. Poglavje. O nadzoru nad občino. § 82. Razmerje k avtonomni in višji oblasti. Mestna občina ljubljanska je po določilih tega zakona podre¬ jena glede na samosvoje področje neposredno deželnemu odboru, ozi- r °ma deželnemu zboru, in glede na od države ji izročeno področje Političnemu deželnemu oblastvu, kateremu je pa tudi v stvareh samo- ® v °jega področja občinskega pridržano vplivanje po določilih tega ob¬ činskega reda. § 83. Nadzorovanje občine po deželnem odboru. Deželni zbor čuva po svojem odboru nad tem, da se glavinska * a *tnina občine in njenih naprav ohrani nezmanjšana (§ 35). V ta namen sme deželni odbor zahtevati, da se mu naznanjajo Etični sklepi občinskega sveta, predlagajo računski izpiski in dajo Pojasnila in opravičbe; sme vrhu tega z odpošiljanjem komisij pro- v ''-''očati poizvedbe na licu mesta. Njemu pristoja v izvrševanju te nadzorovalne pravice, ako je tre !>a, ukrcnitev primerne odpomoči Deželnemu odboru je predložiti vsako leto razglašeni inventar 0 Slavinskem premoženju ohčinc in njenih naprav (§ 35). § 84. •• Občinskega sveta sklepi, ki potrebujejo višjega odobrila. I. Odobrila deželnega odbora je potreba za sledeče sklepe občinskega sveta: 1. Za oddajo glavinske lastnine v vrednosti bad 50.000 K pa do 100.000 K; 2. za zastavitev glavinske lastnine v istih v rednostnih mejah; 3. za najetje posojila, izvršitev kreditne ope¬ racije ali za jamčenje občine — če se jamstvo ne poda v obliki pod točko 2. navedene zastavitve — višini nad 100.000 K pa do 200.000 K; 4. za uvedbo občinskih doklad k tekočim davkom (§ 39), katere zase ali v zvezi z že obsto¬ ječimi dokladami te vrste presegajo 50% nepo¬ srednih davkov, ali ki presegajo 30% užitninskega davka; 5. za dovolitev olajšav ali popolne prostosti od občinskih doklad (§ 39, III). II. Sklepa deželnega zbora in cesarjeve sank¬ cije je potreba: 1. za pravomočnost pod točkami I. 1., 2., in 3., tega § označenih sklepov, če vrednost presega tamkaj navedene višine; 2. za uvedbo občinskih doklad k tekočim davkom (§ 39), katere zase ali v zvezi z že obsto¬ ječimi dokladami te vrste presezajo 75% nepo¬ srednih ali 50% užitninskega davka, 3. za uvedbo novih ali povišanje obstoječih občinskih naklad in davščin, ki ne spadajo med vrsto davčnih doklad; 4. za uvedbo novih ali zvišanje obstoječih taks in pristojbin za službene opravke občinskih organov r . III. Če deželni zbor o kaki pod točko II. 1.—3. tega paragrafa navedeni zadevi tekom dveh let, odkar je bila na pristojnem mestu v to svrho vložena, ne sklepa in občino pri tem ne zadeva nikaka krivda, ima deželni odbor dolžnost o stvari odločiti in event. svojo pritrdilno odločitev pred¬ ložiti cesarju v sankcijo. § 85. Nadzorovalna pravica državne uprave. Državna uprava izvrušje po političnem deželnem oblastvu nad¬ zorovalno pravico nad občino v tem oziru, da ta ne prestopi svojega področja in da ne ravna proti obstoječim zakonom. Ona sme v ta namen zahtevati, da se ji naznanjajo sklepi ob¬ činskega sveta in dajo potrebna pojasnila. Tudi ima politični deželni načelnik ali njegov odposlanec pra¬ vico, udeleževati se občinskega sveta sej ter v njih vsak čas poprijeti besedo ; glasujeta pa le-ta samo tedaj, če sta člana občinskega sveta. Če občinski svet stori sklep, s kojim preko¬ rači svoj delokrog ali ravna zoper obstoječe za¬ kone, mora deželna vlada izvedbo takega sklepa uradoma prepovedati. Zoper to prepoved ima občina tekom 4 tednov od dneva po vročitvi priziv do c. kr. ministrstva za notranje stvari. Če občina opusti ali se brani izvrševati za¬ konite svoje dolžnosti, mora deželna vlada, če spa¬ dajo dolžnosti k samosvojemu področju občine in če v zamudi ne tiči nevarnost, sporazumno z de¬ želnim odborom, če pa tiči v zamudi opasnost ali če zanemarjene dolžnosti pripadajo izročenemu področju, skrbeti samostojno za to, da se pod jam¬ stvom in na stroške občine po potrebi odpomore, a se pri tem po možnosti varujejo občinski de¬ narji. Tudi v zadevah krajnega redarstva ima vlada pravico vplivanja in nadzorovanja v okviru tega zakona (§ 29) in če spozna to za po¬ trebno. Občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. L Poglavje. Volitev občinskega sveta. 1. oddelek. Kdo ima pravico voliti in kdo sme izvoljen biti. § 1 . Kdo ima pravico voliti (aktivna vol. prav.) Upravičeni, da volijo, so vsi avstrijski držav¬ ljani moškega spola, ki so 24. leto dopolnili, če: 1. jim je predpisan v mestni občini ljubljanski kak direktni davek vsaj že leto dni; ali če so 2. ljubljanski častni meščani ali meščani, ali pa 3. občani ki so: d) elani knezoškofijskega stolnega kapitlja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseh priznanih konfesij; b) častniki in vojaški služniki s častniškim naslovom, kateri so stalno vpokojeni ali so stopili iz vojaške službe, pridržavši si vojaški čin; c) služeči, kakor tudi vpokojeni vojaški služniki brez častniškega naslova, potem služeči in vpokojeni vojaški uradniki, v kolikor te osebe ne spadajo v stan kakega vojaškega krdela; d) doktorji, ki so svojo akademično stopnjo dosegli na kakšni tuzemski visoki šoli; nadalje oblastveno potrjeni civilni tehniki in rudniški inženirji, ki so prebili stroge preskušnje na kakšni tuzemsko - tehniški visoki šoli; £) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih šolah> ki bo v občini, in ravnatelji, profesorji in učitelji, nameščeni na drugih javnih učiliščih v občini; /) služeči, stalno ali začasno vpokojeni dvorski, državni, deželni, občinski in javnih zakladov uradniki, katerim se od njihovih plač, pokojnin in počitnin predpisuje dohodarina v Ljubljani; 4. občani, ki vsaj 5 let nepretrgoma v Ljub¬ ljani prebivajo. Odsotnost iz Ljubijane povodom vojaškega službovanja smatrati je pravtako malo za pre¬ trganje prebivanja, kakor se v petletno — za do¬ sego volilne pravice potrebno — dobo ne more všteti onega časa, za katerega je bil kdo od drugod radi vojaškega službovanja v Ljubljano poklican. Je-li kdo bivanje v Ljubljani pretrgal, pre¬ soja se po določilih domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222. K posameznim občanom, ki imajo pravico voliti, prištevati je tudi državo, deželo, javne zaklade, tuzemske korporacije, društva, družbe, zavode, ustanove in vobče juristične osebe, ako pri njih nastopi pod 1. točko navedeni pogoj. § 2. Izjeme. Izvzete od izvrševanja aktivne volilne pravice so vse one osebe, ki stoje pod očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, in pravtako one osebe, ki vživajo javno ubožno oskrbo, ali pa so tekom poslednjih 2 let prejele podporo iz javnih sredstev. Služeči častniki in vojaški služniki s častniškim naslovom, potem k stanu vojaškega moštva ali k nižjim služnikom spadajoče vojaške osebe, razven rezervistov nepozvanih k dejanski službi, so iz¬ vzeti, da nimajo pravice voliti. § 3. Izvrševanje volilne pravice. Volilno pravico je izvrševati osebno. Vendar smejo osebe, katere so iz občine od¬ sotne zaradi oskrbovanja občinskih ali drugih javnih opravil, postaviti pooblaščenca v izvrše¬ vanje svoje volilne pravice. Onega, kdor skuša drugače, kakor je ozna¬ čeno v splošnem kazenskem zakonu in v zakonu z dne 15. novembra 1867 držav. zak. št. 131. z nepoštenimi, nasilnimi ali zvijačnimi dejanji vpli¬ vati na izid volitve, kaznovati ima politična oblast z denarnimi globami od 10—400 kron, ki se smejo izpremeniti v zaporne kazni od 12 ur do 20 dnij, in odvzeti mu za dobo treh let aktivno in pasivno volilno pravico. § 4. Državo, deželo in javne zaklade kot zemljiške ali hišne po¬ sestnike ali imetnike obrtnega podjetja v občini zastopajo pri izvrše¬ vanju volilne pravice od dotičnih upravnih organov postavljene osebe. § 5 - Korporacije, društva, družbe, zavodi, ustanove in vobče juristič»ie osebe izvršujejo svojo volilno pravico po listih osebah, ki so upra¬ vičene za to, da jih po obstoječih zakonitih ali družbenih določilih zastopajo na zunaj, ali pa po pooblaščencih. Javni družniki pridobitnega podjetja izvršujejo volilno pravico vsak zase po razmerju na posameznega izmed njih spadajočega deleža skupnega davka, kateri sc plačuje od tega pridobitnega podjetja. § 6 . Soposestniki davku podvrženega posestva imajo samo jeden glas Soposcstnikom je jednega izmed njih ali tretjega v izvrševanje volilne pravice pooblastiti z večino glasov po številu, ali pri različnosti deležev po njih razmerju. Deležev, ki so last kake ženske, pri tem ni šteti. § 7 . Zastopniki ali pooblaščenci v izvrševanje volilne pravice. Le samovlastni avstrijski državljani, katerim ne nasprotuje no¬ beden v § 10. navedenih izključevalnih razlogov, smejo volilno pra¬ vico v imenu drugega izvrševati kot zastopniki in, ako imajo sami pravico voliti, tudi kot pooblaščenci. Pooblaščenec sme zastopati samo — ;jt — lednega takega, ki ima pravico voliti, in se mora izkazati s pooblasti- v zakoniti obliki izdanim in zaznamenujočim volitev, za katero je podeljeno. lako pooblastilo, ako ni še izgubilo veljavnosti, upravičuje Pooblaščenca, pri dotični volitvi izvrševati vsako z volilno pravico zdru¬ ženo oblast. Ustne (tBloloilSko) ali brzojavne odredbe glede podelitve Pooblastila nimajo nobene moči. Ravno to velja glede preklica poobla- izimši ta slučaj, kadar pooblastnik prekliče pooblastilo osebno P re d volilno komisijo, predno je pooblaščenec kot tak oddal glas. Sprejem pooblastila ni na poti izvrševanju lastne volilne pravice. § 8 . Kdo sme izvoljen biti (pasivna volilna pravica). Za občinske svetovalce smejo biti izvoljeni samo tisti občani, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnili trideseto leto svoje dobe, ki uživajo vse državljanske pravice in ki imajo svoje stalno bi¬ vališče v Ljubljani. § 9 ' Kdo je izvzet in izključen, da ne sme biti izvoljen. L Izvzeti so, da ne smejo biti izvoljeni: 1. ) Občinski služniki, dokler so v dejanski službi občinski; 2. osebe, katere so v javni ubožni oskrbi ali v poselskem razmerju ali katere, kakor dninarji ali obrtni pomočniki, nimajo 8 amostalnega zaslužka; 3. ) do prve prihodnje volilne dobe tisti, ki brez zakonitega lz govarjalnega vzroka nečejo sprejeti izvolitve v občinski svet, ali ka- ter > so sprejeti mandat pozneje izrekoma ali molče odložili (§ 15. občinskega reda in § 15. občinskega volilnega reda). II. Izključene, da ne smejo biti izvoljene, so : 1. tiste osebe, o katerih premoženju je razglašen konkurz, < I°kler traja konkurzna obravnava; 2. osebe, ki so bile radi kakega iz dobička- Ze !jnosti učinjenega disciplinarnega pregreška od¬ stavljene od svojega javnega opravila ali službe, Za dobo treh let, računjeno od pravokrepnosti ^otične razsodbe. § io. Izključenost od aktivne in pasivne volilne pravice. Izključene, da ne smejo niti voliti, niti izvoljene biti, so tiste °sebe, ki so bile obsojene na kazen, s katero je po kazensko-za¬ konskih določilih združena izguba političnih pravic, in to dotlej, dokler p 0 vsakočasnih zakonih in zdaj po zakonu z dne 15. no- Vem bra 1867. 1., drž. zak. št. 131, traja nesposobnost za izvrševanje te h pravic. Naposled so za tri leta od aktivne in pasivne v olilne pravice izključene osebe, ki so te dve Pravici izgubile za to dobo v smislu določil § 3., drugega odstavka. § H- Kdo sme izvolitev odkloniti. Pravico, odkloniti volitev, ali odpovedati se sprejetemu man- ^atu, imajo: 1) dušni pastirji in javni učitelji; 2) aktivni dižavni, deželni in javnih zakladov uradniki; 3) vojaške osebe; 4) tisti, ki imajo že nad 60 let; 5) tisti, ki so bili pretekla zadnja tri leta pred volitvijo °l>činski svetovalci, za prihodnja tri leta. Kdor brez takega odklonilnega vzroka ne sprejme volitve navzlic ponovljenemu pozivu, ali sc sprejetemu mandatu odpove, za¬ pade globi do 200 kron. Ta globa, ki jo določi občinski svet, steka Se v občinsko blagajnico. Samo iz vzrokov, posebnega ozira vrednih, sme občinski svet, 'kadar ne veljajo zgoraj navedeni odklonilni razlogi, oprostiti od spre- J e »a volitve, ali eventualno dopustiti odpoved sprejetemu mandatu. 38 2. oddelek. Priprave za volitev v občinski svet. § 12 . Sestava volilnih razredov in razdelitev občinskih svetovalcev po volilnih razredih. Za volitev občinskih svetovalcev se razdele vsi občani, ki imajo pravico voliti, v štiri volilne razrede. Prvim trem je voliti takrat, kadar se po- polnuje ves občinski svet, po deset in četrtemu šest svetovalcev, drugače pa tisto število, ki je potrebno, da se ž njim popolnijo izpraznjena mesta občinskih svetovalcev dotičnega razreda. (Primerjaj § 16. občinskega reda). § 13 . Prvi volilni razred. Prvi volilni razred je sestavljen iz častnih meščanov in tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka najmanj po 200 kron. § 14 . Drugi volilni razred. Drugi volilni razred je sestavljen iz tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka najmanj po 50 kron, a manj kot 200 kron. V tem razredu volijo tudi, ako jih zaradi njih davčnega pla¬ čevanja ni uvrstiti v prvi volilni razred, volilni upravičenci, ki so v § l. navedeni pod točko 3. a) do f). § 15 . Tretji volilni razred. Tretji volilni razred je sestavljen iz tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka manj kot po 50 kron in iz onih ljubljanskih meščanov, ki iz kakega drugega vzroka niso uvrščeni v I. ali II. volilni razred. § 16 . Četrti volilni razred. Volilni upravičenci, navedeni pod točko 4. prvega §. tega volilnega reda, tvorijo četrti vo¬ lilni razred. § 17 . Razgrnitev volilskih imenikov. Ugovori zoper nje. Magistratu je za vsak volilni razred sestaviti poseben volilski imenik. Volilske imenike je pravočasno pri magistratu razgrniti tako, da jih vsak lahko pregleda, ter trikrat v uradnih deželnih novinah, kakor tudi z javno nabitimi listi v občini razglasiti, da se je to zgo¬ dilo in da se smejo volilski imeniki 14 dni od dneva prve razglasitve po uradnih novinah pregledavati in zoper nje ugovori vlagati. O pravočasno vloženih ugovorih razsoja občinski svet najdalje v 8 dneh. Magistrat sklenjene poprave takoj zapiše v volilske imenike, naznani to ugovornikom, ter v 3 dneh po rešitvi vseh podanih ugovorov popravljene volilske imenike iznova razgrne vsakemu na vpogled, kar je v občini hkratu z javno nabitimi listi dati na znanje. Razsodbe občinskega sveta so za vršečo se volitev konečno veljavne, in razven popravkov, ki so morebiti potrebni na podlagi teh razsodb, niso dopuščeni nobeni drugi popravki volilskih imenikov § 18 . Opravljanje volitvenega opravila, kadar je razpuščen občinski svet. Kadar bi se po §. 19. občinskega reda razpustil občinski svet,, prevzame opravila, ki so glede na občinske volitve izročena magistratu in občinskemu svetu, politični deželni načelnik. 9 — § 19 . Razglasitev volitve, katero je izvršiti. Volitev je najmanj osem dnij pred nje za¬ četkom vsem občanom, ki imajo pravico voliti, dati na znanje s tem, da se vroči vsakemu volilna legitimacija z glasovnico vred. Na legitimaciji raora biti poleg vodičevega imena povedano kje, katere dni in ob katerih urah se je posameznim volilnim razredom zbrati k volitvi, eventualno k ožji volitvi (§§ 26., 27.), katerim občinskim sve¬ tovalcem je določeno izstopiti in po koliko članov občinskega sveta je voliti vsakemu volilnemu raz¬ redu. Le oblastveno izdane legitimacije in glasov¬ nice so veljavne, kar mora na njih izrecno nave¬ deno biti. Za izgubljeno ali pokvarjeno legitimacijo tzročiti je vsakemu volilnemu upravičencu na nje¬ govo osebno zahtevo, ki jo mora pri mestnem magistratu podati vsaj 24 ur pred začetkom vo¬ litve, duplikat; za izgubljeno ali pokvarjeno gla¬ sovnico pa izroči duplikat mestni magistrat ali na dan volitve predsednik volilne komisije. Istočasno z vročitvijo volilnih listin je bodočo volitev v občini razglasiti tako, kakor je navedeno v §. 17., ter to naznaniti političnemu deželnemu načelniku. 3. oddelek. Kako se voli. § 20 . Volilna komisija. Volilno opraviio vodijo v vsakem volilnem razredu posebne v °lilne komisije, katerih vsaka obstoji brez škode določiiu §. 18. iz 3 e dtiega člena občinskega sveia kot predsednika, iz jednega člena ^agistralovega in iz treh občanov, ki smejo biti izvoljeni. Župan določa, koliko volitvenih komisij je sestaviti za vsaki volilni razred in jim imenuje tudi člene. Volilna komisija je odgovorna za to, da se volitev vestno iz- Vrsi - Njenim članom se je vzdržati vsakega vplivanja na oddajanje glasov tistih, ki imajo pravico voliti. Politični deželni načelnik sme k volilnemu opravilu poslati od¬ poslanca, kateremu je paziti na to, da se ravna po zakonu. § 21 . Po kateri vrsti volijo volilni razredi. Volilni razredi se zbirajo vsak posebej. Najprej voli četrti, potem tretji, na to drugi m naposled prvi volilni razred. Volilno opravilo je javno. § 22 - .. Kako sklepa volitvena komisija. Sklepi volilne komisije se delajo po absolutni večini glasov. Predsednik volilne komisije glasuje samo takrat, kadar se gla- *°vi jednako porazdele, in v takem slučaju odloči s svojim glasom Pndruživši se jednemu obeh glasov. Razsodba o tem, sme li kdo glasovati ali ne, ali razsodba o Ve ljavnosti oddanih glasov pristoja volilni komisiji samo takrat: O.) kadar se pri oddajanju glasov o identičnosti kakega volilca Pokažejo pomisleki; b) kadar nastane dvojba, so li veljavni ali neveljavni posamezni °ddani glasovi ali pooblastila ali preklici pooblastil, ali £) kadar se pri volitvi ugovarja, da kdo, ki je vpisan v volilskih imenikih, nima pravice voliti. 40 Tak ugovor je dopuščen samo dotlej, dokler oseba, kateri se oporeka volilna pravica, še ni oddala svojega glasu, in samo vtoliko, vkolikor se trdi, da je ta oseba od tistega časa, ko je bil dognan volilski imenik, izgubila katero k volilni pravici potrebno svojstvo. Volilna komisija mora v vsakem posameznem slučaju izreči razsodbo, predno se dalje voli. Vse volilni komisiji pristojne razsodbe so konečno veljavne. § 23. Čas in kraj glasovanja. Vsak volilec, ki hoče vršiti svojo volilno pravico, mora prit ob določenem času in na določeni kraj. § 24. Oddajanje glasov. Imena prihajajočih volilcev se vpisujejo v zapisnik, katerega mora pisati jeden član volilne komisije. Neposredno pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volilna posoda prazna. Volilci smejo voliti vsakega v občini, ki sme biti izvoljen, ter niso vezani na volilni razred, h kateremu spadajo. Glasuje se z glasovnicami, na katere je zapisati po toliko ob¬ činskih svetovalcev, po kolikor jih je izvoliti vsled volilnega razpisa. Glasovnic ni treba podpisovati. Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca gla¬ sovnico, katero mu ta zganeno poda, dene vsako posamič v volilno posodo ter pazi na to, da nihče namesto jedne same ne odda po več glasovnic. Obenem se predsednik pri vsakem volilcu prepriča, ima li volilno legitimacijo. Slednjo ima volilec, pokazavši jo, radi mo¬ rebitne ožje volitve zopet shraniti. § 25. Konec glasovanja. Kadar so vsi navzočni volilci volilnega razreda oddali svoje glasove in je pretekel čas, ki je bil za oddajanje glasov v razglasilu določen (§ 19), mora predsednik volilne komisije izreči, da je konec glasovanja. A taki volilci, kateri stopijo v volilnico, še predno je po¬ tekla določena konečna ura, ter so ondu pričujoči, ko se končuje gla¬ sovanje, ne smejo se izključiti. § 26. Štetje glasov. Kadar je konec glasovanja, mora volilna komisija na volišču odpreti in prešteti glasovnice ter na to sešteti glasove. Do celega ne¬ izpolnjenih ali samo z imeni takih oseb, ki ne smejo biti izvoljene, popisanih glasovnic, potem takih, ki ne odgovarjajo pred¬ pisom § 19, pri štetju ni jemati v poštev. Na odprte glasovnice se zapišejo zaporedne številke in dva člena volilne komisije pišeta o osebah, ki so prejele glasove, vsak po jeden glasovnik. Oba glasovnika sc morata vjemati med soboj, in pod¬ pisati ju morajo vsi členi volilne komisije. Če ima glasovnica več imen, nego je voliti občinskih sveto¬ valcev, tedaj ni ozira jemati na toliko izmed zadnjih imen, kolikor jih e čez to število pristavljenih. Ako je na glasovnici zapisanih manj jmen, zato ne izgublja svoje veljavnosti. Če je ime jedne ter iste osebe na jedni glasovnici po večkrat zapisano, šteje se pri štetju glasov samo jedenkrat. Glasovi, kateri so pripadli osebi, ki je bila v kakem drugem volilnem razredu že izvoljena, ali pa osebi, ki po §§. 9. in 10. ne more biti izvoljena, oziroma, ki je izvzeta ali izključena, da ne sme biti izvoljena ; glasovi, kateri se oddajajo pod kakimi pogoji, ali ka¬ terim so pristavljena naročila za izvoljenca; naposled taki glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom. Za izvoljenega je šteti tisti, kdor ima zase več kot polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako ima nadpolovično večino glasov z ase več oseb, nego jih je voliti, tedaj o tem, koga izmed njih je šteti za izvoljenega, odločuje pretežna večina glasov; kadar bi jih. 41 ,ITU ‘lo več po jednoliko glasov, odloči žreb, katerega vzdigne pred- Zelnik volilne komisije. Kadar se ni dosegla nadpolovična večina glasov, tedaj je na¬ praviti ožjo volitev glede tistih občinskih svetovalcev, katere je se vo- Ožja volitev se ne sme vršiti na dan prve volitve. Vspeh volitve in imena tistih, katere je dejati v ožjo volitev, J e takoj razglasiti. § 27. Ožja volitev. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glasove dajati samo tistim, kateri so pri prvem giasoštetju dobili relativno največ glasov za onimi, ki so dosegli nadpolovično večino. V ožjo volitev je devati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor K se izvoliti občinskih svetovalcev. Kadar je jednoliko glasov, odloči žreb, koga je dejati v ožjo- volitev. Vsak glas, kateri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni» kil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Kadar so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi med vse v to volitev vzete osebe razdeljeni tako, da vsakemu izmed njih* pri- P a da polovica vseh glasov, tedaj o tem, koga je izmed njih šteti za. ^voljenega občinskega svetovalca, odloči žreb, katerega vzdigne pred- Se dnik volilne komisije. Ako se razven tega slučaja ne doseže nadpolovična večina gla- s ° v > nadaljevati je ožjo volitev, dokler se za vse občinske svetovalce, katere je izvoliti, ne doseže nadpolovična večina ali zgoraj omenjena* Kdnaka porazdelba glasov med vse v ožjo volitev vzete osebe, v ka- tcr eni zadnjem slučaju konečno odloči ireb. Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnem volenju niso od- ^ali svojega glasu, ne smejo sc zategadelj izključiti, da bi ob sledeči' v °litvi ne izvrševali te svoje pravice. § 28. Razglas volilnega vspeha. Po končanem volilnem opravilu se sklene zapisnik, katerega je 0 tem spisala volilna komisija. Ta zapisnik mora obsegati sklepe, ka- lcre je ukrenila volilna komisija, ter konštatovati vspeh volitve; pri- d«-‘ne se mu volilski imenik, glasovnice in oba glasovnika, kakor tudi lll0r ebitna pooblastila in preklicevalne listine; nato členi voiilne komi- Sl J e zapisnik podpišejo, zapečatijo in županu izroče. Volitveni vspeh mora predsednik volilne ko- fisije, in če je poslovalo objednem več komisij, P°letih najstarejši predsednik takoj ustno progla¬ si in z javno nabitimi listi v občini dati na znanje. Zupan mora vsakemu novoizvoljenemu, zoper katetega ni no¬ snega izjemnega ali izključevalnega vzroka v smislu §S. 9. in 10.,. ^ rez odlašanja vročiti volitveno potrdilo. To potrdilo daje izvoljenemu pravico, takoj stopiti v občinski« 8Vcl ter začeti uradno poslovanje. § 29. Ugovori zoper postopanje pri volitvi. Ugovori zoper postopanje pri volitvi se morajo v zapadnem* ! °ku osmih dni, potem ko se je razglasil vspeh zadnje volitve, vložiti magistratu. Ugovori, ki sc tičejo kakega predmeta pri postopanju za vo- v ene priprave (reklamacijsko postopanje), tukaj niso več dopuščeni, j y Ugovore, ki se morebiti vlože, je z vsemi volitvenimi spisi pred- j° 2l ti občinskemu svetu, kateri razsoja o veljavnosti posameznih vo- ev > ne da bi bila zoper njegovo razsodbo dopuščena kaka daljša P r 'tožba. Volitve, ki so se izpoznale za veljavne, dati je javno na znanje,. Š* e de n a volitve pa, ki so bile izpoznane za neveljavne, razpisati je * e mud.oma nove volitve. Zadnje določilo velja tudi takrat, kadar je bil izvoljen kdo, ki ^°kaz e kak zakonit izgovarjalen vzrok, prodno je občinski svet raz- s °dil o veljavnosti volitev. 42 II. Poglavje. Volitev župana in podžupana. § 30 . Volilno opravilo. Po končanih volitvah občinskega sveta je izvoliti naprej župana in potem podžupana (§§. 20. in 23. občinskega reda). K ti volitvi, katero je izvršiti pod predsedstvom po letih naj¬ starejšega obšinskega svetovalca, povabiti je V S čl j pet dni pPGjo vse člene občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano volitvijo odidejo, izgube s voj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet na¬ ložiti do zneska 200 kroti. Zoper dotični sklep občinskega sveta ni dopuščena nobena pritožba. § 31 . Pod katerim pogojem je volitev županova in pod¬ županova veljavna. Da je izvolitev županova in podžupanova veljavna, potrebna je navzočnost najmanj dveh tretjin in nadpolovična večina glasov skup¬ nega števila vseh občinskih svetovalcev. Ako se pri glasovanju ne doseže omenjena večina glasov, na¬ praviti je drugo glasovanje, in ako se tudi pri tem ne pokaže po¬ trebna večina glasov, napraviti jc ožjo volitev. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glasove dajati samo tistim, kateri so pri drugem glasovanju dobili relativno največ glasov. Kadar je jednoliko glasov, odloči žreb, koga je dejati v ožjo volitev. Vsak glas, kateri pri tretjem glasovanju pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Pri tem glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, kateri je dobil nadpolovično večino oddanih glasov. Ako je pri ožji volitvi jednoliko glasov, odloči žreb. Voliti je vselej z glasovnicami. Žreb vzdigne v obeh slučajih predsednik. Ako bi izvoljeni ne sprejel volitve (§ 20. obč. reda), napraviti je najdalje v osmih dneh novo volitev po določilih, v § 30. in v tem paragrafu izrečenih. § 32 . Volilni zapisnik. O volitvi župana in podžupana je pisati zapisnik, katerega mo¬ rajo podpisati predsednik, dva občinska svetovalca in zapisnikar ; po¬ tem ga je z vsemi volitvenimi spisi vred shraniti pri magistratu. § 33 . Nove volitve med volitveno dobo. Predpisi §§. 30. do 32. sc vporabljajo tudi takrat, kadar se mesto županovo ali podžupanovo izprazni med niju uradno dobo. Entvvurf einer neuen Gemeindeordnung fiir Laibach. I. Hauptstiick. Vom Gemeindegebiete und uber die personlichen Verhaltnisse zur Gemeinde. § 1 - Umfang und Einteilung des Gemeindegebietes. Das Gebiet der Stadtgemeinde Laibach umfasst Sec hs Bezirke, und zwar: I. Bezirk, Schulvicrtel genannt; II Bezirk, Jakobsviertel genannt; lil. Bezirk, Burgviertel genannt; IV. Bezirk, Bahnviertel genannt; V. Bezirk, Vodmat genannt; VI, Bezirk, zu rvelchem die Orte Schrvarzdorf (Črna vas), ^°vica, Hauplmanica, Karolinengrund (Karolinška zemlja), Hradetzky- ‘iorf (Hradeckega vas) und Huhnerdorf (Kurja vas) gehoren, Diese Bezirke sind durch Gemeindebeschluss ge- n au zu begrenzen und zum Zwecke der leichteren Be- s °rgung der Gemeindeangelegenheiten nach Bedarf in Unterbezirke zu teilen. Uber die Bezirke als auch liber Umfang der Gemeinde iiberhaupt ist eine genaue Landkarte zu entwerfen und zu fiihren. Die Karte muss z-vv ecks Einsichtnahme jedermann zur Verfiigung stehen. § 2 . Personliche Verhaltnisse. In der Gemeinde unterscheidet man: 1. Gemeindemitglieder, welche a) Gemeindeaiigehorige, oder b) Gemeindegenossen sind; 2. Auswartige (Fremde . § 3. Von den Gemeindeangehorigen (§ 2 i a). Gemeindeaiigehorige sind jene Gemeindemitglieder, Reiche in der Gemeinde heimatberechtigt (zur Gemeinde Z)J standig) sind. Des Heimatrechtes in der Gemeinde kann nur e ' n osterreichischer Staatsbiirger teilhaftig sein. Ruck- s ' c htlich seiner Erlangung und seines Verlustes gelten J e ae Reichsgesetze, welche die Zustandigkeitsfrage re geln. Uber Gesuche um Verleihung des Heimatrechtes e ntscheidet der Gemeinderat. 44 Die Entscheidung ist bei Ansuchen, welche sich nicht auf die gesetzlichen Bestimmungen iiber die Er- sitzung des Rechtes zur Heimatberechtigung stiitzen, endgiltig und daher sofort rechtskraftig. Aus diesem Grunde ist der Gemeinderat zur An- fiihrung der Entscheidungsgriinde in solchen Fallen nicht verpflichtet. Fiir die bewilligte Aufnahme in den Gemeinde- verband (Heimatrecht, Zustandigkeit,) hat der Gesuch- werber ausgenommen den Fali, dass die Aufnahme auf den Bestimmungen liber die Ersitzung des Rechtes zur Zustandigkeit basiert, eine einmalige Gebiihr bis zu 200 Kronen an die Gemeindekasse zu entrichten. Die Hohe der Gebiihr bestimmt der Gemeinderat alljahrlich invorhinein. § 4 . Burger. Gemeindeangehorige (§ 3), welche das Biirgerrecht besitzen, heissen Burger. Dieses Recht wird vom Gemeinderate verliehen; erlangen kann es ein Gemeindeangehoriger nur dann, wenn 1. er sich samt seiner Familie eines unbeschol- tenen Rufes erfreut; 2. er nachiveisbar ein seinen und seiner Familie Unterhalt sicherndes Vermogen oder einen solchen Er- werb besitzt; 3. der Verleihung keiner der im § 9, Absatz II, und im § 10 der Gemeindevvahlordnung aufgezahlten Ausschliessungsgriinde entgegensteht, und zwar unter Bedachtnahme auf die in den angefiihrten Gesetzstellen vorkommenden Zeitbestimmungen. Das Biirgerrecht verleiht der Gemeinderat entweder aus eigenem Antriebe oder auf ein Gesuch hin. Der Gemeinderat kann aber jedes solche Gesuch ohne Angabe der Grunde ablehnen. Gegen die Ab- lehnung steht ein Berufungsrecht niemandem zu. Jeder aufgenommene Biirger muss vor versam- meltem Gemeinderate in die Hand des Burgermeisters oder seiues Stellvertreters feierlich geloben, er werde die Pflichten eines Biirgers gewissenhaft erfiillen und das Wohl und die Ehre der Gemeinde nach seinen Kraften fordern. Uber die Angelobung ist ein kurzes Protokoli aufzunehmen und vom Angelobten, vom Biirgermeister, von zwei Gemeinderaten und vom Schriftfiihrer zu fertigen. Sodann wird dem neuaufgenommenen Burger das Biirgerrechtsdiplom iiberreicht. Kann ein neuer Biirger vor dem Gemeinderate krankheitshalber nicht erscheinen, so kann er auch anderswo in Anwesenheit einer aus dem Biirgermeister, aus zwei Gemeinderaten und einem Schriftfiihrer be- stehenden Kommission die Angelobung leisten. Jeder, liber sein eigenes Ansuchen mit dem Biirger- rechte Beliehene hat an die Gemeindekasse eine Auf- nahmegebiihr von 100 bis zu 200 Kronen, und einen Biirgerfondsbeitrag von 200 bis zu 400 Kronen zu entrichten. Bei der Bemessung ist auf die materiellen Verhaltnisse des Betroffenen Riicksicht zu nehmen; im iibrigen bestimmt der Gemeinderat diese Betriige inner- halb der erwahnten Grenzen nach seiner freien Uber- zeugung. Vor Einzahlung dieser Gebiihren kann ein neuer Burger, der das Biirgerrecht liber eigenes Ansuchen verliehen bekarn, von den aus dem Biirgerrechte ent- springenden Berechtigungen keinen Gebrauch machen. Eine Ausnahme davon entsteht nur in dem Falle, w enn er durch den Gemeinderat von der Gebiihren- ^ntrichtung losgezahlt vvird. § 5 . Die Frauen der Gemeindeburger. Frauen konnen selbstandig das Biirgerrecht nicht erwerben,* Sle erlangen jedoch durch Verehelichung mit einen Gemeindebiirger ^der durch Erwcrbung des Biirgerrechtcs von seite ihres Ehegatten mit jenem vcrbundenen matericllen Vorteile. § 6 . Verlust des Burgerrechtes. Ein Burger verliert sein Biirgerrecht: 1. durch Verlust der Heimatberechtigung in Laibach, 2. wenn er auf das Biirgerrecht freivvillig und Lkmlich verzichtet, 3. wenn er durch ein Strafurteil des Wahlrechtes v erlustig wird (§ 10, I. Absatz der Gem. Wahlordnung), 4. wenn er wegen eines aus Gewinnsucht ver- dbten Vergehens im Disziplinanvege seines Amtes ent- setzt oder aus dem offentlichen Dienste entlassen wurde. Die Unfahigkeit zur Wiedererlangung der Biirger- *chaft endet im Falle unter 3. mit der Wiedererlangung des VVahlrechtes, im Falle unter 4. nach Ablauf von 3jahren, gerechnet vom Tage der erfolgten Rechtskraft des Disziplinarerkenntnisses. Im Falle sub 1. lebt das Biirgerrecht durch eine fl euerliche Erlangung der Zustandigkeit in Laibach nicht '"deder auf. Die Ehegattin verliert aber die nach §. 5 erlangten Vorteile 'ks Biirgerrechtcs im Falle der Ungiltigkeites-Erkliirung der Ehe, sowie ■‘Ver Aufibsung, ausser wenn die letztere durch den Tod des Ehegatten crfolgt; ferner im Falle der von ihr verschuldeten Ehescheidung, wie au ch ihrer V/iederverehelichung als Wiuve mit einem Manne, tvelchcr das Biirgerrecht der Stadt Laibach nicht besitzt. § 7 . Entziehung des Burgerrechtes. Das Biirgerrecht kann einem Biirger auch durch den Gemeinderat entzogen werden: 1. wenn der Beweis erbracht wird, dass der Burger mit bosem Vorsatze eine Tat zum Nachteile der Ge- meinde veriibt hat, wenn auch die Begehung nach den Bestimmungen des Strafgesetzbuches nicht strafbar ist, °der dass er durch sein Verhalten die Ehre der Ge- meinde befleckt hat; 2. wenn der Burger ohne hinreichenden Grund die Bflichten des Amtspostens, zu dem er durch die Wahl der Gemeinde berufen wurde, zu erfiillen sich weigert. Die Folgen des Verlustes der Burgerschaft treffen ,n den Fallen des § 6, Punkt 3 und 4 und in den Ballen des § 7 nur den gewesenen Biirger, dagegen n >cht seine ihm vor dem Rechtsverluste vermahlte Ehe- frau in die vor diesem Zeitpunkte gezeugten ehelichen Bander. — 4G — Kinder, die spater als 10 Monate nach erfolgtem Verluste der vaterlichen Biirgerschaft geboren werden, nehmen an dieser Begiinstigung nicht teil. Mit dem Inkrafttreten dieser Gemeindeordnung verlieren — unter Wahrung bereits erworbener Rechte — die den vorangefiihrten Vorschriften der §§ 6 und 7 entgegenstehenden Bestimmungen des Biirgerstatutes fiir die Landeshauptstadt Laibach vom 5. Oktober 1897 ihre Giltigkeit. § 8 . Ehrenburger. Die Gemeinde ist berechtiget, osterreichischen Staatsbiirgern, die sich um den Staat, das Land, oder die Stadt verdient gemacht haben, ohne Riicksicht auf den Wohnsitz und die Zustandigkeit das Ehrenbiirger- recht zu verleihen. Die Ehrenburger leisten keine Biirgerschaftsan- gelobung. Das Ehrenbiirgerrecht geht verloren, bezw. kann entzogen werden in den Fallen des § 6 Punkt 2, 3, 4, und § 7 Punkt 1. § 9. Gemeindegenossen (§ 2, i b). Gemeindegenossen sind jene osterreichischen Staatsbiirger, welche, ohne in der Gemeinde heimatberechtjget zu sein, in ihrem Gebiete den Wohnsitz und entweder daselbst eincn Haus- oder Grund- besitz haben, oder von ihrem in der Gemeinde betriebenen Gewerbe oder ihrem Erwerbe oder sonstigen Einkommen eine hier vorgeschriebene Steuer entrichten. § io. Gemeindematrikel. Ueber alle Gemeindemitglieder wird eine Matrikel gcfiihrt, deren Einsicht jederman freisteht. § n- Auswartige (§ 2, 2 ). Auswartige oder Fremde sind gegeniiber der Gemeinde alie Personen, die nicht Gemeindemitglieder sind. § 12. Rechte der Personen in der Gemeinde. I. Jedermann in der Gemeinde hat Anspruch: 1. Auf Schutz seiner Person und seines im Gemeindegebiete befindlichen Eigentumes; 2. auf Beniitzung des zu offentlichem Gebrauche bestimmten Gemeindegutes (§ 33., I. Absatz) und der Gcmeindeanstalten nach Mass der betrcffenden Einrichtungen. II. Die Gemeindemitglieder (Angehorige und Ge- nossen) haben das aktive und passive Wahlrecht nach Massgabe der Gemeindewahlordnung. III. Die Gemeindeangehorigen haben ausser diesen Berechtigungen noch: 1. das Recht, dass sie von der Behorde aus der Gemeinde nicht ausgevviesen oder abgeschafft werden diirfen, 2. im Falle der Verarmung den Anspruch auf Unterstiitzung oder ganzliclie Versorgung durch die Gemeinde nach dem Bediirfnis, nach Massgabe der fiir die Armenversorgung bestehenden Einrichtungen und im Rahmen der Bestimmungen der geltenden Armengesetzgebung. IV. Doch darf die Gemeinde auch den Gemeindegenossen und Auswartigen, die sich iiber ihre Heimatbercchtigung ausweisen oder wenigstens dartun, dass sie zur Etlangung eines solchen Nachweises die crforderlichen Schritte unternommen haben, den ungestorten Auf- 47 e nthalt im Gemeindegebietc nicht venvehren, insolange sie mit ihren Angehorigcn einen unbcscholtenen Lebenswandel fiihren und sie der offentlichen Mildtatigkeit nicht zur Last fallen. V. Die Biirger haben ausser der Berechtigung als Gemeinde- angehorige noch fiir ihre Person sowie auch fiir ihrc Ehefrauen, Witwen und ehelichcn Kinder den Anspruch auf Versorgung aus dcn sie besonders bestimmten Stiftungen und Fonden nach den betref- fcnden Stiftbriefen und Vorschriften. Als Kinder sind nur die unmittelbaren Deszen- Renten anzusehen. VI. Die Ehrenbiirger geniessen dieselben Rechte, die den Burgern besonders gewah.it erscheinen (Punkt V. dieses §); sie haben J e doch nicht die aus diesen Rechten hervorgehenden Verpflichtungen erfiillen. Ihr sonstiges Verhaltnis zur Gemeinde ist folgender- ' v eise auseinanderzuhalten: 1. Ehrenbiirger, die Gemeindeangehorige sind, sind a Her unter III. dieses § genannten Rechte teilhaft; 2. alle anderen Ehrenbiirger geniessen die Rechte der Gemeindegenossen auch dann, venn sie tatsachlich n icht Gemeindegenossen nah § 9 sind. § 13 . Pflichten der Personen in der Gemeinde.. Jedermann i i der Gemeinde ist bemiissiget 1. die von der Gemeinde innerhalb ihres gesetzlichen Wirkungs- kreises getroffciicii Anordnungen zu befolgen, 2 zu den Gemeindelasten nach den Bestimmungen dieses Ge- St -‘tzes beizutragen. II. Hauptstiick. Von der Gemeindevertrelung. 1. Abteilung. Vom Gemeinderate. § 14 . Der Vertreter der Gemeinde. I)ie Stadtgemeinde Laibach wird in allen ihren Angelegen- ^ e iten vom Gemeinderate vertreten. Der Gemeindcrat besorgt die Gemeindeangelegenheiten entweder Se lbst, oder durch den Biirgermeister, den Sladtmagistrat oder durch a ndere Organe der Gemeinde. § 15 . Zusammensetzung des Gemeinderates. Die Mitglieder des Gemeinderates werden von der Gemeinde aus ihrer Mitte gewahlt. Ihre Anzahl ist auf 36 festgesetzt. Die Mitgliedschaft zum Gemeinderate ist eine Ehrenstelle, welche anzunehmen und bis zum Ablaufe der Amtsdauer nach bestem Wissen und Gewissen und u nentgeltlich zu verwalten jedermann verpflichtet ist. Nur fiir die Besorgung von Gemeindeangelegen- heiten ausserhalb des Gemeindegebietes gebiihrt den ^emeinderatsmitgliedern eine Entschadigung aus der Gemeindekasse, welche fiir jeden Fali besonders fest- 8fesetzt wird. Wer wahlen und gevvahlt werden kann, wer die ^ r wahlung ausnahmsweise ablehnen darf, ferners wie bei der Wahl vorzugehen ist, bestimmt die Gemeindewahl- °rdnung, welche einen wesentlichen Bestandteil dieser ^erneindeordnung bildet. 48 § 16 . Dauer der Amtsfuhrung der Gemeinderatsmitglieder. Die Gemeinderatsmitglieder werden auf 6 Jahre gewahlt. Jedes dritte Jahr tritt die Halfte aus und im Monate April finden Erganzungswahlen statt. Welche Gemeinderatsmitglieder nach dem Inkraft- treten dieser Gemeindeordnung oder in dem Falle, wenn der Gemeinderat aus anderen Griinden in seiner Ge- samtheit neugewahlt worden war, das erstemal aus- zutreten haben, wird durch das Los bestimmt. Die Auslosung wird in der ersten Sitzung des neu konstituierten Gemeinderates vollzogen. Nach Verlauf von je weiteren drei Jahren scheiden jene Gemeinderatsmitglieder aus, die sechs Jahre vorher gewahlt wurden. Die Austretenden konnen bei Abgang eines gesetzlicben Hin- dernisses wieder gewahlt werden. Die zum Austritte bestimmten Mitglieder bleiben bis zur Bc- rufung der Neugewahlten im Amte. Der Zeitpunkt dieser Berufung ist in der Gemeindewahlordnuag (§ 28) festgesetzt. § H. Verlust des Mandates als Mitglied des Gemeinde¬ rates. Ein Mitglied des Gemeinderates wird seines Amtes verlustig, wenn ein Umstand eintritt oder bekannt wird, vermoge dessen ur- sprunglich seine Wahl unzulassig gewesen ware (§§. 9 und 10 der Gcmeinde-Wahlordnung), weiters wenn cs bei der Biirgermeister- oder Vizebiirgermeisterwahl entgegen den Bestimmungen des § 30 der Gemeindewahlordnung handelt, oder \venn ihm vom Gemeinderate im Sinne der §§ 54 und 55 dieses Gesetzes das Mandat aberkannt wird. Verfallt ein Mitglied in eine Untersuchung wegen einer jener strafbaren Handlungen, mit deuen im Falle der Verurteilung der Verlust der Wahlbarkeit verbunden ist, oder wird liber sein Vermogen der Konkurs eroffnet, so kann es, solange das Strafverfahren oder die Konkursverhandlung dauert, sein Amt nicht ausiiben. § 18 . VViederbesetzung erledigter Gemeinderatstellen. Die Wiederbesetzung der durch den Tod oder vorzeitigen Austritt oder den Verlust des Amtes (§17, 1. Absatz) erledigten Gemeinderatstellen wird in der Regel zugleich mit den jahrlichen Erganzungswahlen vorgenommen. Solite die Zahl der fehlenden Mitglieder sechs iibersteigen, so ist zu ihrem Ersatze auch vor Eintritt dieses Zeitpunktes eine Erganzungswahl durch die betreffenden Wahl- korper auf Grundlage der letzten Wahieriisten sofort einzuleiten. Jede solehe Erganzungswahl gilt nur bis zum regelntassigen Erneuerungstermine : der Gevrahlte tritt zu der Zeit aus dem Gemeinde¬ rate aus, zu welcher derjenige, an dessen Stelle er gewahlt worden ist, hatte austreten mussen. Werden die Erganzungstvahlen teils fiir die ganze Wahlperiode (§16), teils fiir eine kiirzcre Dauer vorgenommen, so sind diejenigen von den Gewahlten der Reihe nach als fiir die ktirzere Dauer gewiililt zu betrachten, auf welche die geringere Stimmenauzahl entfallen ist. Bei gleicher Stimmenanzahl gibt das Los iiber den Vorzug in der Reihenfolge den Ausschlag. § 19 - Auflosung des Gemeinderates. Der Gemeinderat kann, jedoch nur aus wichtigen Griinden,. durch die politische Landesbehorde aufgelost wcrden. Gegen eine solehe Verfiigung, in Folge welcher die Funktionen samtlicher Gemeinderatmitglieder aufzuhorenn haben, bleibt die Be- rufung an das Ministerium des Innern, jedoch ohne aufschiebende Wirkung, dem Gemeinderate vorbehalten, \velcher 6ich nur noch zu 49 dem Zwecke der Beschlussfassung iiber die allcnfalls zu ergreifende ^erufung versammeln kann. Binnen vier \Vochen nach Eintritt der Rechtskraft der Auf- ^dsung Sveror d nun g bat der politische Landeschef eine neue Wahl a uszu sc h re jb en , vvelchc unter Beobachtung der Bestimmungen der Gemeindewahlordnung vorzunehmen ist, vvobei der Landeschef die & e fugnisse auszuiiben hat, welche dem Magistrate und dem Gemeinde- rate in Bizug auf die bevorstehenden Wah!en nach den §§12 bis ^ und 19 bis 29 der Wahlordnung zustehen. Zur einstvt eiligen Besorgung der Gemeindege- schafte, jedoch nur jener, welche ohne erheblichen Nach- keinen Aufschub erleiden konnen, bis zum Zusammen- tr itte des neuen Gemeinderates hat die politische Landes- behorde im Einvernehmen mit dem Landesausschusse die erforderlichen Massnahmen zu treffen. 2. Abteilung. Vom Biirgermeister und seinen Stellvertretern. § 20 . Stellung des Burgermeisters und Vizeburger- meisters. Der Biirgermeister ist das Haupt des Gemeinde- r ^tes sowie Vorstand des Stadtmagistrates und der s 0nstigen gemeindlichen Amter. Sein standiger Vertreter ln allen Geschaften ist der Vizebiirgermeister; in den Geschaften des Stadtmagistrates konnen der Biirger- ■tieister und Vizebiirgermeister liber ihren Auftrag auch dur ch den Magistratsdirektor vertreten werden. Der Gemeinderat wahlt den Biirgermeister und Vizebiirger- ^tister aus seiner Mitte. Ein jeder der beiden kann die Erwahlung binnen ^4 Stunden nach ihrer Kenntnisnahme ablehnen, falls er nicht schon wahrend dieser Frist die Annahme er- klart hat. Uber den Wahlvoigang enthalt die Gemeindcivahlordnung die lla heren Bestimmungen. § 21 . Bestatigung der Wahl des Burgermeisters. Die Wahl des Burgermeisters unterliegt der Bestatigung des Ksisers. § 22 . Beeidigungen. Der Biirgermeister, der Vizebiirgermeister, die ?ewahlten Mitglieder des Magistratsgremiums, die Be- z >rksvorsteher und deren Stellvertreter haben, und zwar 4er Biirgermeister nach erfolgter kaiserlichen Bestiit- Ggung in die Hiinde des politischen Landeschefs oder Hessen Stellvertreters, die iibrigen Funktioniire nach 4eren Wahl, beziehungsweise Bestellung in die Hande d es Burgermeisters oder dessen Stellvertreters vor dem Ve rsammelten Gemeinderate einen Eid abzulegen. Die Eideslegung erfolgt dadurch, dass sie nach Verlesung de r nachstehenden Eidesformel: »Sie werden einen Eid zu Gott dem Allmachtigen s chworen und bei Ihrer Ehre und Treue geloben, Seiner Majestat.Kaiser von Osterreich, und “ach Allerhochst demselben den aus dessen Stamme u «d Gebliite nachfolgenden Erben treu und gehorsam Zu sein, die Staatsgrundgesetze und a 11 e iibrigen Ge- Se tze unverbriichiich zu beobachten, das Amt eines 50 Btirgermeisters (Vizebiirgermeisters), (Mitgliedes des Magistratsgremiums), (Bezirksvorstehers), (Bezirksvor- steherstellvertrcters) der Landeshauptstadt Laibach treu und redlich nach Ihrem besten Wissen und Gewissen zu verwalten und die Ihnen nach der Gemeindeordnung und nach den Gesetzen iiberhaupt obliegenden Pflichten genau und ge\\ issenhaft zu erfiillen* die Worte sprechen: »Ich schwore, so wahr mir Gott helfeU Uber eine jede Eidabnahme ist eine vom Ver- eidigten eigenhandig zu unterfertigende Urkunde zu verfassen. § 23 . Dauer der Amtsfuhrung des Burgermeisters und des Vizebiirgermeisters. Die Wahl des Biigermeisters gilt, mag er zu Beginn seiner Gemeinderatsmitgliedschaft oder spater gevrahlt werden, stets auf sechs Jahre. Die Wahl des Vizebiirgermeisters gilt unter der- selben Voraussetzung auf die Dauer von drei Jahren. Beide konnen nach Ablauf ihrer Amtsdauer wieder gevrahlt werden. Die Vorschriften des § 17 finden auch auf den Biirgermeister und Vizebiirgermeister ihre Anwendung. § 24 . Vorkehrungen im Falle der Erledigung der Stelle des Burgermeisters oder des Vizebiirgermeisters. Kommt die Stelle des Burgermeisters zur Er¬ ledigung, so hat binnen 14 Tagen die Neuwahl nach den Bestimmungen der Gemeindewahlordnung (§ 30 u. f.) zu erfolgen. Mittlerweile fiihrt die Geschafte der Vizebiirger- meister. Solite aus irgendeinem Grunde auch kein Vize- biirgermeister vorhanden sein, um das fiir die Biirger- meisterwahl Notige vorzukehren, so tritt an die Stelle des Vizebiirgermeisters das an Jahren alteste Mitglied des Gemeinderates. Dieser zeitvveilige Stellvertreter hat unter Be- obachtung der fiir die Biirgermeister- und Vizebiirger- meisterwahl geltenden Vorschriften binnen 3 Tagen nach Antritt seiner Funktion samtliche Gemeinderats- mitglieder zum Zwecke der Wahl zu einer langstens binnen weiteren acht Tagen abzuhaltenden Sitzung einzuladen. In dieser Sitzung leitet der zeitvveilige Stell¬ vertreter die Wahlhandlung und legt nach Wahlschluss die Wahlakten dem politischen Landeschef vor. Wurde nur der Biirgermeister neu gevvahlt, so fiihrt bis zu seiner Bestatigung der Vizebiirgermeister die Leitung samtlicher Organe der Gemeinde. Wurde aber auch der Vizebiirgermeister neu gevvahlt, so ver- sieht der Biirgermeister bis zu seiner eigenen Besta- tigung die Funktion als Vorsitzender des Gemeinde¬ rates und als Verwalter des selbstandigen VVirkungs- kreises; die Funktionen des Btirgermeisters als Vorstand des Magistrates obliegen wahrend dieser Zeit dem Magistratsdirektor. Der Umfang der vizebiirgermeisterlichen Befug- nisse richtet sich in dem Falle nach jenem der biirger- meisterlichen. Gelangt nur der Vizebiirgermeisterposten zur Er¬ ledigung, so ist es Pflicht des Btirgermeisters daftir zu — 51 — sorgen, dass die Neurvahl nach den Vorschriften der Gemeindewahlordnung binnen 14Tagen zustande kommt. Er hat die erfolgte Wahl unter Vorlage der Wahlakten unverziiglich dem politischen Landeschef bekannt zu geben. Bis zu seiner Bestatigung hat der Vizebiirger- meister, falls nur er neugewahlt rvorden war, kein Befugnis zur Vertretung des Biirgermeisters ausgenommen den Fali, dass eine Sedisvakanz der Biirgermeisterstelle eintritt und die notwendige Einleitung zur Wahl des Biirgermeisters zu treffen ist. § 25 . Funktionsgebuhr des Biirgermeisters und Vize- biirgermeisters. Der Biirgermeister und der Vizeburgermeister erhalten fiir die Dauer ihrer Amtsfuhrung je eine Eunktionsgebiihr, welche vom Gemeinderate festgesetzt Wird. Im Falle des § 24, III. Abs., kann der Gemeinde- r at auch dem fiihrenden Gemeinderatsmitgliede eine angemessene Honorierung zuerkennen. 3. Abteilung. Vom Magistrate und von den Bezirksvor- stehern. § 26 . Stellung des Magistrates und der Bezirksvorsteher. I. Der Magistrat ist unter der unmittelbaren Leitung des Biirger- Nteisters das Exekutivorgan der Gcmeinde. Der Magistrat besteht aus dem Biirgermeister, dem Vizebiirger- meister, aus fiinf Gemeinderatsmitgliedern, aus der entsprechenden Anzahl von rechtskundigen Beamten und aus dem erforderlichen ^achverstandigen- und Hilfspersonale. Die fiinf Gemeinderatsmitglieder werden zu Ma- gistratsmitgliedern vom Gemeinderate aus seiner Mitte auf die Dauer von drei Jahren gtwahlt. Ersatzwahlen gelten nur fiir den Rest der Funktionsdauer des Vor- gangers. Nach Ablauf der drei Jahre kann der Zuriick- tretende neuerdings gewahlt werden. Uber das Beamtenpersonale und die sonstigen Gemeindebediensteten enthalten das Nahere die §§31 und 52, IV. bis VII. Abs., dieses Gesetzes. II. Zur Unterstiitzung des Biirgermeisters und des Magistrates in der Besorgung lokalpolizeilicher und anderer ortlicher Geschafte konnen fiir die einzelnen Gemeindebezirke Bezirksvorsteher (und diesen Stellver- treter) bestellt und ihnen fiir die Geschaftefiihrung eine angemessene Funktionsgebiihr zuerkannt werden (§§ 14, 43, 48). III. Hauptstiick, Von der Gemeindevervvaltung, 1. Abteilung. Wirkungskreis der Gemeinde im allgemeinen. § 27 . Arten des gemeindlichen VVirkungskreises. Der Wirkungskreis der Gemeinde ist: a) ein selbstandiger, b) ein ubertragencr. 52 § 28 . Umfang des selbstandigen (eigenen) VVirkungs- kreises. Der selbstandige Wirkungskreis, d. i. derjenige, in welchem die Gcmeindc mit Bcobachtung der bestehcnden Reichs- und Landes- gesetze nach freier Selbstbestimmung anordnen und verfiigen kanil, umfasst alles, was das Intercsse der Gemeinde zunachst beriihrt und innerbalb ihrer Grcnzcn durch ihre eigenen Krafte besorgt und durch- gefiihrt wcrden kan n. In diesen Sinne gehoren hieher insbesondcre: 1. Die freie Vervvaltung ihres Vermogens und ihrer auf den Gemeindeverband sich bezichenden Angelegenheiten. 2. Die Angelegenheiten der Ortspolizei, namentlich: a ) die Sorge fiir die Sichcrheit der Person und des Eigentumes; b) die Sorge fiir die Erhaltung, Pflasterung, Reinigung und Be- leuchtung der Gemeindestrassen, Wege, Platze, Briicken, fiir die Sicherheit und Leichtigkeit des Verkehres auf Strassen und Gewassern, fiir die Instandhaltung der Kanale, offentlicher Brunnen, \Vasserleitungen, offentlicher Badeanstalten und sonstiger stadtischer Anlagen; c) die Flurenpolizei ; d) die Lebcnsmittelpolizei und die Uebcnvachung des Markt- verkehres, insbesondere die Aufsicht iiber Mass und Gewicht; e) die Gcsundheitspolizei; /) die Gesinde- und Arbeitcrpolizej, insoferne es sich bei letzterer nicht um gevverblicbe Arbeiter handelt, sowie die Handhabung der Dienstbotenordnung; g) die Sittlichkeitspolizei; h) die Baupolizei, die Handhabung der Bauordnung und die Er- teilung der polizeiliclien Baubewilligungen ; i) die Feuerpolizei. 3. Das Armcinvesen und die Sorge fiir die Gemeinde-Wohl- tatigkeitsanstalten. 4. Die durch das Gesetz normierte Einflussnahme auf die von der Gemeinde crhaltenen Mittelschulen, danil auf die Volksschulen, und die Sorge fiir die Errichtung, Erhaltung und Dotierung der letzteren nach Massgabe der betrcffenden Gesetze. 5. Der Vergleichsversuch zvvischen streitenden Parteien durch aus der Gemeinde gcivahlte Vertrauensmanner. 6. Die Vornahme freiwilliger Feilbietungen bewegl ; cher und freiwilliger, im Versteigerungsvvege stattfindenderVerpachtungen unbe- wcglicher Sachcn. Aus hoheren Staatsriicksichten konnen bestimmte Geschiifte der Ortspolizei bcsonderen landesfiirstlichen Organen im Wege des Gesetzes zugewiesen werden. § 29 . Umfang des Libertragenen Wirkungskreises. Den iibertragenen Wirkungskreis der Gemeinde, das ist ihre Verpflichtung zur Mitwirkung fiir die Zwecke der offentlichen Verwaltung, bestimmcn die ailgemeinen Gesetze und innerhalb dieser die Landes- gesetze. Die Gemeinde hat innerhalb ihres Gebietes insbesondere die nach dem Gesetze zum Wirkungskreise der politischen Bezirksbehorden gehorigen Geschafte zu besorgen. Die Staatsverwaltung hat der Gemeinde die Kosten des iibertragenen Wirkungskreises zu ersetzen; es bleibt ihr jedoch unbenommen, den iibertragenen Wirkungs- kreis teilweise oder in seiner Ganze selbst, d. i. durch eigene Organe und auf eigene Kosten zu versehen. Entschliesst sich die Staatsverwaltung zu einern solchen Schritte, so muss sie iiber Verlangen der Ge¬ meinde jene definitiv angestellten Gemeindebediensteten, welche durch die Entziehung des iibertragenen Wir- kungskreises fiir die Gemeindevervvaltung iiberzahlig geworden sind, mit allen ihnen durch den Getneinde- dienst verbiirgten Anspriichen und Zukommlichkeiten iibernehmen. VVeiters hat die Staatsverwaltung bei einer solchen Gelegenheit gegen angemessene Entschadigung jene Einrichtungen und Gegenstande zu iibernehmen, welche a ls notwendig oder niitzlich fiir den betreffenden Amtszvveig eingefiihrt, bezw. angeschafft worden waren. Kann liber die Hohe des Entschadigungsbetrages keine Einigung erreicht werden, so hat die Gemeinde den ordentlichen Rechtsweg zu betreten. § 30 . Die Verwalter der Wirkungskreise. Die Geschafte der eigenen Wirkungskreises besorgt der Gemeinderat, der Biirgermeister, der Magistrat und die Bezirksvorsteher, jene des iibertragenen Wirkungs- kreises dagegen der Biirgermeister mit dem Magistrate. 2. Abteilung. Tatigkeitsgebiet des Gemeinderates. § 31 . Allgemeine Bestimmungen. Der Gemeinderat ist in den Angelegenheitcn der Gemeinde das beschliessende und liberwachende Organ. Er ist innerhalb der gesetzlichen Grenzen berufen, die Gemeinde ln der Ausiibung' ihrer Rechte und Pflichten zu vertreten, bindende ^esch]tis9e fiir sie zu fassen und deren Vollzug zu uberwachen, die Intercssen der Gemeinde allseitig zu wahren und fiir deren Forderung zu sorgen. Kraft des Rechtes der Autonomie hat der Ge- TOeinderat in den Angelegenheiten des selbstandigen Wirkungskreises innerhalb der gesetzlichen Grenzen allgemein verbindliche Beschliisse zu fassen und Ver- ordnungen zu erlassen. § 32 . In Hjnsicht auf die gemeindlichen Amter und Be- diensteten. In den NVirkungskreis des Gemeinderates fallt die Organisierung der Gemeindeamter, die Systemisierung der betreffenden Stellen, die Heslimmung der Besoldungen und Bczlige der Gemeindcbeamten, Diurnisten und Diener, ihrer Oblicgcnheiten und der Art ihrer Dienst- leistung, ihrer Befahigung zur Eriangung der Ansteilung, ihrer Diszi- plinarbehandlung, sowie ihrer Ruhe- und Versorgungsgeniisse. Dem Gemeinderate steht im Rahmen der Be¬ stimmungen dieses Paragraphes die definitive und pro- visorische Ernennung der Gemeindebeamten zu, ferner die definitive Ernennung der Gemeindediener, die Ver- setzuno- ali dieser Personen in den zeitlichen oder dau- ernden Ruhestand, die Bestimmung von Provisionen fiir sie und ihre Hinterbliebenen, die zeitliche oder dauernde Absetzung dieser Beamten und Diener vom Dienstposten im Disziplinarvvege, schliesslich die Ge- ''vahrung von Urlauben von mehr als vierwochen- tlicher Ausdehnung an alle Bediensteten. Der Gemeinderat beschliesst auch daruber, ob und ■'velche Dienstabzeichen und Dienstanziige die Gemein- debediensteten tragen miissen oder durfen. Doch muss zu derartigen Beschliissen die politilehe Landesbehorde ihre Zustimmung erteilen. Die Anleitung fiir die Ausiibung des Dienstes er- halten die gemeindlichen Amter vom Gemeinderate in der Form von Geschaftsordnungen. Jene Konzepts-, technischen, Sanitats-, Veterinar-, dann Kasse- und Buchhaltungsbeamten des Magistrates, tvelche mit der Durchfiihrung des ubertragenen Wir- kungskreises, insbesondere aber desjenigen der poli- tischen Behorde I. Instanz betraut sind, miissen zur 54 diesfalligen Geschaftsfiihrung nach den fur Staatsbe- dienstete des beziiglichen Dienstzweiges geltenden Vor- schriften befahigt sein. Die Beamten, sowie die definitiv angestellten Diener werden in der Regel auf Lebenszeit ernannt. Die personlichen Verhaltnisse des definitiv ange- stellten Personales, wie auch seiner Witwen und Waisen erscheinen gegenwartig durch »Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske«, angenom- men in der ausserordentlichen Sitzung des Gemeinde- rates am 15. November 1898, und durch «Določila o preskrbninskih vžitkih mestnim uradnikom, potem mest¬ nim slugam, mestnim redarjem in pa njihovim vdovam in sirotam«, angenomen in der Sitzung des Gemeinde- rates am 7. Dezember 1896, geregelt. Durch neue Bestimmungen in diesem Gegenstande konnen die von den Gemeindebediensteten auf Grund der vorher bestandenen Bestimmungen bereits erwor- benen Rechte nicht eingeschrankt werden. Erledigte Dienstposten sind im Wege der Aus- schreibung einer offentlichen Kompetenz neuzubesetzen. § 33 . Anvvendung der vorstehenden Bestimmungen auf die Gemeindeansalten. Die Bestimmungen des §. 30 finden auch auf die Anstalten der Gemeinde, insoweit durch Stiftung oder Vertrag nicht etwas anderes vorgesehrieben ist, analoge Anwendung. § 34 . VVirksamkeit des Gemeinderates in Sachen des Gemeindehaushaltes. Sachen, welche laut Verfassung jedermann in der Gemeinde bentitzen darf, bilden das Gemeindegut; jene Sachen dagegen, deren Einkiinfte ftir die Bedeckung der Gemeindeausgaben bestimmt sind, bilden das Gemeinde- vermogen (§ 288 allg. btirg. G. B.). In absicht auf den Haushalt der Gemeinde unterliegen der Beratung und Schlussfassung des Gemeinderates: 1. Jede Verfiigung liber das Stammeigentum der Gemeinde; 2. die Bestimmung liber die Art seiner Benlitzung; 3. der Voranschlag der Einnahmen und der Ausgaben der Gemeinde, sowie die Vorsorge fur die Bedeckung des Abganges; 4. die Erledigung der Jahresrechnung; 5. iiberhaupt alle den Haushalt betreffenden Angelegenheiten, welche nicht zur gewohnlichen Vcrmdgensverwaltung gehoren. Diese Bestimmungen gelten auch flir die Gemeindeanstalten, insoweit beziiglich der letzteren nicht durch besondere Stiftungen oder Vertrage etwas anderes bestimmt ist. § 35 . Gemeindeinventar. Behandlung des Stammeigen- tumes. Der Gemeinderat ist verpflichtet, das gesamte bewegliche und unbewegliche Eigentum, sowie samtliche Gerechtsamen der Gemeinde und ihrer Anstalten mittelst eines genauen, von Jalir zu Jahr richtig zu stellenden und jahrlich zu verdffentlichenden Inventars in Uebersicht zu halten. Das Stammeigentum der Gemeinde und ihrer An- stalt ist grundsatzlich ungeschmalert zu erhalten. Doch steht dem Gemeinderate die Verausserung von Bestandtheilen des unbeweglichen Gemeindever- mogens oder Gemeindegutes zu, wenn das Wohl der Gemeinde solches offensichtlich erheischt. Gleicherweise kanu der Gemeinderat flir Zwecke der Stadtgemeinde Darleihen aufnehmen, Biirgschaft 'OD I leisten, Kreditoperationen vornehmen und Bestandteile des Gemeindevermogens verpfanden. lnwieweit solche Beschltisse der Zustimmung durch e ine hohere Instanz unterliegen, bestimmt das Haupt- stiick von der Aufsicht iiber die Gemeinde (§ 84.). Der vom Gemeinderate bei der Beschlussfassung uber diese Gegenstande einzuhaltende Vorgang erscheint Hauptstiicke von der Art und Weise der Geschafte- behandlung des Gemeinderates ausgedrtickt (§ 67.). § 36 . Verwaltung des Gemeindevermogens; Verwendung der Uberschusse und Ersparnisse. Der Gemeinderat hat dafiir zu sorgen, dass das gesamte er tragsfahige Vermogen der Gemeinde und ihrer Anstalten, mit Riick- S1 cht auf die bestehenden Stiftungen und Widmungen, in der Art v erwaltet werde, dass daraus die moglichst giosste nachhaltige Rente e rzielt werde. Die allfalligcn Jaliresuberschiisse sind zur Deckung der Erfor- dernisse im nachsten Jahre zu vervvenden und, insoweit sie hiezu nicht benotiget werden, fruchtbringend anzulegen. Die auf diese Art erzielten Ersparnisse konnen fiir allfallige kiinftige Erfordernisse durch drei Jahre v °rbehalten bleiben, sonst sind sie zum Stammvermogen zu schlagen. § 37 . Feststellung der Gemeindevoranschlage. Der Gemeinderat hat alljahrlich die auf Grundlage der Inventarien Ull d Rechnungen verfassten Voranschlage der Einnalimen und Ausgaben Gemeinde, sovvie samtlicher unter abgesonderter Verwahung der Gemeinde stehenden Fonde und Anstalten in allcn Einnahme- und Ausgabeposten zu priifen und fiir das nachstfolgende Jahr festzustellen. Diese Voranschlage miissen jahrlich wenigstens zwei Monate v ° r Beginn des Vervvaltungsjahres der Gemeinde, welches mit jenem ^ es Staates zusaminenfallt, dem Gemeinderate mit der dazu gehorigen Eegrundung vorgelegt werden. Vor der Biufung durch den Gemeinderat sind sie im Gemeiede- a mte zur Eiiisicht der Gemeindemitglieder durch vierzehn Tage offeutlich aufzulegen, was rechtzeitig in der Gemeinde kundzumachen ist. Den Gemeindemitgliedern steht das Recht zu, gegen diese Voranschlage binnen einer weiteren Krist v on acht Tagen ihre Bedenken und Erinnerungen schriftlich oder zu Protokoli beim Stadtmagistrate be- kanntzugeben. Die von den Gemeindemitgliedern iiber die Voranschlage vor- gebrachten Erinnerungen sind bei der Priifung in Ervvagung zu ziehen. In der Regel sind alle nicht praliminierten Auslagen von Fali zu Fali an die vorlaufige Bewilligung des Gemeinderates gebunden (§■ 55.) § 38 . Bedeckung der Gemeindebedurfnisse. Alle Ausgaben fiir Gemeindezwecke sind zunachst aus den in Gcmeindekasse einfliessenden Einktiiiften zu bestreiten. Besteht znr Bedeckung gewisser Ausgaben ein besonders ge- ^idmetes Vermogen, so sind hiezu vorerst die Einkunfte dieses Ver- mogens zu verwenden. Sie diirfen ihrer Widmung nicht entzogen werdcn. Zur Bestreitung der auf die vorgenannte Art nicht bedeckten Ausgaben zu Gemeindezvvecken kann der Gemeinderat die Einfiihrung v °n Gemeindeumlagen beschliessen. Die Arten dieser Umlagen sind: 1. Zuschlage zu den direkten Steucrn und zur Verzehrungsteuer; 2. Auflagen und Abgaben, welche in die Kategorie der Steuer- Zt tschlage nicht gehoren. Die Gemeindeumlagen sind kein Bestandteil des Gemeindevermogens. 50 — § 39. Zuschlage zu den direkten Steuern und zu Ver- zehrungsteuer, (ad § 38, II. 1.]) Zuschlage zu den direkten landesfiirstlichen Steuern sind, mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer (Ges. v. 24. Juni 1898 L. G. BI. Nr. 33), auf alle in der Gemeinde vorgeschriebenen Steuern dieser Art, ohne Unterschied, ob der Steuerptlichtige Gemeindemitglied ist oder nicht, umzulegen. Von Zuschlagcn zu den direkten Steuern konnen Hof-, Staats-, Landes-, ofFentliche Fonds- und Gemeinde -Beamte und Diener, dann Militarpersonen, sowie deren Witwen und Waisen hinsichtlich ihrer Dienstbezuge und aus dem Dienstverhaltnisse entsprungenen Pensionen, Provisionen, Erziehungsbeitrage und Gnadengenusse nicht getrofFen werden. Auch diirfen das Diensteinkommen der Seelsorger gesetzlich anerkannter Religionsgcnossenschaften bis zum Betrage von 2000Kronen sovvie die Beziige der ofientlichen Lehrer durch Gemeindeumlagen nicht geschmalert werden. Durch den Zuschlag zur Vcrzehrungsteuer darf blos der Ver- b.rauch im Gemeindegebiete und nicht die Produktion und der Handels- verkehr getrofFen werden. Der Gemeinderat kann zu Gunsten von Neu- und Umbauten, von Arbeiterhausern und anderen, im offen- tlichen Interesse gelegenen Unternehmungen Ermassigun- gen oder auch ganzliche Belreiung von den Gemeinde- zuschlagen beschliessen. Zur Giltigkeit des Beschlusses jedoch ist die Ervvirkung hoherer Genehmigung erfor- derlich (§ 84). Inwieferne die Schafifung von Zuschlagen an eine hohere Zustimmung gebunden ist, bestimmt das Haupt- stiick von der Aufsicht iiber die Gemeinde (§ 84). § 40. Auflagen und Abgaben (ad § 38, II. 2.]). Die Einfiihrung neuer Auflagen und Abgaben, welche nicht in die Kategorie der Steuerzuschlage ge- horen, sowie auch die Erhohung der bereits bestehen- den, ist nur im Wege der Landesgesetzgebung zulassig. Dasselbe gilt liir die Einfiihrung und Erhohung von Taxen und Gebiihren fiir Dienstverrichtungen ge- meindlicher Organe. § 41. Rechtsmittel gegen Beschlusse iiber Gemeindeum¬ lagen. Beschliisse des Gemeinderatcs liber Gemeindeumlagen jeder Art sind offentlich kundzumachen (§. 76). Wer sich durch derlei Beschlusse beschvvert erachtet,hat seinc Erinnerungen dagegen in ofFener Frist (§. 80) einzubringen. Die Erinnerungen sind, wenn der Bcschluss des Gemeinderatcs einer weiteren Genehmigung nicht bedarf, als Berufung zu behandeln (§• entgegengesetzten Falle aber dem Einschreiten um Ge- nehmigung des Beschlusses (§. 84) beizuschliesscn. § 42. Jahresrechnungen. Dem Gemeindcrate stetit die PriiFung und definitive Erledigung samtlicher Rechnungen liber die EmpFange und Ausgaben der Ge¬ meinde und der Gcmeindeanstalten zu. Die Rechnungen sind alljahrlich langstens drei Monate nach Ablauf des Vervvaltungjahres, fiir welches sie gelegt werden, dem Gemcinderate zu iiberreichen. Vor der priifung durch letzteren sind sie im Gemeindeamte zur Einsicht der Gemeindemitglieder durch vierzehn Tage offentlich auf- zulegen, was rechtzeitig in der Gemeinde kundzumachen ist. Die von den Gemeindemitgliedern liber die Rechnungen vorgebrachten Erin- nerungen sind bci der Priifung in Envagung zu ziehen. Bei nicht geniigender Rechtfertigung der von dem Gemeinde- r ^te bemangelten Rechnungsposten wird von ihm das administrative Erkenntnis gegen den Zahlungspflichtigen, vorbehaltlich des weiteren gesetzlichen Verfahrens, geschopft. § 43 . Andere, dem Gemeinderate vorbehaltene Haus- haltungsangelegenheiten. Der Gemeinderat hat das Recht, der Gemeinde °der ihren Anstalten und Fonden bestimmte Erbschaften und Legate anzunehmen oder auszuschlagen; das gleiche ?ilt von Stiftungen und Widmungen. Der Gemeinderat bemisst die Funktionsgebiihren fiir die gemeindlichen Funktionare (§§ 25, 26, II) und die etwaigen Entschadigungen fiir Verrichtungen von Gemeinderatsmitgliedern im Gemeindeinteresse (§ 15), In seinen VVirkungskreis failen auch Bewilligungen z ur Auffiihrung von Neu- oder Umbauten auf Gemeinde- kosten, zur Schaffung oder Auflassung von Gemeinde- anstalten, zur Abschreibung uneinbringlicher Forderun- gen, Verleihung von Remunerationen, Gnadengaben und Unterstiitzungen, endlich Bewilligungen zur Nach- sicht von Ersatzen und Vorschussriickerstattungen, zur Ermassigung oder zum Nachlass von Pacht- und Miet- zinsen. Der Gemeinderat hat im Rahmen der Bestim- mungen der §§. 3 und 4 dieses Gesetzes auch die Auf- nahmegebiihren und Beitrage fiir die Erteilung des Hei- niat- und des Biirgerrechtes, oder die Befreiung von diesen Leistungen zu beschliessen. § 44 . Dem Gemeinderate vorbehaltene Rechtsangelegen- heiten, Urkunden. Der Gemeinderat erteilt die Bewilligung zur Abschliessung und Aufhebung von Vertragcn im Namen der Gemeinde, zum Beginne oder 2 »r Abstehung von Rechtsstreiten sowie zur Eingehung eines Ver- gleiches. Ferner wahlt der Gemeinderat fiir die Gemeinde im Be- darfsfalle die Rechtsvertretcr aus, und giot die Anorduung zitr Eln- Uringung von Beschwerden an das Reichsgericht oder den Verwaltungs- gcrichtshof, sowie zur Ergreifung ausserordentlichcr Rechtsmitlel. Urkunden durch welche der Gemeinde Verbindlichkeiten gegen Uritte Pcrsonen erwachsen sollen, miissen die Beziehung auf den Uetreffenden Gemeinderatsbesehlu9s oder eine ailfallige holiere Geneli- ■nigung (§. 84) enthalten undvom Burgermeister und zwei Mitglicdern. des Gemeinderates unterzeichnet s, in. § 45 . Armenpflege. Der Gemeinderat handhabt die die Gemeinde tref- fende Armenunterstiitzung und Versorgung. Wenn hiezu die Mittel der bestehenden Wohltatigkeits- und Armenanslalten, fiir deren Erhaltung mirRiieksicht auf die betreffenden. Stiftungen zu sorgen ist, und sonstige hiefiir gewidmete Mittel nicht a usreio'hen, hat der Gemeinderat den den gesetzlichen Anforderungen e *>taprechenden Bctrag aufzubringen und kanti die Art seiner Verwendung oestimmen. § 46 . Die Mittel zur Handhabung der Ortspolizei und tur den iibertragenen Wirkungskreis. Der Gemeinderat ist verpflichtet, fiir die Antsalten und Ein- r ichtungen, die zur Handhabung der Ortspolizei, sowie zum Behufe ( ^“r zweckentsprechenden Besorgung der Geschafte des iibertragenen Wirkun8kreises erforderlich sind, die notigen Geldmittel zu bevvilligen, Uud er ist fiir jede ihm in dieser Beziehung zur Last fallende Unter- tassung verantwortlich. 58 Der Gemeinderat hat ferner die zur Besorgung der, landes- filrstlichen Organen zugewiesenen Geschafte der Ortspolizei (§. 27, letzter Absatz and §. 84. ietzter Absatz) erforderlichen Mittel zu be- schaffeii. Das Mass des von der Gemeinde zu diescm Zwecke zu leistenden Beitrages wird im Wege der Ubereinkunft zwiscben der Regierung und dem Gemeinderate festgesetzt. Uber die Riickerstattung der Kosten des ubertragenen Wirkungskreises bestimmt der §. 29. dieses Gesetzes das erforderliche. § 47 . Verordnungsrecht. Die Gemeinderat kann innerhalb der bestehenden Gesetze und unbeschadet ihrer Bestimmungen orts- polizeiliche, fiir den Umfang der Gemeinde geltende, offentlich zu verlautbarende Anordnungen und Verbote erlassen und gegen ihre Nichtbeachtung oder Ubertre- tung eine Geldstrafe von 1 bis zu 200 K oder Ar- reststrafen von 3 Stunden bis zu 14 Tagen festsetzen. § 48 . Dem Gemeinderate zustehende vvichtigere VVahlen u. s. w. Der Gemeinderat wahlt deti Biirgermeister und Vizeblirgcr- meister (§. 30 Gcm. W. O.), und aus semen Mitgliedern Sekiionen (§§• 64, 70.), an welche Abteilungen des zustandigen Wirkungskreises zu besonderer Beratung und zur Antragstellung ilbervviesen werden. Der Gemeinderat beschliesst liber die Zahl der Bezirksvorsteher (§§. 26 II, 43), sowie liber die Art und Weise ihrer und ihrer Ver- treter Bestellung, liber ihren Wirkungskreis, die Daucr ihrer Amt- fiihrung, ihre allfalligen Dienstbeziige und die ihnen zu erteilende Instruktion. Der Gemeinderat wahlt aus den Gemeindemitgliedern die Vertrauensmanner zum Vergleichversuche zwischen streitenden Parteien. Die naheren Bestimmungen liber diese Einrichtung sind in dem betreffenden Reichsgesetze, respektive Landesgesetze enthalten. Der Gemeinderat beschliesst liber die im Namen der Stadtgemeinde auszufertigenden Petitionen, Beschwerden und Adressen und wahlt die allenfalls zu entsendenden Deputationen. § 49 . Rechtsverleihungen und Ehrungen. Der Gemeinderat entscheidet innerhalb der allge- meinen Gesetze tiber Aufnahmen in den Gemeindever- band (§ 3), verleiht und aberkennt das Btirgerrecht (§§ .4, 7) und das Ehrenbiirgerrecht (§ 8), und trifft die Anordnung zu Gemeindefestlichkeiten und zur Erwei- sung besonderer Ehrenbezeugungen. § 50 . Erstattung von Gutachten. Der Gemeiderat ist verpflichtet, die von der politischen Landes- behorde, oder in Angelegenheiten des selbstandigen Wirkungskreises der Gemeinde von dem Landesausschusse abgeforderten Gutachten zu erstatten. § si. Ubervveisung von Vervvaltungsangelegenheiten an den Magistrat. Der Gemeinderat hat zu bestimmen, welche Verwaltungsange- legenheiten dem Magistrate zur Entscheidung liberlassen werden. Jedoch kann eine Ubertragung der in Gemassheit der §§. 32, 33, 34, 35, 2. und 3. Abs., 37, 38 II, 39 I, 4. Abs.. 43, 44,1. Abs. 46, 47, 48, 49 und 50 der Schlussfassung des Gemeinderates unter- liegenden Angelegenheiten an den Magistrat niclit stattfinden. § 52 . Ubervvachungspflicht. Der Gemeinderat hat das Recht und die Pflicht zur Uberwachung der Amtstatigkeit der Verwaltungs- organe der Gemeinde und ihrer Anstalten. Der Gemeinderat hat demnach die Geschaftsfiihrung des Magi- strates und der betreffenden besonderen Aemter, der Bezirksvorsteher und der Verwaltungen der Gemeindeanstalten zu iiberwachen. Er ist berechtiget,hiezu sowie zurUeberwachungvonGemeindeunternehmungen> ferner zur Erstattung von Gutachten und Antragen in Gemeindeange- kgenheiten eigene Kommissionen zu bestellen und zu solchen Kom- uiissionen auch Vertrauensmanner ausser sciner Mitte zu berufen. Er kann iibrigens in Ausiibung der Kontrole die Vorlage der die einzelnen Geschafte betreffenden Akten, Urkunden, Rechnungen, Schriften und •^erichte verlangen. Der Gemeinderat ist verpflichtet, fiir eine entsprechende Ver- 'vahrung der Gemeindekassen zu sorgen, und hat diese mehrmals im Laufe des Jahres durch von ihm zu wahlende Kommissare skontrieren und im erforderlichen I^alle liquidicren zu lassen. § 53 . Stellung des Burgermeisters. Der Biirgermeister reprasentiert die Gemeinde als juristische Person nach ausseu in samtlichen Rechts- und Vervraltungsange- kgenheiten. Der Biirgermeister ist Vorstand des Magistrates und wird im Falle der Verhinderung durch den Vize- biirgermeister oder, ausgenommen den Fali des § 58, durch den Magistratsdirektor und wenn auch dieser v erhindert sem solite, durch den vom Biirgermeister hiezu bestimmten Magistratsbeamten vertreten. Der Biirgermeister leitet und beaufsichtigt alle dem Magistrate zukommenden Geschafte und ist fiir dessen Geschaftsfiihrung verantivortlich. Dem Biirgermeister sind samtliche Beamten, Diener und sonstigen Angestellten der Gemeinde unter- Seordnet und es steht ihm nach Massgabe der Dienstes- Pragmatik (§ 32) iiber sie die Disziplinargewalt zu. Die dem Magistrate zugewiesenen Geschafte er- ^ e digt er entweder selbst oder durch den Vizebiirger- 'Ueister, vornehmlich aber verteilt er sie erledigung- halber nach seinem Dafiirhalten und unter Rucksicht- Uahme auf die Art ihrer fachlichen Ausbildung unter die Gemeindeangestellten. Samtliche Beamten, Diener und sonstige Ange- stellte der Gemeinde haben sich den Weisungen, welche s