Izhaja na pol poli vsak četver-tek. SLOVENSKA BČKL&. Velja na leto 2 fl. 24 kr. in po pošti 3 fl. sr. St. 20. Odgovorni vrednik: Ant. Junr/Jč. V četvertek 19. maja 1853. IV. leto. S o t r i n a. ■ udi tebe tu dobim Ljuba, dobra tica, Moja sotrpirica; Ti trpiš in jaz trpim. Uhta, kak je to hud6, Biti tu zaprti V prostosti zatrti, Zunaj je pa tak lepo. Druge tiče lžtajo Si veselje delajo, Al ti nič ni to Sničica, hudo'? n Činčararara, ŽAlostna je ta. Cicieicici Ah kak to boli! Cici fuj cifiij Slednji dan je huj i Cici gegege Vse brez upa je!" Grem po kamen dol na dvor, In ga v okno trešim, Snico ječe rešim. Ji preženem srca mor. Činčararara, Radostna je ta! Cieicicici, Nič več ne bob'! Cici fuj cifuj, Zlo j' odleglo kuj! Cici gegege Reši sebe se! Sej bi rešil pač se rad, Rad bi našel kamen, Ki bi storil amen Bolu mojemu enkrat. M. Valjavec. P r i g o d b e na poti. > v ♦ ^ivko je ravno svoje šble "dokončal, ali kakor pravijo, izšolal, To se toliko hoče reči, kakor: on je vedel od vsake reči nekaj, od vsega pa nič. Je znal svoje učenike po imenu imenovati, njih slabosti oponašati, in je tako mislil, da je učenost z žlico zajemal in se je najedel. Bil je lah-komišljen mladeneč, kakor jih je vec. Včasi je imel dobro voljo, vendar se je pustil voditi in napeljevati h dobremu ali slabemu, kakor se je le pripetilo. Njegovi starši so bili sila premožni in dobrega stanu, zato so tudi želeli svojega sina dobro preskerbeti in že dvajset let starega oženiti. Gledali so tedaj po kakšni nevesti, da bi njemu enaka bila. Neka domača prijatlica, ktera se je v reči celega sveta mešala, odkar se svet v njene ni več mešal, je prevzela imenitno nalogo za prihodno nevesto skerbeti. Kmalo zve za lepo, mlado in bogato deklico, Rozinko po imenu. Hitro vse opraša^ in se zagotovi, kakor Je navadno, ter na vse strani Rozinko hvali in liči, tako da je mladi Živko naenkrat od prevroče ljubezni do svoje prihodne neveste ves omamljen postal. Zmirom se mu sanja od zlatih gradov, in ves nadušen že prepeva pesmice od nje. Ali je bila Rozinka res taka kakor se je pravilo, se ne ve, le toliko se je za gotovo zredilo, da je silno bogatih starišev. To je bilo Živkotovemu očetu zadosti, da je pri volji, jo za svojega sina snubiti. Stanovala je v grajšinici ne daječ od mesta, in je bila edina posestnica celega premoženja. Živko ne more več čakati, da bi svoje ljube osebno ne vidil in ne poznal. Napravi se tedaj na pot do kje. Pred odhodom^mu še skerbni oče to in uno prav živo na serce priporoče. Dragi moj Živko, mu pravijo, nikar na druge ljudi veliko ne glej, in ubogaj me, in ne hodi skozi mesto, kjer se mi neizrečeno nevarno zdi, pojdi raji po stranski poti zunaj mesta, ki tudi naravnost v Rozinkino grajšinico pelje. — Živko vse prav lepo obljubi in gre. Zvečer pride že do mesta in ostane precej pri pervej gostivnici. Celo noč se mu sanja od svoje lepe Rozinke in od prezlate prihodnosti. — Zjutraj se napravi zopet na pot. Zdaj ima dve poti pred seboj. Ena gre skozi mesto, druga ne, kakor so mu oče pravili. Sam ne ve, k>e bi šel. Skozi mesto iti so mi oče branili, pravi sam pri sebi, vendar če zunaj mesta po samoti in pustoti grem, mi bo predolgočasno. Oče so že stari in takrat, ko so še oni v mesto hodili, je bilo vse drugače memo zdaj. Zdaj bi bilo pač nespametno, da bi se mesta ognoval. Tudi, če bi se mi tudi kaj pripetilo, saj nisim več otrok, saj že vein kaj je prav in kaj ne. Tako je sani s seboj govoril in je bil že skozi mestne vrata prišel — Komaj pride do perve prodajavni-ce, že vidi, kako je neka norčava gospa vun skočila in sem ter tje skakala in plesala. Vidi se, da je že poslarna, vendar prečudno našemana. Na glavi ima po eni strani baroko, po drugem kraju pa lastne, prečudno spletene lase, Cez pas je silno zlo prešibljena, spodaj pa široka do pol ceste. Naenkrat se zasuče iu stopi našemu Živkotu na pot; Zaničljivo ga pogleda, in se mu smeja pod nos. Živko. Vi ste skoro prederzni, gospa. Gospa. In li si smešen, ha, ha, hal Živko. Kaj vidite pri meni smešnega. Gospa. Le poglej, kako si napravljen. Ti si oblečen, kakor so ljudje že pred eniin mescom bili! Jaz sini zato na svetu, da ljudem kažem in jih učiui, kako da naj se oblačijo in nosijo. Ime mi je »šega" in ne moreni vidili, če se kdo po moji misli ne ravna. Živko. Ali mar uisim dobro napravljen? Saj^ma.m vse, kar imeli moram. Gospa. Nikar me višej ne žali. Ali ne. veš,, da imajo že zdaj vsi od mesca svečana sem ravnokrogle klobuke, debele knofe, vozke hlače in po strani urezatje suknje? — Pojdi z menoj, napravila te bom, da boš, kot bi bil iz škatljice vzet, živko. Zahvalim, gospa, danas nimattt časa. Gospa. Precej danas moraš z, mano iti., Jutri je že, prepozno* Ti bos le, vidil, kako se nama bo dobro godilo! Naj pred te bom, v najnovejša; oblačila napravila, in potlej te bom peljala v vesele, drušine, kjer naj; novejše godbe igrajo in plešejo,. Živko. Vse to se mi neumno in nepotrebno zdi, Gospa. Pa vendar mora to tako biti, zato ker jan. tako imeti, hočem«. Kar se meni prav in lepo zdi, to mor,a vsigdar biti i« obveljali. Veliko veliko podložnikov imam, ki so mi iz, seica vdaai in me zmiram radi ubogajo. Zato tudi tebe zdaj, od sebe ne pustim, po nobeni vi-ži mi ne boš vsej. živko. Spravi se preč, norčevavk% jaz nimam njo s teboj opraviti i &ospa. če ti nimaš z menoj, imam pa jaz s teboj opravili. Od zdaj za- naprej si moj podlo/mik, in nobeden le ne odpravi od mene. Zivko. O neizrečena si! poznam tvojo veliko oblast. Zalo te lepo prosim, pusti me ili, rad plačam, kolikor hočeš, da bom le k svoji Ro-zinki naprej šel. Oe hočeš dam li nekaj časa svojega življenja, če drugače ni. Gospa. Kaj čem li s tvojimi revnimi leti? Vendar, da jih bom svojim starejiin častivcem podarila, mi jih le daj. Koliko mi jih odpišeš? Zivko. Šest let li dam, vzemi jih! Gospa. Naj bo kakor si rekel in pojdi svojo pot, neumni tepec! — Živko gre hitro naprej in je vesel, da je srečno od presilne »šege« prišel. — Ko gre enmalo naprej, že zopet zagleda neko lepo dekle, ki pri zidu sloni in ga milo jokaje pogleduje. Prosim te, blagi mladenček, ga dekle zdaj nagovori, pojdi bližej in pomagaj mi do mojega stanovanja, tako sim slaba, da brez pomoči naprej ili ne morem. Živko, ker ni bil ravno preterdega serca, žalostni deklici hitro pod pazduho^seže in jo pelje naprej. Ko do stanovanja prideta, prosi dekle, da bi Zivko z njo šel. Živko tega zopet ne more odreči in gre tiho, kainor ga je peljala. Gresta in pridela v prelepo Izbo, vso z žlahtnimi dišavami napolnjeno. Vse okoli je prekrasno. Dekle se razkrije, ni več žalostna in se prijazno Živkotu nasproti smehlja. BJižej k njemu stopi, ga za roko prime in ga lakole nagovori: No Živko, kako li je? Zivko. Čudim se vsega lega, kar vidim tukaj. Dekle. Mislim, da mi boš odpustil, ker sim le enmalo, loda nedolžno, goljufala in le semkej pripeljala. Vedi, jaz te imam rada in te pre-serčno ljubim. Da me boš po imenu poznal ti povem, da sim tako imenovana »čulilka« ali kakor mi naši Nemci pravijo »Sinnlichkeit.« Po celem meslu imam svoje častitelje, ki me veliko obrajtajo. Ali hočeš, Živko, danas pri meni ostati? Zivko. Preserčna deklica, tega danas ne morem, zato ker si mi neizrečeno naprej mudi, loda jutri lahko zopet pridem. Dekle. »Jutri" le besede jaz nikakor ne razumim. Pri meni je vse danas, in vsaki dan imam 24 ur za veselje odločenih Zivko. Naj grem danas; bodi zdrava, lepa deklica! Dekle. Počasi, prijatel; kdor je enkrat pri meni, ne pride tako naglo od mene. Ti si moj, in jaz sim tvoja — Zivko. Tega pa zopet ne, moja je Rozinka in druga nobena. Dekle. Rozinka kje ali sem. Zdaj si v moji oblasti. Pravico imam do tebe in do tvoje mladosti. Živko. Vem, da pri tvojem življenju ne moreš predolzega življenja imeti zato ti ponudim, da me boš danas spustila, nekaj svojih let. Po tej pogodbi sim se ludi pri siloviti »šegi" odkupil. Dekle. »Šega« je tudi moja prijatlica, zato ti dam veljati. Koliko mi boš tedaj dal? Zivko. No, ker si tako lepa, ti dam deset let. Dekle. Sim pri volji Le pojdi, od koder si prišel! Zivko. Dopusti mi, prelepa deklica in prekanjena zapeljivka, da te za pripušenih deset let vendar k slovezu enkrat poljubiti smem. Dekle. Poberi se, neumni modroslovec, zdaj je prepozno, poberi se! Pri tih besedah odpre skrivne vralica, ga pahne, in Živko pade glob oko doli v stranišče na smradljive kup gnoja, kterega je bilo dvoriše tiste hiše na vsih krajih polno, da je bilo gerdo — (Konec sledi.) Navade Primorskih Slovencev. (Konec.) d,) K«„,i ali botri. Vsakteri skerbi, da si klima izbere izmed znancov in dobrih prijatlov, posebno pa takega, ki ima kej premoženja. Bolj pa, kakor se meni zdi, cenijo kerslne kume, kakor biriuske, tudi se ne prigodi lahko, da bi se kuni s kuinom pričkal in v razpertii z njim živel. e.) Siuert in pogreb. Na Krasu pri pogrebu menda nekej pojejo, ali do sadaj mi ni bilo še mogoče take pesmice v roke dobili. Furlani okoli Gorice tako neumno tulijo za merličem, kadar ga k pogrebu nesejo, da človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil. V Tminskih gorah na benečanski meji se nektere krate to le zapazi: Kadar merliča iz hiše nesejo, vzame eden luč, ki je zraven me rt vaškega odra gorela, in jo pod oder ali pod posteljo ali v kak kot tako verže, da vgasne, zato da, kakor pravijo, duša rajneega ne terpi, temuč se zveliča. Kadar merliča v trugo denejo, razgernejo čezanj vselej bel pert, in še le potem deuejo pokrov čez. Merliča nesejo vselej bližni sosedje, in dobijo za to dobro kosilo. Za pogrebšino gredo vsi sorodniki, znanci in prijatli, ki merliča do groba spremijo. Tudi osmine so v navadi, to je osmi dan po pogrebu se napravi obed za vse znance in prijalle, tudi za uboge in reveže. f.) Od koleilvanja se vsako leto še kej sliši, ako ravno se la navada okoli Gorice že močno zgubuje. V gorah koledvajo posebno Bov-čani, ki nosijo okoli na veliki palici nekako zvezdo, ki jo vedno okoli verte in pa zraven pojejo, ter darove, ki se jim dajejo, pobirajo. Kaj pojejo, ne vem, morda pa bom še zvedil. Okoli Gorice je koledvanje tudi še kej v navadi, posebno ob sv. treh Kraljih. Dva, navadno trije možaki hodijo s žakljem ali bisago na rami od hiše do hiše, prepevajo marsika-ke pesmice od Jezuščeka, Marie in sv. Jožefa, ter od sv. treh Kraljev, in navadno tako le sklenejo: Gospodar sedi v koti, Da bi mu Bog dal to misel Derži en tolar v roki; Da bi ga nam pritisnul. Ako bom kej drugih pesmic dobil, ki se o takih priložnostih prepevajo. Vam jih hočem drugi krat priobčiti. g.) Božič. Tako imenujejo Goriški Slovenci tisti panj ali čok, ki ga na sveti večer namest navadnega zglavnika za ogenj postavijo (la navada je menda tudi v Ipavski dolini). Okoli ognjišča sedijo okrog gospodar, gospodinja, in vsa družina, se pri ognju grejejo, orehe in lešnike tolčejo, molijo, prepevajo svete in posvetne pesmi, in si marsikej pripovedujejo; božiču pa ponujajo vina iz majolike, in ga z vinom polivajo. V Rovtah nad Ipavo menda ta večer v lonec ognja vzamejo, žgejo žeg-nano oljko, in zraven molijo roženkranc. V Ločniku blizo Gorice imajo nekteri še sadaj to navado, da o Bo žiču eno testo zmesijo iz vsih sort žita; to testo, ki mu božič pravijo, dajo potem živini vžiti. O svetih treh Kraljih pa sploh vsi s žeguano vodo škropijo hiše, hleve, živino in polje. h.) Velika nor. V lpavski dolini je bila dolgo slara navada, da so o veliki noči rep j h jedli, ki so mu allehija pravili. Valvazor od lega obširno govori. Na veliko noč, kakor tudi na sveti dan (božič) je navada, da vsak na svojem domu osiane, in nikamor ne gre, kakor li v cerkev k službi božji; po hišah hodili tako velike praznike imajo za greh. Kadar lisli dan pred božičem ali pred veliko nočjo berač k hrši pride, ga vsakler pod svojo streho ohrani, in ga tudi čez praznik ne izpusti iz hiše, temuč mu tako dobro postreže, kakor da bi bil ud družine. Da vsakler, če je tudi ubog, poskerbi, da si za take praznike kej boljšega napravi, je naravno, ali to je posebnega onienjenja vredno, da vsi vkupej jedo in se vesele, gospodar, gospodinja, hlapci in dekle, in berači, če so k hiši dan poprej prišli. i.) lire* je pri nas povsod v navadi, in netijo ga večidel otroci, kteri se nanj že dolgo poprej veselijo, ter sej en teden poprej rožja in derv berejo, da imajo s čim kres napraviti. Kadar nastopi večer '23. junia, gredo od hiše do hiše, da si potrebnega netila preskerbe. Ko sobice zaide in tema nastopa, prižgejo kres, pa jemljejo goreče glavne, in jih vkviško mečejo; kadar je ogenj že manjši, začnejo ludi čezanj skakali. V nekterih krajih po Gorah se o kresu tudi z možlarji strelja. — Slovenci blizo Gorice imajo lo vero: da se to noč copernice s kerstniki bojujejo. Kerstniki pa so dvanajsti bratje, to je, če je v kaki družini dvanajst bratov od enega očela, je dvanajsti med njimi kerstuik. 1) kresu so ti kerstniki v veliki nevarnosti, ker jih copernice z rahlaini iri kolini napadajo, ali prav za prav s tistimi ostanki rahel in kolcov, kteri se odlomijo in v zemlji ostanejo, kadar se v jeseni rahle pobirajo in domu spravljajo. Zalo da bi torej copernice ne imele orožja, s kterim bi se s kerstniki bojevale, kmetje prav skerbno lake ostanke vse iz zemlje porijejo. k.) Vsili Vernih rugi »<1 »vetih seilmili. Dve solnci sle utonile za božjo milost Njih uton je prižgal pet krasnih zvezd na slavenskem obnebji; bili so le zvezde: Kliment, Naum, Ange-lar, Suva in Gorazd, nasledniki sv. Cirila in Metodja. Poslednjega je Metodi naslednika moravskega nadškolijstva postavil; od druzih pak se ne ve, kje je njih dom. Tisti neimenovani življenjopisec priča, da so jih v Bulgarski, kjer je že Kristusova vera 885 kraljevala, prijazno sprejemali. Kako so pa marljivo v Gospodovem vinogradu delali priča blagi spomin pri današnjih vnukih, pričajo I udi dela njihove, Iti so se do nas ohranile. Bulgarska cerkev je posvetila spomin na vsih teh sedmih slovanskih aposteljnov s posebnimi cerkvenimi šegami. Častno ime „$edmi-početni" sedem svetih, so jim dali. Se dandanašnji imajo samostani na Bulgarskem imena teh sedmih mož in tudi cerkve se po njih zovejo n. pr. cerkev in samostan sv. Kiimenla, sv. Nauma, sv. Gorazda i. t. d. Časti vredni V. Grigorovič, ki je v letu 1844 — 1845 v teh krajih potoval, pravi, da so od sv. Kiimenla, Metodjevega učenca, od Soluna proti severnemu zapadu že v Ostrovi tamošnji prebivavci vedili. V Bitolii je našel v cerkvi kapelici, ki sle stare podobi sv. Kiimenla in Nauma imele. V samostanih Slepcu (Slepač) na poti od Jankovec v Prilep, in v Kašlilu na Ohrijskem jezeru, je vidil podobo sv. Cirila. V samostanu sv. Nauma je vidil na strani viseti podobe vsih sedmih upodobljene. V cerkvah mest Resne in Struge je vidil obhajati cerkvene šege v čast sv. Klimenta, Nauma in Gorazda. Kakor so tamošnji prebivavci pravili, kosti sv. Gorazda v samostanu blizo arnauškega Belograda leže. V Ohridi, v eni osmih cerkva, ki se je v 14. stoletji sozidala, še dandanašnji počivajo kosti sv. Klimenta in Nauma (morda že iz 10. ali II. stoletja sem). Ravuo tako je še tudi grobni kamen sv. Klimenta s cirilskiin nadpisoin tukaj viditi in prav po staro iz lesa stesana postava lega svetnika. Med rokopisi ležita tudi tukaj življenjopisa sv. Kiimenla v greškem jeziku; starši je od njegovega učenca na papirji iz spočetka 15. veka, mlajši je pa grešk inenej (mescoslov?) na belani iz 13. stoletja. Sicer ni na atoški gori ničesar druzega od svetih sedmih zvediti mogel, izvan(razun) posebnih cerkvenih šeg. V samostanu Rilu je vidil življenjopis sv. Cirila s panegirikom (cerkveno slovesnostjo?) od Klimenta iz Velice na rokopisu 15. veka. Sveti Kliment, vposled naj slaršega življenjopisa, se je že v svoji mladosti Naumu, Angelarju, Sava-tu in Gorazdu, Cirilu in Metodju pridružil. Ves čas od leta 862 — 885 se je mož vsega vdeležil, kar je na božjo čast in na povikšanje slovanskega rodii, tako na Moravskem, kakor v Panonii bilo. Po Metodjevi smerti, ko je očitni sovražnik Slovanov, škof Vihing staro preganjanje zoper slovanske duhovnike v naših krajih napeljeval, je šel Kliment z Naumom in Angelarjem čez Belograd v Bul-gario. Sava, Gorazd in Laurenci, so šli po družili potih tjekaj, kjer jih je vse skupaj deželni poglavar Boritakan (to je kan, poglavar Borita) prijazno sprejel in jih k caru Borisu poslal. Ta je zročil skerb za Angelarja velikašu Časlavu, ki je Klimentu in Naumu gostoljubno hišo pri Ehacju odperl, kjer se je tudi on kerščanstva učil. Čez nekaj let je ločil car Boris, s kerstnim imenom Mihael, od svoje deržave jugo-zapadni del, Kutmicivica imenovan, in postavi Klimenta deželnega aposteljna tjekaj, (Kutmicivica je dandanašnje del sedanje Albanie in Makedonie, od Vardarja in Skopja do Valone, od akrokeravnskega planinja do Kosturja in Vidona). V kratkem je imel Kliment 3500 učencev, s kterimi je vso deželo z duhovniki pre-oskerbel. Med tim časom, ko je v Ohridi bil, je postavil Kliment v tem mestu samostan (v čast sv. Panklejinona) in še eno drugo cerkev, ki je pozneji nadškofijska pervostolnica (metropola) postala. Tedaj so bile že za njegovega časa v Obridi tri cerkve, škofijska in dve manjši od njega postavljene. (Dalje sledi.) Dvor in gospodarjenje Dragotina Velieega* (Dalje.) Mnogo se jjh je ie čudilo, zakaj da se je Dragolin tako pri čislih za obdelovanje in oskerbljevanje svojih posestev pečal, da je celo jajca šteti veljeval. Toda tem gotovo ni znano, da so bili dohodki, ktere je Dragolin od jajc dobival, tako obilni, kot je dandanašnji davek, zavolj kterega se po nekterih deželah kralji z ministri in 1 udski poslanci v svojih zborih Cele dni pulijo. Veliko število in razumno oskerbljevanje kr&lje* vih posestev je storilo, da je dvor vsem svojim potrebam z lastnimi pridelki zadostil. Sirovi pridelki so se umetno izdelovali; volna je bila precej doma spredena, slkana in v oblačila podelana, tako da se je kmetia in oberlnia ob enem na kraljevem dvoru našla. Kralj je bil tako rekoč pervi kmetovavec, pervi oberlnik in pervi kupec v celem kraljestvu. Ce tem dohodkom še colnino, odrajtvila odvisnih narodov, prostovoljna pa po navadi tako rekoč vtefjena darila podložnih knezov in še nektere nam neznane davke, ki so bili iz rimskih navad ostali, prištejemo, vidimo bogastvo, ki je popolnoma zadostilo, moč in svillobo kraljestva ohraniti. Dragotiuovi preddedi so v pohlevnih pa prijetnih staniščih teh gradov po deželi zdaj tu zdaj tam rajši prebivali, kakor v mestih. Jeseni, ko je bilo po polji vse pospravljeno, so se tukaj razveseljevali z bojem; s preganjanjem namreč in pobijanjem divjih zveri, kterih je takrat po nemških leseh vse inergolelo. Tudi Dragolin je v začetku svojega vlado-vanja iz enega gradu na druzega hodil in pozimi zdaj na tem zdaj na unem koncu kraljestva ostajal. Stari letopisi nikoli ne opuščajo povedali, kje je s svojo družino božič in velikonoč praznoval. V začetku je veči del na lastnih rodovinskih grajščinah v JVizkozemeljskem stanoval, če ga te deržavna opravila niso prisilila, se kam drugam preseliti. Pozneje se je na gornjem Renu v Ingeljhajmu in v Vorinsu zaderževal; poslednjič pa so ga prijetnosti Ahna privabile, tukaj stanovitno ostati. Kadar se je selil, ga je vselej družina s celim kraljevim dvorom spremljala. Okolice, po kterih je popotoval, so ga mogle z vsem preskerbeti; naj bolj pogosto je pa vikšim duhovnom drago časi skazoval, se k njim povabiti. Dragolin je bil vender za toje dober, da ni nikogar prepogosto obiskal; če se pa koga ravno ni mogel ognili, mu je škodo, ktere je roj njegovih spremljavcov dokaj storil, povernil. Kakor truma kobilic so planili na hišo ter gotovo vse do čistega pojedli, kar koli je bilo v njej. Šent—Galski minih* nam tole prigodbo pripoveduje: Drago tinje pri svojih selitvah večkrat ostal pri nekem' škofu, ki je ravno v tacem kraji stanoval, da se ga nikakop ni> mogel ogniti. Bil je,vselej prav dobro sprejet. Nekega dne kralj spet prav nenadoma pride. Skof urno ukaže vse pospraviti ter gre neprijetnim gostem z nevoljo naprot. Kralj pohvali škofa, da je tako skerbno za njegov prihod vse vrediti in pospraviti dal. Škof pa mu z vidno nevoljo odgovori, da se v resnici povsod, kamor kralj s svojimi spreinljavci pride-, gotovo vse do golih sten pospravi. Dragotin je vidil, da škof resnico govori, in namesto zanrere dobi škof prijazen odgovor, da bo kralj- že skušal spet napolniti, kar je spraznil. In res je škofu pre-c*j grajščino podaril, da je bil odslej v slanu, kralja brez lastne škode večkrat pogostiti. (Konec sledi.) lt a/lit'n i- ilrobtinee, * G. Dr. Springer, profesor krasoslovja v Bonnu, dela na obširnejšem delu o starej českej umetnosti in o Seskih miniaturah. * Dne 28. aprila je zameri v Berolinu slavni neinški pesnik Ludvik Tiek v 80. lelu svoje starosti. * Znani veliki slovar poljski Bogumila Lindea bo v Lvovu s pomočjo g. DŽedušickiga in zgodovinarja Avgusta Belovskiga no\ič izdan. * G. Juri Petkovih v Pragi je preložil Stolisto rožo Celakovskiga do serbščine in misli svojo prestavo serbskej matici poslati. * Akademia krasnih umetnosti v Varšavi, od samega cara založena, se še letos odpre. * V Petrogradu je obhajal te dni carsko-ruski minister javnega uka, gr. Uvarov 50 letni jubileuin svoje javne službe, * Kapelni mojster g. Souppe je posvetil svojo poleg jugoslavenskih napevov zloženo overturo sviti, knezu Danilu. Te dni pride pri Gloglu na svitlo. * Dr. Andrej Radlinski je zastran daljšega izdavanja različnih svojih spisov z znanim knjigarjem Tauchnitzem v Lipniei v zavezo stopil. * Angliško bibliško društvo je minulega leta 1,091,600 gld. sr. prejelo in 1,168,794 iztisov celega sv. pisma in novega zakona izdalo. * Presvitli g. minister Thun je bil od gospodarskega društva v Moravi za uda zgodovinsko-slatističnega oddela izvoljen. Slovstvo Cesko: Ravno je izšel 2. z v. Eittersbergovih zbranih spisov in 8 zv. gledaliŠne biblioteke, ki Vezeni od Benedixa obsega. — Živa za m. maj zapopada izverstne sostavke: človek a priroda. — Lastovka, — Rozmluva o rustu bylin, — 0 kamennem a hnedem uhli — Cesta do Banatu in nekaj droblinc. G. A. Frič oglašuje, da se je izdavanje njegovega velicega dela s podobami Prirodopis evropejskega ptičstva že začelo. — Poslednji zvezek Stdckhartove kemije od Kodyma je že izšel. Cena vsih 3 zvezkov je 2 fl. 15 kr. sr. — V tisku se nahaja češki spis o pravu dedičnem od prof. V. GrUmvalda. Siiiesniee. Po veliki bitvi so se mogli merliči na bojišči pokopati. K temu delu so kmete iz okolice prisilili. Enega so za družim v veliko jamo pometali. Ko je kmet ravno zopet enega vanjo vreči hotel, merlič slabim glasom spregovori: Jest nič inertev — jest še živ!« — E! odgovori kmet, loje prazen zgovor, kej tacega bi sleherin lahko rekel — in ga v jamo zavali. Mož, ki je veliko kmetijo imel, je sklenil se oženili. Njegovi pri-jatli so mu več deklic pripeljali, ki mu niso dopadle. Posebno si je pa veliko oskerbnik prizadeval, mu svojo stričino priporočiti. »Vidite ljubi prijalel« mu ludi med drugim lo reče: »boljši žene bi pač ne mogli dobiti. Vi si voščite ženo dobiti, ki dobro kmetvati zna, in moja Lizika je. med živino srastla. 0 pomladi pride kmet v hlev in je hotel svojega konja opraviti, da bi šel orat ž njim, ali kljusa je cerknjena na lleh ležala. — »Se ve da,« reče kmet — »tako je pač dobro konj biti, vso zimo ni ničesar delala kakor jedla, in na pomlad, ko je treba na polje, pa cerkne.!" Natisnil Ferd. žl. Klein m a j r v Celovcu.