leto xxii. — številka 46 Ustanovitelji: obČ. konference SZDL Jesenice, Kranl, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Gla.ni urednik Igor Janhar ■* Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo s o c i a KRANJ, sobota, 14. 6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev uist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednilt. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s i e d a h in sobotah listicne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Slovenska gasilska organizacija praznuje 100-letnico delovanja. Gasilsko društvo Kranj in poklicna gasilska služba se vključujeta v to proslavljanje z 90. obletnico Ga silskega društva Kranj in 10-letnico poklicne gasilske službe Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Leta 1879 je pozval takratni župan Karel Šav-nik kranjske meščane na ustanovitev požarne hrambe. Prvo zborovanje *a ustanovitev je bilo 8. novembra v prostorih Narodne čitalnice, nad sedanjo samopostrežno trgovino »PriPetrčku«. To zborovanje so imenovali prvi občni zbor prostovoljne Požarne hrambe v Kranju. K požarni hrambi je pristopilo 36 izvršnih in 90 Podpornih udov ali članov. Istega leta 1. decembra so bila odobrena pra-^a. ki so določala: — prostovoljna požarna oramba Ima namen v ro-du in skupno delati pri nevarnosti ognja, da bra-01 življenje in premože-aJe prebivalcev občine. Prostovoljna požarna bramba se je leta 1907 preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Kranj in leta 1911 v Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo v Kranju. Ustanovljen je bil reševalni odsek za dajanje prve pomoči ter prevoz bolnikov in ranjencev, katere so prevažali z ročnim vozičkom na kolodvor in dalje v Ljubljano. Društvo je aktivno in uspešno delovalo pri gašenju požarov in drugih reševalnih delih vse do ustanovitve poklicne gasilske službe leta 1959. Ustanovitev poklicne gasilske službe je narekoval hiter razvoj industrializacije in napredek v tehniki. Poklicna gasilska služba je prevzemala vsako leto večje naloge in odgovornosti in se je v teh letih modernizirala, strokovno usposobila za uspešno reševanje vseh vrst nesreč. Proslavljanje obeh jubilejev bo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj, kar potrjuje, da je ta služba potrebna pri razvoju občine. PREDSEDNIK TITO NA LETALIŠČU BRNIK — V četrtek ob 15. uri je prispel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jcvanko. Z njima je prišel tudi član izvršnega biroja ZKJ Stane Dolanc. Na brniškem k tatinu aO predsednika po-zdravili Edvard Kardelj, Janez Vipotnik, general polkovnik Franc poglajen, predsednik kranjske občineke skupščine Slavko Zalokar in sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Franc Rogelj. Z letališča Brnik se je predsednik Tito odpeljal na Brdo pri Kranju. — Fotb: F. Perdan m ^ trgovinah ^ IVI u A KRANJ S seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kranju Težave v kranjskem Kovinarju kredita ne bo, S sanacijskim kreditom prevzema odgovornost kolektiv, če pa prevzema nekdo odgovornost za likvidacijo ■ Kranj, 13. junija — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju je danes popoldne razpravljalo o težavah v podjetju Kovinar Kranj, razmerah na osnovni šoli Cerklje in v Zavodu invalidskih delavnic Kranj. STK SE ŽE ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO *A MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO D°BILI PO POSTI? CE SE šE NISTE - ODLOČITE SE ŠE DANES. Podjetje Kovinar je sredi miinulega lota zašlo v določene gospodarske težave. Te so nastale zaradi specifične kovinske proizvodnje in ozke povezave podjetja z zunanjim trgom. čeprav je podjetje letos dobro gospodarilo, pa ga izguba iz minulega leta še vedno bremeni. Tako ima podjetje trenutno blokiran žiro račun in ker ni kreditno sposobno, ne more najemati kratkoročnih posojil. To pa je povzročilo, da v podjetju v četrtek niso mo- gli izplačati rednega mesečnega osebnega dohodka. O delu in težavah podjetja je že razpravljala komisija upravnega odbora sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij kranjske občine. Podjetje pa je konec maja izdelalo tudi sanacijski načrt in hkrati zaprosilo sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij za sanacijski kredit. Ta pa kredita ni odobril s pripombo, naj podjetje razmišlja o integraciji oziroma izdelavi integracijskega pro- grama in sodelovanja z drugim podjetjem. Tako se je podjetje nenadoma znašlo v neprijetnem položaju in na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so člani sklenili oziroma opozorili, da je treba najti hitro rešitev, pri čemer pa je treba izhajali iz ugotovitve, da podjetje s sanacijskim kreditom prevzame odgovornost za uresničitev sanacijskega programa. Če pa (IVadalj. na 32. str.) R G DELAM ARIS vas vabi na BREZPLAČNO POKUŠNJO ■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S!' •»■•««••»»«»•■«»■■■■»■•»■■■»•■»» SARDINE »Alpe adria« V PARADIŽNIKOVI OMAKI ARGO KREPKA GOVEJA JUHA Z MESOM VIPAVEC — BELO VINO KVZ Vipava m # KRANJ 17/6-1969 od 9. do 17. ure • KAMNIK 18/6-1969 od 9. do 12. ure »Od pomladitve je odvisna na-daljna vloga in aktivnost ZK« je dejal Vinko Hafner, član CK ZKS, na seji občinske konference ZK občine Jesenice V sredo je bila seja občinske konference ZK Jesenice, ki ji je prisostvoval Vinko Hafner, Član CK ZKS. Na seji so razpravljali o organizaciji in aktivnosti ZK na področju ter izvolili tri člane za nestalni del republiške konference ZKS. Komunisti jeseniške občine so organizirani v 11 osnovnih organizacijah. V delovnih organizacijah so osnovane organizacije v Železarni, grad- Na torkovi seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko je bil izvoljen za novega sekretarja medobčinskega sveta tovariš Stane Mešič. Tovariš Mesič se je rodil 6. oktobra 1925. leta. Leta 1941 je bil izseljen na Hrvaško. 1. 6. 1942 Je stopil v NOV, kjer je bil do osvoboditve. Je član ZK od marca 1944. Po vojni pa je opravljal naslednje dolžnosti. Bil je komandir postaje LM Gornji grad in Velenje, javni tožilec okraja Ljutomer in Šoštanj, tajnik občinske skupščine Tržič, predsednik občinskega odbora SZDL Tržič. Zadnjih osem let pa Je opravljal dolžnost sekretarja občinskega komiteja ZKS Tržič. Tovarišu Mešiču želimo mnogo delovnih uspehov. benih podjetjih Sava in Gradiš ter pri Železnici. Na področju štirih krajevnih skupnosti nimajo svoje krajevne organizacije ZK zaradi premajhnega števila članov. To so krajevne skupnosti Rateče, Hrušica, Podme-žaklja in Planina pod Golico. Po mnenju tovariša Lotri-ča, sekretarja občinske konference ZK, na terenu ni tiste aktivnosti komunistov in organizacij, ki smo jo po reorganizaciji pričakovali. Ni res, da majhne organizacije bolje delajo. Zato ni sprejemljiva teza tistih, ki se zavzemajo za vrnitev na stare oblike dela. Po oceni komisije za organizacijo in razvoj ZK pri občinski konferenci ZK najuspešnejše delujeta prav dve največji organizaciji, in to organizacija ZK v železarni in krajevna organizacija terena Sava na Jesenicah. Krajevna organizacija ZK na Savi ima 169 članov, na Blejski Dobravi pa je v organizaciji le 33 članov, vendar je organizacija na Blejski J3obravi pasivna do problemov na svojem območju. V razpravi je bila močno poudarjena težnja, da se komunisti organizirajo v aktive po interesnih področjih. SZDL danes V ponedeljek popoldne bo v prostorih radovljiške občinske skupščine razširjena seja občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu zasedanja je razprava o socialistični zvezi danes. Predvideno je, da bodo na seji razpravljali, kako naj dela socialistična zveza v prihodnje, da bo njeno delo res učinkovito in sestavni del naše preobrazbe. Na sejo so povabili tudi predsednike krajevnih organizacij SZDL in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij. A. 2. Tako so že bili ustanovljeni aktivi komunistov v carinarnici, aktiv mladih komunistov in aktiv komunistov v Železarskem izobraževalnem centru. Na področju telesne kulture deluje v občini 81, v raznih kulturnih društvih 54, v mejni milici 49 komunistov itd., ki pa niso organizirani v aktive. Tovariš Tomaž Ertel je izrazil bojazen, da se pri ustanavljanju novih aktivov vračamo na stare oblike dela. Vprašanje je, če smo do zdaj kdaj pogledali, kaj in kako komunisti delajo v teh društvih, organizacijah, službah ipd. Če se bodo komunisti organizirali v aktive samo zaradi oblike ne pa zaradi enotne politike in akcije, potem aktivi ne bodo rešilna bilka za učinkovitost dela. Na seji so izvolili Antona Varla iz kadrovskega odaelka železarne, ing. Kalana iz mar-tinarne in Maro Talar, gospodinjo z Jesenic, za člane nestalnega dela republiške konference ZKS. J. Vidic KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivš: Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice in pi ščance 0 krave molznice In tele ta 0 prašiče % koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ VPISUJE SLUŠATELJE V ŠOLSKEM LETU 1969/70 V CENTRE ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA — Višji tehniški šoli Maribor (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) — Višji pravni šoli Maribor — Pedagoški akademiji Ljubljana (oddelek za razredni pouk) — Ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek) V ODDELKE ZA ODRASLE — Tehniške srednje šole (elektro in strojna smer) — Delovodskc šole (elektro, kovinska in gradbena smer) — Poklicne šole (elektro in kovinska smer) — Poklicne šole kmetijske stroke V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 5., 6.. 7. in 8. razred. V TEČAJE — začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za odrasle in otroke — za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) — za privatne gostilničarje -— za skladiščnike — tehniškega risanja — stenografije in strojepisja • Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1969, za študij na ekonomski fakulteti pa do 20. junija 1969. Delovna skupnost ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU Kranj, Tavčarjeva 43, razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas: 1. restavratorja 2. administratorja Pogoj ad 2. srednja brazba. Pogoj ad. 1 specialka Akademije za likovno umetnost, oz. akad. slikar z restavratorsko prakso. Vloge sprejemamo 15 dni po objavi v časopisd-Nastop službe možen takoj. Poskusno delo 90 dm> in r KRANJ TRŽIČ JESENICE RADOVLJICA 0 Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri # Gorenjski kreditni banki ŠKOFJA LOKA Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 % do 8 °/o, in sicer: 4 °/o do 6 % v devizah — razliko v dinarjih POLEG TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, ČE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. veleblagovnica | 'IMCUMH lj ubija na Za opremo vašega stanovanja pohištvo - zavese - preproge # DOSTAVA NA DOM # KREDITI DO 10.000 N DIN ZA DOBO 6 MESECEV BREZ POLOGA blagovnic a auCR 1121:0 K škof ja loka Mercator veletrgovina import-export Obratna enota TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana, Mesarska ulica 1 razpisuje 45 učnih delovnih mest v mesarsko - predelovalni stroki 15 klavcev 5 crevarjev 15 vajencev za predelavo mesa 10 vajencev v maloprodajni mreži za delo v mesnicah pogo j i: končana osemletka, ustrezno zdravstveno stanje za delo v živilski stroki, fantje, starost do 18 Let. Poskusna doba traja 1 mesec, to je od 1.8. do 31.8. 1969. Po izučitvi bodo imeli delavci možnost nadaljevanja študija na srednjih, višjih in visokih šolah za mesno-prcdelovalno in konzervno lr»dustrijo. Stanovanje je zagotovljeno v internatu. p°goji, dolžnosti in obveznosti bodo urejeni s Posebno pogodbo. Pojave sprejema Veletrgovina Mercator, °bratna enota Tovarna mesnih izdelkov, LJubljana, Mesarska 1, do 30.6. 1969. °smošolci, prijavite se za ^oklice v mesarski stroku Letos fe železarno zapustilo 492 delavcev Od prvega januarja letos pa do prvega junija je železarno Jesenice zapustilo 492 delavcev. Od tega števila je bilo 224 delavcev izključenih iz delovnega kolektiva. Nekateri delavci so si poiskali službo v tujini, drugi bližje kraju stanovanja (delavci se na Jesenice vozijo iz precej oddaljenih krajev), tretji pa so se vrnili v Bosno. Redki so, ki odhajajo iz podjetja na podlagi odpovednega roka. Od 95 odpuščenih delavcev v maju jih je samo 14 dalo odpoved. Izključitev sledi, če ima delavec pet »plavih«. V tem primeru o izključitvi odloča direktor kadrovskega sektorja. Železarna bi lahko na pod- lagi zakona tožila vse delavce, ki samovoljno zapuščajo podjetje brez odpovednega roka, za nastalo škodo. Vendar je večkrat težko ugotoviti dejansko škodo, ki je nastala zaradi odhoda tega ali onega delavca iz podjetja. V prvih petih mesecih letošnjega leta je železarno zapustilo tudi 15 aslužbencev, med njimi pa je bil samo eden izključen. Do prvega aprila letos so na novo sprejeli 272 delavcev. Sicer je pa še naprej v veljavi sklep delavskega sveta, da se na delo sprejemajo samo delavci s področja Jesenic. J. Vidic Preurejena trgovina Živila na Bledu Bled, 13. junija — Danes zjutraj so na Bledu — na Ljubljanski cesti odprli preurejeno samopostrežno trgovino Veletrgovine Živila iz Kranja. Preurejanje iz klasične v novo moderno samopo-strežnico je trajalo tri tedne, vrednost del pa znaša okrog 15 milijonov starih dinarjev. Novost preurejene trgovine je, da so močno povečali prodajni prostor in bo zato trgovina bolje založena predvsem z delikatesnim blagom, svojevrstno privlačnost pa daje trgovini odkrit obokan strop. Predvsem pa je pomembno, da so trgovino uspeli urediti še do začetka glavne blejske turistične sezone. A. 2. razpisuje Vzgojno varstveni zavod Tržič prosto delovno mesto hišnika - kurjača Pogoji: 1. izprašan kurjač za kurjenje centralnih naprav 2. sposobnost opravljanja manjših popravil in vzdrževanja zgradbe 3. šoferski izpit Nastop službe 1 avgusta 1969 Prijave jc treba poslati Vzgojno-varstvenemu zavodu Tržič, Koroška 24 v 14. dneh po objavi. blagovnica EMIiniMII škof ja loka Predstavljamo vam Elan Begunje Zametke današnjega Elana lahko najdemo že v partizanski smučarski delavnici v Cerknem, ki jo je vodil Rudi Finžgar. Danes pa ime Elan pomeni že pojem za dobre smuči, športno orodje in plastične čolne. V Elanu je 600 zaposlenih, jd tega ima 11 delavcev visoko izobrazbo, 5 višjo ter 58 srednjo, medtem ko so na ostalih delovnih mestih kvalificirani in priučeni delavci. Ko že ravno orne-ljamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, moramo poudariti, da se v Elanu močno zavedajo pomena strokovnosti, zlasti še v neposredni proizvodnji. Lani je njibova realizacija iosegla 42 milijonov dinar, ev, letošnji proizvodni načrt pa je približno enak lanskoletnemu. E!an je la-li izvozil za milijon 800.000 dolarjev svojih izdelkov, poprečni osebni dohodek zaposlenih pa je 960 dinarjev. Direktor tovarne smuči in športnega orodja Elan Jože Osterman pravi, da so zadovoljnji, ker je po njihovih izdelkih veliko povpraševanje: »2e letos bi lahko prodali vse, kar načrtujemo šele za leto 1972. Lani smo dobili tudi kredit pri mednarodni banki v višini dveh milijard 840.000 dolarjev in s tem bomo proizvodno občutno povečali. Kljub dobri prodaji naših izdelkov las moti zlasti stalno spreminjanje obremenitev gospodarstva. Smo za to, da damo republiki in zvezi, vendar morajo biti dajatve v nekih pametnih mejah.« V. G. ZNIŽANE CENE MOŠKIM OBLEKAM! moška letna obleka diolen-volna din 510, znižana na 395 din moška letna obleka 100 % volna din 490, znižana na 300 din bogata izbira ŽENSKIH LETNIH DBLEK MODERNIH KROJEV PO CENI od 70,50 din dalje renskih letnih halj od 30,80 din dalje Eenskih in moških kratkih hlač od 37 din do 56 din Kranj brezplačna krojaška popravila in kredit brez porokov! konfekcija elita kranj, titov trg 7 0204 HH ▼ Program XVIII. mednarodne regate na Bledu ▼ Sobota, 21. junija, ob 15. uri Mednarodna regata (predtekniovanja z nastopom vseh ekip) Nedelja, 22. junija, ob 15 uri Mednarodna regata — finale sodelujejo kvalitetne ekipe iz Avstrije, Italije, ČSSR, Romunije, Poljske, Zah. Nemčije, Bolgarije in Jugoslavije Vabi Regatni odbor Bled 90-letnica gasilskega društva Kranj Drugo najstarejše gasilsko društvo na Gorenjskem — Viktor Štefe: »Prav je, da smo v Kranju ustanovili poklicni gasilski vod, vendar pa so mu prostovoljna gasilska društva tudi v veliko V Slovenijij je nastala prva organizacija Požarna bramba kd jc bila predhodnica današnjih gasilskih društev, 1869. leta v Metliki. Prav zato praznuje letos slovensko gasilstvo 100-lctnico obstoja in delovanja. Na Gorenjskem pa je bila prva Požarna bramba ustanovljena 1875. leta v Šk. Loki. 1878. leta je velik požar uničil vasi Huje in Klanec. Takrat je požar neusmiljeno pustošil, kajti brizgaln ni bilo. Zato je takratni župan Karel Šavnik pozval prebivalce, da se tudi v Kranju ustanovi Požarna bramba. S prispevki prebivalcev, so potem že leta 1879 ustanovili Prostovoljno požarno bram-bo Kranj. To pa je bil hkrati tudi začetek gasilskega društva Kranj, ki te dni praznuje 90-letnico delovanja. Tako bo danes (sobota) pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine ob 18. uri na Titovem trgu v Kranju praktični nastop operativnih gasilskih enot, ob 20. uri pa bo v dvorani občinske skupščine slovesna seja društva, na katero so povabljeni tudi gasilski veterani in gostje. Jutri (nedelja) se bo proslavljanje obletnice nadaljevalo, ko bodo ob 9. uri v gasilskem domu poklicne enote Kranj odprli razstavo, ob 10.30 bo jubilejna seja po klicne gasilske službe, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, ob 14. uri bo zbor gasilcev pri domu poklicne enote, ob 15. uri pa bo pred gasilskim domom na Primsko-vem zborovanje kjer bodo prevzeli tudi motorno brizgamo. Proslavljanje se bo potem nadaljevalo pred zadružnim domom na Primsko-*em, kjer bo po 16. uri zabava s plesom. Ob tej vsekakor pomembni obletnici drugega najstarejšega gasilskega društva na Gorenjskem, smo pred dnevi obiskan predsednika sedanjega gasilskega društva Kranj — Primskovo tovariša Viktorja Stefela s Klanca. Viktor Štefe sicer ni najstarejši gasilec v Kranju, je Da edem najstarejših, saj že 46 let dela pri gasilstvu. Raze*., tega pa je z manjšimi pomoč«. presledki že od 1948. leta predsednik gasilskega društva Kranj — Primskovo. »1923. leta sem kot 14-Ietnl šoloobveznik — naraščajnik stopil v vrste kranjskih gasilcev. Spominjam se, da smo takrat imeli še ročno gasilsko črpalko, šele naslednje leto smo s tombolami, po katerih je bil Kranj takrat znan po vsej Sloveniji, če ne še dlje, dobili toliko denarja, da smo se začeli malo mehanizirati. In 1926. leta, ko sem postal že prvi gasilec, smo dobili prvo bencinsko črpalko,« nam je pripovedoval. Viktor Štefe se spominja, da so se potem iz leta v leto mehanizirali in modernizirali. Dobro pa se spominja tudi, da je bilo 1923. in 1924. leta največ požarov in da so bili vsi po vrsti nekam sumljivi, čeprav sumov niso mogli nikdar dokazati pa tudi storilcev niso našli. »Kako pomembni so bili včasih gasilci, pove tudi podatek, da je že 1911. leta delovala v okviru kranjskega gasilskega društva tudi reševalna postaja, ki jo je ustanovil dr. šavnik, njegov na- Viktor Štefe mestnik pa jc bil še sedaj živeči Franc Kolchaker. Ta je obstojala vse do leta 1943. Sicer pa so se z razvojem industrije v Kranju v tridesetih letih začela pojavljati tudi prva industrijska gasilska društva. Ta so bila že takrat dokaj dobro opremljena. Spominjam se, da je bilo 1935. oziroma 1936. leta ustanovljeno industrijsko gasilsko društvo v takratni Jugočeški.« Gasilsko društvo Kranj je skupaj z občinskim ljudskim odborom 1959. leta ustanovilo v Kranju poklicni gasilski vod, ki se je pozneje razvil v današnji Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Ta je tudi 1962. in 1963. leta prevzel v upravljanje celotno opremo gasilskega društva Kranj, to pa se je leto kasneje združilo s Prim-skovim in od takrat se imenuje gasilsko društvo Kranj — Primskovo. »Danes ima to društvo 62 aktivnih in nad 200 podpornih članov. In čeprav so ob takratni reorganizaciji gasilstva v Kranju nekateri člani izgubili voljo, sem prepričan, da je prav, da smo gasilstvo tako" uredili. Menim namreč, da so poklicnemu gasilskemu vodu prostovoljna gasilska društva lahko v veliko pomoč, še več. Zelo pomembna je namreč danes vloga prostovoljnih gasHskih društev pri organizaciji vseljud-ske obrambe oziroma civilne zaščite, da ne govorimo o nalogah prostovoljnih gasilcev ob morebitnih elementarnih nesrečah, gozdnih požarih itd. Skratka, dobro organizirana požarna varnost v mestu in na vasi terja tudi prostovoljno gasilsko dejavnost.« Prav zato pravi Viktor štefe, da bo tudi v prihodnje še delal pri gasilcih in prav zaradi humanosti mu ni bilo nikdar žal, da je pred 46 leti postal član gasilskega društva Kranj. A. žalar POMAGAJ SI SAM «n UNIOR TI BO POMAGAL Skupščina bo najela posofifo za pokopališče Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve kranjske občinske skupščine je na svoji seji sprejel sklep, naj občinska skupščina za izgradnjo pokopališča na desnem bregu Save najame posojilo v vrednosti 28,5 milijona starih dinarjev. Takšen sklep bo svet na seji skup- ščine obema zboroma predložil v potrditev. Prebivalci, ki morajo do konca leta zbrati 28,5 milijo* na starih dinarjev, so do konca maja zbrali oziroma Pr*" spevali za izgradnjo pokopa* lišča 2,709.700 starih dinarjev. A. Ž. Komisija za sprejem in prenehanje dela LESNE INDUSTRIJE KRANJ razglasa PROSTA DELOVNA MESTA ZA VEĆ JE ŠTEVILO nekvalificiranih delavcev — moških, od starosti 18 do 30 let. PREDNOST IMAJO KANDIDATI IZ PREDDVORA IN BLIŽJE OKOLICE. Prijave oziroma prošnje je treba vložiti v splošni sektor LIK Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. GIMNAZIJA LJUBLJANA — ŠENTVID razpisuje vpis v prve razrede in nudi svojim gojencem naslednje možnosti: 1. Vpis v oddelek z intenzivnim jezikovnim po* ukom angleščine ali intenz-vno matematiko-fiziko m 2. vpis v oddelke splošne smeri z angleščino m nemščino kot I. tujim jezikom ter možnostjo izbire drugega tujega jezika med francoščino in ruščino. Vpisovanje bo med 16. in 23. junijem vsak dan razen nedelje. Dežurna služba bo delovala od fc •? 17. ure popoldne. Učenec mora ob vpisu predložiti« a) spričevalo o uspešno dokončani osnovni šobi b) izpisek iz rojstne matične knjige, c) izpolnjeno prijavo za vpis v gimnazijo, kovano z 0,50 din (obrazec DZS 1,20). Podrobne informacije ustno ali po telefonu dajemo vsak dan med 8. in 14. uro. Telefon: 51-85" Prijave dostavljajte na naslov: Gimnazija Ljubljana — Šentvid. Dodatno obvestilo staršem: Gimnazija Ljubljana — Šentvid bo v novem šolskem letu odprla nov trakt z moderno opremljenimi in urejenimi uciJn cami za laboratorijski pouk kemije, fizike in bio ^. gije, moško in žensko telovadnico ter pokrit zi**15 bazen z urejenimi telovadnimi igrišči. Zakaj tako v zdravstvenem varstvu žena ? Prisluhnili smo mnenju naših žena po čakalnicah ginekoloških ordinacij in dispanzerjev za žene in ugotovili, da kljub pravicam do zdravstvenega varstva, ki nam ga daje naša najnaprednejša zakonodaja, ni vse tako kot bi moralo biti. Vpisovanje vrste, dolga čakalna doba, polne čakalnice onemogočajo, da bi žena prišla k zdravniku takrat, ko ima težave in ko zdravnika najbolj potrebuje. Upravičena kritika prizadetih pa največkrat za tako stanje krivi zdravstvenega delavca, čeprav si prizadeva opraviti več kot svojo dolžnost. Da bi opozorili na te težave in nepravilnosti, je bilo sklenjeno na sestanku, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov občinske skupščine, zavoda za socialno zavarovanje in zdravstvenega centra v Kranju tudi vsi zdravniki ginekologi našega področja, da se odgovori na nekatera pereča vprašanja, tudi tista, ki ne zadevajo samo ginekološke službe in o tem obvesti naša javnost. Da bi bilo obvestilo čim bolj razumljivo, smo se odločili, da ga objavimo v obliki vprašanj in odgovorov, tako kot so bila vprašanja obravnavana na omenjenem sestanku. ali so res omejene pravice občanov do zdravstvenega varstva? Zakon daje občanom vse Pravice do zdravstvenega var- ,Va> Predpisi o financiranju Jamstvenega varstva in razpoložljiva sredstva pa posred-7° te pravice omejujejo. Ker ., mora dejavnost zdravstve-delavcev kretati v okviru Jjzpoiožljivih sredstev, je stiav zdravstveni delavec ti-Pra " navidezino omejuje te vice. Zdravstveni delavec ^rtireč s svojim delom ta Čim trOŠi in t0 tem VeČ' rad- VCČ dela- Zat0 mora za" ift,,1 Varčevanja sredstev ome-Jevat, Svoje ddo ali so potrebe res *ako velike, da »redstva ne zadostujejo? Prav-rebe je treba ločili od vSe l?' Pravice so enake za visn? ' potrebe Pa so od" sti e °d standarda, obolevno-p^J^posti in zdravstvene V e •enosti prebivalstva. potr^VlteJših področjih so Prim • VečJe' /ato Prav tam tem?njkuJe sredstev. Med-Stand° na Področjih z nižjim stven m in mžJ° zdrav-zad ° ^'osvetljenostjo lahko Plujejo. c.^ko zdravstvena Vln?BA lahko pred-i»I potrebe po stvu^stvenem var h0^Q]a.e počenega področ-Prebjv ,,zra^unajo iz števila "tosti ev' obolevnosti, rod-cije ' normativov in realiza-5o »in p,reteklih letih. Za na-takernekaIoško sIužbo bi 1X5 *a okL Računu potrebovali ko in%ne. Kranj, škofjo Lo ^Ioh Zlč nekaJ nad 40.000 JEKmIKO PREGLEDOV V »PRAVLJENIH PRETEKLEM LETU? vSeh'etu 1968 smo opravili v Jah ing!nekoloških ordinaci-Posvetovalnicah nekaj čez 31.000 pregledov, čeprav je bilo na razpolago sredstev le za 19.000 pregledov. Opravljeno delo ni biilo plačano in so ga zdravstveni delavci opravili z dobro voljo v interesu naših žena kljub večjim in neplačanim materialnim stroškom, ki so jih zdravstvene ustanove morale kriti iz svojih sredstev. KAKO TO, DA JE V NEKATERIH PANOGAH ZDRAVSTVENE SLUŽBE ČAKALNA DOBA SE DALJŠA? V panogah, kjer ne gre za smrtno nevarne bolezni, lahko opravijo samo odkupljene, torej plačane preglede in storitve. Če bi ginekologi na našem področju opravili le 19.000 odkupljenih in plačanih pregledov, bi bila čakalna doba tudi v naši službi občutno večja. Sedanjo čakalno dobo pa ustvarja razlika med opravljenimi 31.000 pregledi in potrebnimi 40.000 pregledi. Če bi hoteli to čakanje v ginekoloških ordinacijah odstraniti, bi morali v sedanjih pogojih ginekologi poleg 19.000 plačanih pregledov opraviti še 21.000 neplačanih pregledov! KAKO JE S PLAČILOM PRESEŽENEGA DELA? V preteklih letih tako delo ni bilo plačano! V letu 1967 je bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju, zavedajoč se pičlih sredstev v skladih socialnega zavarovanja, 'ki so posledica znižanja prispevne stopnje od 7% na 5 %, zavestno skrajševala oskrbo v bolnišnici s tem, da je pri istem številu operacij, porodov in storitev, zmanjšala število oskrbnih dni. Odpustili smo namreč 1000 bolnic po zdravljenju 1 dan prej domov. S tem smo zmanjšali število oskrbnih dni za 1000. Zaradi tega je bilo bolnišnici od pogodbene vsote od-tegnjenih 10 milijonov starih dinarjev, čeprav so bili v to vsoto vračunani tudi stalni stroški poslovanja. V letu 1968 pa je bilo realizirano spet normalno število oskrbnih dni, sklad socialnega zavarovanja pa je odkupil le v letu 1967 realizirano število oskrbnih dni, tako je bolnišnica opravila spet del dela, ki je ostalo neplačano. Tako smo v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, poleg več opravljenega dela, ki ni bilo plačano, plačali iz lastnih žepov še materialne stroške, hrano, zdravila, kri in drugo za vse bolnice, kar se jih je več zdravilo! Prav tako v letu 1968 ni bila plačana ena tretjina opravljenih ginekoloških pregledov in ambulantnih storitev. Vse to predstavlja za našo bolnišnico v zadnjih dveh letih okoli 18 milijonov starih dinarjev neplačanega dohod'ca in seveda tudi izgubo v poslovanju! Za letos je predvideno, da se za več opravljenega dela plača 20% vrednosti od ambulantno opravljenega dela in 45 % od več oskrbnih dni. To pa komaj krije materialne stroške in .ni spodbudno za zdravstvene delavce. Tu ni upoštevano socialistično načelo plačevanja po opravljenem delu, saj imamo zaradi več opravljenega dela, ne samo več stroškov, ampak tudi večjo delovno obremenitev. KAKO JE S KADRI? ALI NJIHOVO ŠTEVILO ZADOSTUJE? Da bi opravili delo, ki ga zahtevajo dejanske potrebe prebivalstva, bi bili obstoječi kadri zelo obremenjeni. Taka obremenitev bi bila lahko samo začasna in kadri bi mo rali biti primerno stimulirani. Pri normativni obremenitvi 7950 pregledov na enega ginekologa na leto, bi po republiških normativih potrebovali samo za ambulantno delo 4 ginekologe in tudi sredstva zanje. Sedaj je v planu le dvoje in pol delovnih mest, na katerih se menjajo vsi zdravniki naše bolnišnice. Sredstva za delo teh dveh in pol delovnih mest predvidenih za 19.000 pregle- dov, so bila na razpolago za vseh 31.000 pregledov in delo štirih zdravnikov. To pa pomeni razvrednotenje dela ali 12.000 pregledov brezphačno! kakšne so perspektive? Predvidena je nova zakonodaja in nov način financiranja zdravstvenega varstva. Oblika nove organizacije je še v razpravi in upamo, da bo bolj ustrezala dejanskim prilikam in potrebam, čas je že, da se tudi v zdravsteni službi uveljavi socialistično načelo nagrajevanja po delu, da se zagotovi občanu možnost izkoristiti svoje pravice do zdravstvenega varstva in da prenehajo očitki zdravstvenim delavcem, ki za nekatere nepravilnosti v zdravstveni službi niso niti najmanj krivi! Potrebe po ginekološki službi so pri nas — čeprav je bilo opravljenega za eno tretjino več dela kot so ga lahko odkupili skladi socialnega zavarovanja — še večje, čakanje po ordinacijah povzroča negodovanje žena. Postaja pa nevarno, ker prav resno bolna žena tako čakanje težko prenaša. Neredko se dogaja, da pripeljejo ženo v bolnišnico v težkem stanju, dan poprej ali celo isti dan pa je zr.man čakala na vrsto v ambulanti. Zgodnje odkrivanje bolezni je edini pogoj za uspešno zdravljenje. Pravočasno pa bomo odkrivali bolezni le tedaj, če bodo žene imele možnost pravočasno priti na pregled. Na našem področju imamo dovolj ambulantnega prostora: v bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, v dispanzerjih za žene v Kranju, škofji Loki in Tržiču. Tudi zdravniki bi tako delo opravili, če bi bili zadostno stimulirani. Pri plačilu 2 N din za pregled, če opravi samo odkupljene preglede, ali 1 N din ali še manj, če jih opravi več, pa tako delo ne more trajati v nedogled. V ordinaciji, ki je predvidena, da v ordinacijskem času opravi 25 pregledov, opravijo naši zdravniki ginekologi 45 ali še več pregledov, seveda v podaljšanem času. Treba bc tudi formalno podaljšati čas ordinacij in zvečati kadre! čas je že. da zavarovanci dodelijo iz svojih skladov zadostna sredstva za to občutljivo panogo zdravstvene službe kot jo predstavlja zaščita naše žene in matere, posredno pa tudi otroka. prim. dr. Veter Igor konfekciji KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI triglav kranj Razglaša prosto delovno mesto finomehanika šivalnih strojev za nedoločen čas Pogoji: VKV ali KV finomehanik s prakso Nastop službe možen takoj. Pismene ponudbe naj kandidati vlože v tajništvo zavoda do vštetega 30. 6. 1969. Kadrovska komisija Zavarovalnice Sava — PE Kranj razpisufe PROSTO DELOVNO MESTO administrato p j; a Kandidat mora imeti končano srednjo šolo. Prevoz v službo se ne povrne. Stanovanja ni na razpolago. Preizkusni rok traja 6 mesecev. Prošnje se sprejemajo do 20. 6. 1969. Kadrovska komisija pri Zavarovalnici Sava PE Kranj GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA razpisuje za šolsko leto 1969/70 vpis dijakov v I. razred gimnazije. Pogoji za vpis: — končana osemletka Prijave, kolkovane z 0,50 din, pošljite upravi šole do 21. junija. Prijavi priložite spričevalo o končani osemletki in dijaško knjižico. Prijavljeni kandidati bo do opravljali preizkus zna nja iz slovenskega je/ika, matematike in angleškega jezika dne 25. in 26. junija ob 8. uri. GLAS »Mladi so voljni delati le, če vidijo pred seboj neki cilj« Pogovor s profesorjem Lojzetom Malovrhom, dobitnikom priznanja, ki mu ga je za dolgoletno mentorsko delo z mladino podelila republiška konferenca ZMS Sedela sva v eni izmed sobic njegovega stanovanja na Novem svetu. Hčerka Jolan-da nama je postregla s kavo, potlej pa, ne želeč motiti razgovor, brž izginila. Lojzeta Malovrha, ravnatelja škofjeloške gimnazije in novega podpredsednika občinske skupščine, njegovi so meščani dobro poznajo. Do mačin je, rojen na Suhi leta 1926. Več kot dvajset let, če 6em prav razumel, se že uba da z mladino. Znan je kot dober pedagog, še bolj pa kot pobudnik in velikokrat tudi organizator neštetih izvenšol-skih dejavnosti. Priznanje, ki mu ga je nedavno tega ob dnevu mladosti podelila republiška konferenca ZMS, ne more odtehtati dolgoletnega požrtvovalnega mentorskega dela z mladimi. »V »voji profesorski karieri sem služboval na različnih izobraževalnih ustanovah — od osnovne in poklicne šole, od večerne šole za odrasle, do gimnazije. Imel sem priliko spoznati življenje in probleme mestne ter vaške mladine, kar ml danes zelo koristi. Učitelj ali profesor pravzaprav mora prisluhniti utripu nekega kraja. Meni, ki so me ljudje, zlasti otroci, vedno zanimali, to nI bilo težko. Prav spričo tega sem se tudi odločil za študij pedagoške smeri na prirodoslovno-matematični fakulteti, dasi bi mi strojništvo verjetno bolj ustrezalo,« je povedal Malo vrh. Potlej sva prešla k izven-šolski dejavnosti. Načrtno se je Malovrh začel ukvarjati z njo šele leta 1958. Učenci osnovne šole Škofja Loka, ki jih je kot profesor fizike vključil v republiško tekmovanje mladih tehnikov, so RAZPIS JAVNE DRAŽBE Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 4. seje z dne 26/5-1969 Javno dražbo za prodajo nerabnega inventarja: 2 mopeda kolibri, 2 magnetofona, magnetni stabilizator, mikrofoni, pisalni in računski stroji in razni drugi inventarni predmeti; poleg tega bo še prodaja najdenih predmetov, in sicer: moška in ženska kolesa ter razni drugi predmeti. Dražba bo v petek, dne 20/6-1969, s pričetkom ob 10. uri v upravni stavb- skupščine občine Kranj, v kletnem hodniku novega dela stavbe. Interesenti si lahko ogledajo predmete na dan dražbe, in sicer eno uro pred pričetkom. CENE SO UGODNE. Dražbeni pogoji: 1. izpod začetne izklicne cene sc predmeti ne prodajo, 2. pravico do dražbe in nakupa ima vsakdo, 3. izdražitelj mora poravnati kupnino takoj po izdražitvi. SLAŠČIČARNA KAVARNA KRANJ sprejme v u k 7 vajenk za poklic servirke Pogoj: končana osemletka in veselje do poklica. Prednost imajo kandidatke iz Kranja oz. bližnje okolice. ustanovili celo vrsto sekcij, marljivo delali in nazadnje dosegli prvo mesto. Nenade-jan uspeh ni ostal brez po sledic. Prizadevni pedagog se je loteval novih in novih akcij, mentorstvo nad mladino je postalo sestavni del Malo vrhovega življenja. On in peščica njemu podobnih so v naslednjih letih organizirali celo vrsto tekmovanj, razstav in drugih prireditev občinskega pa tudi širšega značaja. »Čeprav ponavadi ni bilo lahko, čeprav smo se pogosto srečavali z malone nepremostljivimi težavami, nisem nikdar popuščal. Zaupam ljudem in verjamem, da mi bodo v odločilnih trenutkih vselej priskočili na pomoč. Leta 1961 sem kot predsednik krajevne ljudske tehnike mo ral organizirati zlet LT Go- renjske. Na predvečer prireditve, ko je bilo že vse na-red, so mi Iz alpskega letalskega centra Lesce sporočili, da predvideno skakanje padalcev odpade, ker je njiva v Stari Loki, kamor naj bi se spustili, posuta z gozdom ošiljenih fižolovok. Kaj storiti? Prosil sem za pomoč dva sodelavca. Šli smo na polje in začelii odstran|2vati nesrečne prekle. Po treh urah in pol — od dvanajstih do pol štirih zjutraj — je bila ravan počiščena. Ob sedmih so padalci pristali.« Razen poglabljanja že ustaljenih oblik dela z mladino Malovrh neprestano išče nove rešitve. Tako je na primer iz-ven.šolsko dejavnost učencev razširil s tehničnega na likovno področje. Bil je avtor zamisli o organizaciji srečanja pionii jev-Siikarjev vseh go renjskih osnovnih šol v Škof- Razpis Kajuhovih nagrad za leto 1969 Da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del s tematiko narodnoosvobodilnega boja, razpisuje zavod BOREC Kajuhove nagrade za leto 1969. Kapihjvc nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, napisana v slovenščini: za roman, povest, pesniško zbirko, zbirko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za ilustracije in opremo knjig, ki jih izda zavod BOREC. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredni boj, koncentracijska taborišča ter znanstvena zgodovinska dela s tega področja. Po potrebi žirija lahko odloči, da se nagrade podelijo posebej za beletristiko in posebej za dokumentarna dela. NAGRADE ZA KNJIŽEVNA DELA: I. nagrada v znesku 5.000 din II. nagrada v znesku 3.500 din III. nagrada v znesku 2.000 din NAGRADA ZA OPREMO KNJIG I. nagrada v znesku 1.500 din Dela za nagrade naj avtorji pošljejo zavodu BOREC, Ljubljana, Beethovnova 10/111, do 30. oktobra 1969. Poslana dela bo ocenila žirija, ki jo bo imenoval zavod BOREC. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo odkupil zavod BOREC in jih uvrstil v svoj redni knjižni program. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnici Kajuhove smrti 21. februarja 1970. Upravni odbor zavoda BOREC Lojze Malovrh ji Loki, ki so jo likovnik' navdušeno sprejeli in ki )C letos prerasla v vsejugošlovafl-sko prireditev pod naslovom Mala Groharjeva slikarska kolonija. Spričo ogromnega zammanja tako udeležencev kot tudi občanov — česa P0-dob nega se ni nadejal nihče — nameravajo prihodnje !j to srečanje še razširiti in P0-vabiti tudi učence iz pobratenega mesta Medicina, s Koroške in iz Prage. Ob koncu najinega krnnv lian/a sem intervjuvanca V°" prosil za njegovo čisto ose*j no mnenje o današnji mlad' generaciji. Je res nemogoč* slaba in neaktivna kot J1 mnogi očitajo? »Ne, s takšnimi trditvah aken? kaJ se ne strinjam. V vsa mladem človeku tiči ne; dobrega. Treba ga je " usmeriti in mu dati možno«*' da tisto dobro tudi razvU* Pomagati mu moramo z v« ml močmi. Veste, mladi s< voljni delati, če jim pok«*** neki smoter, neki čisto I** kreten cilj. Zgolj besedičenj*;' pa če je še tako dobiona"1* ' no, jih ne gane. Razen jim moraš neprestano P01^. gati, biti z njimi in jih sp0^ bujati.« Mnogo idej, zamisli in Pr^ logov ima še na zalogi P fesor Malovrh. Razširiti P erava delo športnega . ilturnega društva rrl.!3''!;fi je, ki pod vodstvom odl'^ mentorjev prav v zai,n'Jlg. času dosegata izjemne uSPj, he. Kot pravi, bo skuša' pomoči ZMS ustanoviti >1 . dinski šolski klub, gimnazijski list in podob*1 * »AH pri vsem tem s^f\e najdete kaj časa zase?« n> ' zanimalo. »Bolj malo, res. Tis*«"> ,„ kaj uric prostosti P°sVt0 V družini ali pa se s kan«er ^ roki napotim karo ven'feČ lov za motivi. Sem na strasten fotoamater.« . m kult Uspeh jeseniških pevcev v Mariboru Minulo nedeljo je bilo v Mariboru tekmovanje pevskih zborov Slovenije, na katerem 80 se jeseniški pevci zelo dobro odrezali. Mešani pevski zbor z Jesenic, ki ga je v°dil profesor Milko škober-ne> je v drugi težavnostni skupin} zasedel prvo mesto ln si s tem priboril nagrado v znesku 100.000 S din. V zbo-*** Je nastopilo 52 jeseniških pevcev. Profesor Milko škoberne je Predlanskim na Jesenicah Prevzel ženski zbor, nato pa e moški pevski zbor z Javor-kT1' ^ Zt!rilžiivijo teh dveh zborov je pevovodja škober-* sestavil mešani pevski Zb°r. Profesor Polde Ulaga pa še naprej vodi pevski zbor železarjev in pevski zbor upokojencev. Mimogrede naj omenim, da je ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka škoberneta septembra lani uspešno nastopil na tekmovanju v stari Gorici, kjer je v močni konkurenci slovenskih in italijanskih pevskih zborov osvojil enkrat drugo, v drugi skupini pa tretje mesto. Mešani pevski zbor z Jesenic je maja letos uspešno nastopil na reviji v Trbovljah, zdaj pa se pripravlja za veliko prireditev ob 100-letnici železarne, ki bo julija na Javorniku, prijavili pa so se tudi za letošnje tekmovanje v stari Gorici. XII. srečanje amaterskih dramskih skupin Slovenije v Brežicah Zmagoslavje Kranjčanov je plod trdega dela Bo Prešernovem gledališču uspelo zbrati potrebno vsoto denarja za odhod na Hvar? številna, vendar dobro uigrana dramska skupina Prešernovega gledališča Kranj je spet enkrat dokazala, da ji med našimi amaterskimi igralskimi družinami trenutno ni para. S Cankarjevimi Hlapci so Kranjčani na nedavnem XII. srečanju amaterskih dramskih skupin Slovenije v Brežicah prekosili vse tekmece — dvanajst jih je bilo — zasedli prvo mesto in si tako priborili vozovnico za Hvar, kjer bo sredi julija 13. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije. Da uspeh ni le naključen, da je plod trdega, dolgotrajnega dela, priča lanskoletno drugo mesto, ki ga je taisti ansambel dosegel z Razvalino življenja. • GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odPrta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska ln umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa Ustava umetniške skupine Gruda. v baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled muzejsKa zbirka: Slovenska žena v revoluciji. V II. nac*stropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura Da Gorenjskem. v Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, Galeriji pa razstava Poezija — grafika (F. Pibernik — H. archel; F. Zagoričnik — š. Simonič) in Gradovi ob Loiri. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. 0 *2. in od 17. do 19. ure. *a sodobnejšo usmeritev glasbenih skup pojavljanja o sodobni r*vskH?lski politiki našib 'h zborov žal še niso ro ezultatov. *©dob~ " - in kaj ni Kot smo zvedeli od scenarista Saše Kumpa, žirija gledaliških strokovnjakov ni imela težkega dela. Njeni člani so si bili enotni, da je skupina iz Kranja od vseh nastopajočih pokazala največ. Drugo mesto so prisodili prosvetnemu društvu Horjul, ki se je predstavilo z delom Johna Svngerja Vražji fant z zahodne strani. Tudi Horjulčani bodo potovali na Hvar. Direktor Prešernovega gledališča Marjan Lombar meni, da sta velikega uspeha kranjskih gledališčnikov »kriva« predvsem režiser Mile Korun in njegov asistent Staš Potočnik. Ne smemo pa kajpak Pobude mladih v Begunjah Pet predstav Potrčevih Kreflov Kal i* aj Je sodobno gini ?°» je še danes mno Pevs^orovodjem in članom faz zborov še docela ne-^Wjiv°- Sodobnost •no * Ćas' v katerem pr " ^°dobni čas hitrega na- *«an ."a vseh področjih va t °čtl in tehnike Pa zahte-k0r at ° od profesionalnih ka-he«ih 1 °đ amaterskih glas-teto skupin predvsem kvali-nesa^vajanih skladb od re- Blasb pa do 504,00111,1 glas, en|n stvaritev. Vrhunski pre(1eni dosežki se izražajo •>h »^iem ua glasbenih biena- kat tekni ovanjih in festivalih, kaj. d namen ni samo pri-nje 0sežene kvalitetne stop-sku . p°sameznih glasbenih rnerje ' ,temveč ima tudi us-Pr0JrValn° Pot v sodobno slonj[ sko Politiko, katera skiadh P«*edvsem na izvedbi S°dob Sodobnih skladateljev. Dred na kompozicija vsebuje •nonsfcem novo sodobno har-tai(a £° zvočnost in mora kot Certn6fi, današnjega kon-s^tna » P°»lušalca intere-ljtva T 8 tem tudi razum-j^^* »ako kot umetna tudi b|v«n pesem skozl čas do" *obmh0 izxa7:no moč v so n Priredbah, katere pa ji ne smejo odvzeti njene pristnosti, temveč jI morajo dati novo, današnjemu človeku ustrezno obdelavo in stem tudi večjo umetniško vrednost. Iz koncertnih sporedov naših glasbenih skupin, tako in-strumentahiih kakor amaterskih pevskih zborov pa še vse preveč zveni ustaljeni program popularnih kompozicij, katere v najboljših iz vedbah skoraj vsak dan po-sređuje RTV in katere nam posredujejo tudi podjetja za izdelavo gramofonskih plošč na svojih stereo ploščah. Kaj bi bilo pri vsem tem vrenju in iskanju novih smeri v programski politiki ustrezno za nadaljnjo rast naše glasbene kulture in kaj bi na drugi strani krepilo naš glasbeni amaterizem? Kako zadovoljiti poslušalca in za ustrezni program navdušiti izvajalca? Pri vsem tem sodobnem usmerjanju pa se mi zdi zelo važen izbor skladb za različne glasbene skupine. Otroški in mladinski pevski zbori naj bi vključevali v svoj program predvsem pesmi vedre vsebine. Otroci in mladinci v polnem mladostnem zaletu, sproščenosti in misli na svetlo bodočnost nikakor ne morejo biti navdušeni nad sklad- V Begunjah na Gorenjskem so pred nedavnim ustanovili novo kulturno organizacijo, ki se je razvila iz nekdanjega mladinsega kluba. Novo društvo sestavljajo večinoma amaterskih in bami, ki opevajo žalost in jim že v rani mladosti vcepljajo misel na stara leta. Naj poleg mnogih pesmi, ki jih zasledimo v sporedih mladinskih zborov, navedem le narodno pesem »Zabučale go re«, kjer v sicer lepi melo diji zasledimo besedilo »oj mladost ti moja, kam si šla, oj kje si«. Mislim, da k temu ni potrebno pisati po sebnega komentarja. Poleg navedenih pesmi, pa se pojavljajo v sporedih mladinskih zborov razne priredbe popularnih narodnih in umetnih pesmi, katere po vsebini besedila nikakor ne ustrezajo stopnji razvoja mladega člo veka. Pri odraslih amaterskih glasbenih skupinah, tako instrumentalnih kakor vokalnih, je na žalost še vse preveč težnje po izvajanju popularnih kompozicij. V svoj koncertni program naj bi amaterske glasbene skupine postopoma vnašale sodobnejši program, kateri naj bi zajel vsaj tretjino njihovega koncertnega sporeda. Občinske, področne in republiške glasbene revije pa naj bi bile izraz sodobne napredne glasbene smeri, poleg že ustaljene smeri po čim večjem dosežku na področju kvalitete izvajanih del. P. Lioar mladi aktivni delavci, ki so se zlasti letos izkazali z nekaj uspešnimi akcijami. Največji uspeh so dosegli s študijem drame Ivana Potrča Krefli. Delo so uprizorili doma, z njim pa so tudi gostovali v sosednjih krajih, med drugim tudi v Mošnjah ter v Le-šah preteklo soboto in nedeljo. čeravno kažejo mladi člani društva v Begunjah največ zanimanja za dramatiko, pa so seveda delovni tudi na drugih področjih kulture ter športa. Lepo praznovanje s kulturnim programom so pripravili za dan žena ter za obletnico osvoboditve Begunj. Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij so zaprosili tudi za strokovno pomoč, več članov dramske sekcije pa se bo udeležilo posebne dramske šole in počitniških seminarjev. V Begunjah so prizadevni organizatorji že v preteklih letih pripravili že vrsto uspelih prireditev in večjih srečanj, zato je prav, da tradicijo družbenokulturne dejavnosti nadaljujejo mladi člani. B. V vsako MSo G LAS ■■■■■■■■■■■■i pozabiti igralcev, 33-članskega, izredno delavnega in discipliniranega ansambla, najštevilnejšega od vseh, v katerem ni zatajil tako rekoč nihče. »Lanskoletna uvrstitev med štirinajst najboljših amaterskih društev Jugoslavije je za naše gledališče pomenila pravo pravcato renesanso. Spodbudila je starejše, že umikajoče se igralce, da so ponovno začeli sodelovati, hkrati pa povečala zanimanje med mlajšimi. Vedeti namreč moramo, da je zmaga na republiškem in sodelovanje na zveznem srečanju največja nagrada, največje priznanje, ki ga amater lahko doseže,« smo zvedeli od direktorja. Kranjčani bi morali biti ponosni, odlično gledališče imajo, žal pa mu venomer primanjkuje sredstev. Resda ja amatersko, toda že sama gostovanja (prevoz nastopajo* čih in opreme, stroški bivanja in drugo) stanejo kopico denarja. V upravi so nam zaupali, da je v nevarnosti celo odhod na Hvar. Manjka jim približno dva milijona starih dinarjev. Kako priti do njih? Pravijo, da bodo prosili za pomoč kranjska podjetja in gospodarske organizacije. »Tovarna Sava na primer nas je že večkrat rešila iz zagate. Posoja nam kamione, sodeluje pri tiskanju gledališkega lista in podobno. Zelo smo ji hvaležni. Upam le, da bomo tudi drugod deležni podobnega razumevanja,« je pristavil Lombar. Zares, 2 milijona bi no smela predstavljati bistvene ovire, saj konec koncev gledališče z uspelimi nastopi, ki mu prinašajo uspeh za uspehom, dviga ugled celega mesta. Prepričani smo, da bo denar hitro zbran. Igralski skupini pa želimo, da bi se tudi na Hvaru, v mnogo hujši konkurenci, dobro odrezala. I. Guzelj Jezik ni kar tako V kolikor je le možnost opozorite vse pišoče na napake. Ce je le mogoče, opozorite vse pišoče na napake. S čem ga je tako netaktna užalil? S čim ga je talko neolikano (brezobzirno) užalil? »Mama, poglej mleko gre čez.« »Mama, poglej, mleko prekipeva.« Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavike. U. FILM VELIKI MANEVRI — francoski barvni Režija: Rene Clair, igrajo: Gerard Philipe, Michele Morgan, Brigitle Bardot, Dany Carrel, distribucija: Kinematografi Zagreb. Vsi se verjetno radi spominjamo starih dobrih časov. Na občutljivo filmsko platno se vrača živahno čudovito umetniško delo z nepozabnim že zdavnaj preminulim Gerardom Philipom. Njegovi nastopi so bili vedno čudovito odmerjeni, šarmantni — bil je večni ljubimec, ki je očaral še tako nepopustljivo izbranko. Spet ga bomo lahko občudovali ob zagonetni Michele Morgan. Režiser nad režiserji Rene Clair je z iskrivostjo in pritajenim humorjem orisal ne-čimernost in brezbrižnost, ki nas tolikokrat prevzame v življenju. Lahkomiselni stotnik, zapel jivec prve vrste, se ob koncu zave, da je na svetu še ena velika skrivnost — prava ljubezen. Film priporočamo vihravim mladim, posebno pa tistim, ki jih zanos še ni pustil na cedilu. ZAKONOLOM — ameriški barvni Režiser: Jack Donohne, nastopajo: Frank Sinatra, De-borah Kerr, Dean Martin, distribucija: Croatia Zagreb. Pa smo spet pri tipični ameriški komediji. Ne iščimo v njej prevelike doze umetniške vrednosti, ne gr-bančimo čela ob narejenih zapletih. Kaj ko bi se enkrat hahljali in se sprostili kar tja v en dan. Dobro poznamo čedna Franka Sinatro in Deana Martina. Oba sta ustvarjena za kar se da neumna početja. Seveda zakon ne gre ob koncu po zlu. Za tak konec so Amerikanci po klicani in se ne dajo ugnati. Dean hoče speljati sodelavcu Franku njegovo ženo. Ko bi bilo treba postaviti piko na i, pa lepa Deborah Kerr zaplava nazaj v burni zakonski vrvež. Nasmejali se bo mo vragolijam neutolažljivega zapcljivca, hrupne scene nas ne bodo preveč motile. Američani nam ponujajo za. bavo. Pa jo sprejmimo. Za strah in za kurjo polt pa so poskrbeli Angleži. Za krvave obračune med črnskimi plemeni in pa seveda belci pa Američani. Prvi film se imenuje Smrt v očeh, drugi pa Zadnji vlak iz Ka-tange. Samo tole: če je nasilje res tisto, kar je vredno znova vreči na filmski trak, potem pa zares ni nič čudnega, da je naš svet tako močno razklan. Ljubitelji groze in akcije pa bodo spet pri svejem. Ali so ustvarjalci s tem do segli namen? B. česen 30-letnica delovanja Grude V sredo zvečer so v Kranju v razstavnih prostorih v Mestni hiši odprli razstavo, posvečeno 30-letnici delovanja Grude. Otvoritvi razstave so prisostvovali štirje njeni nekdanji člani. Ljubo Ravnikar, Vladimir Lakovič, Marjan Belec in Stane Kumar. Ob otvoritvi je Stane Kumar govoril o delovanju Grude in njenem pomenu. Njegove misli objavljamo. Družbene razmere pred 30 leti so bile pri nas približno take kot v vsaki razredno zaostali državi. Imeli smo klube, hotele, salone, rezervate za gornjo plast, kamor človek brez aenarja, lepe obleke, uglajenega obnašanja ali celo priporočila ni smel. Dostikrat so že vratarji, hišniki in sprevodnih opravljali službo policaja. Taka segregacija je zajemala tudi nas likovnike, ki smo odkrivali zaostalost in prepade ter krivice v družbi. Ta radikaliza-cija pa je segla dostikrat tudi med likovnike. Imeli smo dvorne kolege in tiste, ki so životarili ob pomanjkanju dela in sredstev. Kariero pa je bilo moč napraviti, če si se odločil za katero izmed močnih meščanskih političnih strank in si znal poiskati dobre zveze in privilegije. Okoli nas so postajali brezposelni, zapirali so delavce, študente in dijake. Vznikali so procesi, štrajki in demonstracije. Svet se je oborože-val in pravica je bila poho-jena v Mandžuriji, Abesiniji in Španiji. Redke napredne knjige smo si izposojali, razpravljali in razmišljali o njih. K nam so prišle reprodukcije naprednih likovnikov Mase. rela, Grosza, KoKvitzeve, ki so šle iz rok v roke. K nam se je vrnil iz znamenite šole Piscatorja — ustanovitelja polit, teatra in revolucionarja — Ferdo Delak. V razdobju, ko je pričenjala z likovnim delom na Hrvaškem revolucionarna skupina Zemlja, sta pričela pri nas Delak in Ljubo Ravnikar z naprednim političnim teatrom. Ravnikar je s socialnimi risbami> scenami in diapozitivi za Švejka, Hlapca Jerneja in drugo učinkovito dočaral ljudem socialne krivice in osmešil meščansko družbo. Ob vladajoči kon. vencionalni 1'art pour 1'arti-stični umetnosti je nova vsebina prinesla ne samo osvežitev, ampak revolt. Dotlej smo prebirali napredne proze in pesmi, gledali poučno dramo ali film s socialno kritično vsebino — na likovnem področju pa ni bilo premika. Pojav Zemlje, ki je živela 6 let, je premaknil cel revolucionarni kompleks. Pod njenim vplivom prično pri nas Mihelič, Scdej in brata Vidmarja. Pravi puntarski duh pa je prinesla Zemlja in Delakov teater. Oboje so policijsko prepovedali: Zemljo v Zagrebu in teater pri nas. Taka policijska prepoved in teror pa je bila varljiva iluzija za tedanjo vladujočo družbo. Vpliv teatra se je širil na druge odre, vpliv Zemlje pa v Srbijo, Kosmet, Bosno, Dalmacijo in celo zunaj meja. Nova umetnost je zrasla iz domačih zaostalih razmer in krivic, iz lastne zemlje. Ta zemlja pa je bilo ljudstvo. Ozračje je bilo nabito od neprestanih zoperstav-ljanj obeh razredov — meščanstvo je bilo osuplo. Napredni časopisi, revije in društva, ki so občasno vzni-kla, so bila kmalu prepovedana. Zato nas je nekaj študentov Akademije v Zagrebu ustanovilo 1938. policijsko neprijavljeno likovno skupino Gruda. Isto leto je postal naš predavatelj Krsto Hegcdušić, ki je z novo metodo učenja pretresel stari akademi/em. Naši pogledi na svet in njegova likovna vzgoja so se ujemali. Gruda-šem nam je dajal nasvete iz svojih izkušenj Zemlje. Razširili smo dejavnost v Maribor, Novo mesto, Ljubljano in Kranj. Tu smo odkrili mladega samouka Belca Marjana, v Ljubljani pa se nam je pridružil stari znanec in likovni delavec na socialnem področju: slikar, grafik, ilustrator, scenarist Ljubo Ravnikar. Naš krog se je s sa- mouki razširil na 12 članov, 1940. pa je pristopil še talen, tirani kipar Janez Weiss-Belač. Prevzeli smo program hrvaške Zemlje; približati lju- j dem umetnost v preprosti | likovni govorici in uporabljati motive s socialno kritično obravnavo. Hodili smo s skicirkami po predmestjih, sejmih, čakalnicah, zaporih, borzah dela in povsod kjer je vladala revščina. Po vzoru hlebinske šole, ki jo je vodil K. Hegcdušić, smo ustanavljali na Slovenskem šole za mlade ljudi iz delavsko, kmečkih slojev, ki niso imeli sredstev za študij. Tako sta ustanovila grudaša Sušmelj in Golob vaško likovno šolo v Fali, Lamut v Novem mestu, jaz pa v Ljubljani s stikom v Kranju. Med drugimi so bili naši učenci in sodelavci Vladimir Lakovič Rudi Roje in Marjan Belec! Druga področja so še neraziskana, ker je vojna zabrisala vse sledove. Tako je bila v Fali razstava samo-ukov-grudašev tik pred vojno, vendar je večletno iskanje neke Umetniške galerije osta. lo brez podatkov. Nabirala se nam je množica skic in študij za razstavo in kasnejšo obdelavo. Vojna nam je preprečila prvi nastop. Razdeljeni smo bili na 3 države in smo drug za drugim padali v zapore. Nismo utegnili j slikati večjih del in reševati slovenski izraz, dati novo obliko novi vsebini in obratno. Delali smo s srcem in zapisovali v naše skicirke in na naša platna protest proti tedanjim kruhodajalcem. Kljub velikemu krvavemu deležu, ki ga je Gruda dala med vojno (13:7), je ostalo blizu 1500 raportov v raznih tehnikah po muzejih, galerijah in zasebni lasti. Mnogim je vojna uničila skoro ves predvojni opus (Lakovič, Spanringa, Zinauer, Roje, Belač). Veliko je že prtg vojno zaplenila policija, ki je videla v vsakem socialnem motivu revolucionarno propagando. V tej vojni so gruda« padali kot talci, partizani, obredii nemška, ustaška M> italijanska taborišča in zapore. Pred vojno in med njo so grudaši preživeli nad( 20 let za mrežami in žicami« Po vojni smo se razšli t dekreti po vsej državi m šele po 30 letih pokazali svoj delež k dogodkom, ki s° pretresli ves svet in na> narod. Drobec našega dela, s Pečatom časovnega zamudni-štva, dajemo grudaši na vpogled Kranju in njegovemu področju, ko je bilo Pred 30 leti območje našega del? in kjer delujeta dva preživela: Ravnikar in Belec. S.Kumcr Vladimir Lakovič, Ljubo Ravnikar, Stane Kumar. — FotoF. Perdan Drugo republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije Jutri, 15. junija, se bo v Kopru začelo drugo republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Prireditev organizirata odbor za glasbeno dejavnost pri zvezi kul-turno-prosvetinih organizacij Slovenije in Obalna turistična zveza Koper. Nastopilo bo 19 orkestrov, ki so razporejeni v tri težavnostne stopnje. Med prijavljenimi sta tudi pihalni orkester tovarne Al-pina iz Zirov in godba na pihala Gorje pri Bledu. V prvem delu tekmovanja (15. ju- nija) bo nastopilo sede drugem in tretjem dedu ^ in 29. junija pa po ie*\]tve, kes t rov. Začetek Pnre" ki bo na Titovem trgu ^ pru, je napovedana uro. za T^dni po svetu MOSKVA, 7. januarja — Na Posvetovanju komunističnih *n delavskih partij je avstralski delegat obsodil intervencijo na češkoslovaško ta navzočnost sovjetskih čet v tej deželi. praga, 7. junija — V intervjuju za praški list Svobodne slovo je šef kamboške države princ Sihanuk izrazil Prepričanje, da morajo imeti Neuvrščene dežele tudi v prihodnje koristno vlogo pri razvoju sveta. Madrid, 8. junija —špan-J^a vlada je zaprla kopensko 111 Pomorsko mejo z Gibral-tarJem. Ta ukrep naj bi bil °Ogovor na britanski sklep o f**Elasitvi nove ustave za to Kolonijo. Po tej ustavi se ^fitanija ne bo umaknila z Gibraltarja, če tega ne bo loteval gibraltarski parlament ali pa prebivalstvo. MlDWAY, 9. junija — Na tem pacifiškem otočju sta se ^siala ameriški predsednik w'xon in južnovietnamski Premier general Thieu. Nju-J*1 Pogovori so se nanašali **a ureditev vietnamskega ^Prašanja, Nixon pa je na- sedal umik 25.000 ameri kanca »jakov iz Vietnama do avgusta. Pol P V Moskvi že nekaj dni traja konferenca komunističnih partij oziroma posvetovanje, ki so ga doslej zaradi raznih težav — posebno zaradi okupacije ČSSR — nekajkrat preložili, a se je 5. junija naposled le začelo. Po besedah sekretarja KP ZDA Gusa Hal-la sodeluje na posvetovanju 75 partij »fizično«, medtem ko je udeležba 6 do 7 partij »politična«. Sem sodita predvsem severnovietnamska in severno korejska partija, ki nista prišli v Moskvo, »ker sta preveč zavzeti z bojem proti imperializmu«. Z bojem proti imperializmu je zavzeto tudi posvetovanje, saj nosi glavni osnutek dokumenta naslov: naloge boja proti imperializmu v sedanji etapi razvoja. Osnutek je razdeljen na štiri točke: ocena sedanjega mednarodnega položaja; odnosi med komunističnimi partijami; odnosi med socialističnimi državami; in akcijski program boja proti imperializmu. Proti zadnji točki je največ pomislekov. Partije, kakor na primer KP Italije, ki so za boj proti imperializmu — in za ta boj so načelno vse partije — pa se nikakor ne strinjajo s tem, da je boj proti imperializmu to, če Sovjetska zveza zasede ČSSR. Značilno je, da so predstavniki Buren posvet SYDNEY, 9. junija —Pred jugoslovanskim konzulatom je eksplodirala močna bom- . ki jc povzročila za nekaj .eset tisoč avstralskih dolar-3ev škode. SjgNE, 9. junija — Grška p !lc'ja je prijela Aleksandra d^agulisa, ki je prejšnji tena Pobc£nil iz zapora. Pa-strfU ^° kil obsojen na ta Pt zaracn poskusa atenta-D ,na grškega prernierja Pa-»^opulosa avgusta iani. **kSSm'I0- jm,ija - Kot Vva« n odgovor na mid-VicVSKi sestanek je prišla no- Viei' da 'e *ronta J«znega rev , nia ustanovila začasno v°lucionarno vlado. obfuIR0' n- )'»niia - Na jet i v ZAR se mudi sov' tnl 1 zunanji minister Gro- ser• NJcSovi pogovori z Na- $«2? rezoltatov sestankov 2e |h velikih sil o rešitvi kri-na Bližnjem vzhodu. Vod?.SK.VA' »• i»»^a - na Ja talijanske delegacije nih P°Sv<:tovanJu komunistič-je j,1*81!^ Enrico Berlinguer sarrj en'l> da ne more veljati doi ° en* 2a vsc obvezen, mo-ei s°cializma. KP*" češkoslovaške odložili svoj referat na pozneje, da bi lahko odgovorili na italijanske obtožbe. Kaže, da bodo morali Čehi zagovarjati sovjetsko politiko pri sebi doma kot obrambo pred imperializmom. Do ponedeljka so vzbudili največ pozornosti trije govori: govor sekretarja avstralske KP Aaronsa, ki je odločno nasprotoval intervenciji v ČSSR (v izvlečku ga je objavila tudi Pravda); govor Ceauscscuja, sekretarja romunske partije, ki je predvsem zahteval, naj nebi na posvetovanju napadli nobene partije, če je navzoča ali ne; in govora generalnega sekretarja sovjetske partije Brež-njeva, ki je ostro napadel kitajske voditelje kljub temu, da je bilo pred posvetom dogovorjeno, da ne bodo napadali drugih partij. Brežnjev pa ni samo obtožil Kitajske, da pripravlja vojno proti ZSSR, ampak da pripravlja celo atomsko vojno. Tako slovite obtožbe Kitajske in Moskve šc ni bilo. Napadu Brežnjeva so sekundirali nekateri drugi predstavniki partij, predvsem voditelji poljske in francoske partije Gomulka in Rochet. ČEVLJARSKI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER trni razpisuje sprejem učencev v prvi letnik dvoletne poklicne šole za dislocirani oddelek v Kranju 1. V industrijski oddelek za peklice: a) prikrojevalec zgornjih delov obutve, b) šivalec zgornjih delov obutve, c) navlačevalec zgornjih delov obutve (cvikar), d) izdelovalec spodnjih delov obutve, e) dodelovalec obatve. V poštev pridejo pod točko 1. a fantje in dekleta, pod točko 1. b dekleta, pod točko l.c in d samo fantje, pod točko 1. e fantje in dekleta. Pogoji za vpis: Uspešno končana osemletka. Kandidati za sprejem v šolo morajo vložiti prošnjo s kratkim življenjepisom in kolkovano z N din 0,50, izpisek iz rojstne matične knjige, spričevalo o dokončani osemletki ter zdravniško spričevalo. Prošnje za sprejem v šolo se bodo vlagale dne 30. 6. 1969 od 10.—12. in od 16. do 18. ure osebno v oddelku šole, ki dela v Centru za blagovni promet Kranj, kjer bodo kandidati dobili na željo potrebne informacije. Vsi kandidati, ki do tega dne iz kakršnihkoli vzrokov še ne bi mogli zbrati potrebnih dokumentov za vpis, lahko pošljejo svojo prijavo direktno na Upravo Čevljarskega izobraževalnega centra Žiri, kjer se bo vzelo v obravnavo za sprejem v Kranju. Rok za pismeno vlaganje prošenj za sprejem v šolo je do 15. julija 1969. V primeru prevelikega števila prijavljenih kandidatov bodo sprejemni izpiti. Rok za opravljanje le-teh bo določen naknadno. UPRAVA ČŠIC Žiri Gomulkovo stališče dokazuje, da je poljska partija prehodila dolgo pot od leta 1956, ko je prav posredovanje Pekinga zelo pomagalo Gomulki in Poljakom, da so lahko tudi oni doživeli svoj »oktober«. Posvetovanje se nadaljuje in je zdaj težko napovedati, kako se bo končalo. Vsekakor je pričakovati še precej burne seje in odkrite spopade, zakaj nasprotja so globoka in v bistvu nepremostljiva. Vsekakor je že zdaj mogoče reči, da moskovsko posvetovanje ne bo ostalo brez globokih posledic za mednarodno kumunistično in delavsko gibanje, a morda tudi ne brez posledic za politični razvoj v ZSSR. Na Midwayu, otoku v centralnem Pacifiku, ki leži nekako v sredini med Vietnamom in zahodno obalo ZDA, sta se v nedeljo 8. junija sestala ameriški nredsednik Nl-xon in predsednik salonskega režima general Tlveu. Pred sestankom je bilo slišati številna ugibanja o nesoglasjih med Salgoncm in IVashinglo-nom aH bolje rečeno med predsednikom Thieu j cm in Nixor>om glede bodoče t:\ktike do FNO in Severnega Vietnama. Uradno sporočilo govori o tem, da bodo Američani do konca avgusta umaknili 25.000 vojakov — kar ne bo bistveno vplivalo na položaj, ker jih imajo v Vietnamu 543.030. V sporočilu tudi vrvijo besede, kakor so »samoodločba« in »narodova volja« in »svobodne volitve«. Otipljivo je to, da je Nixon sklenil odpokli-cati 25.000 vojakov. Politično je to dejanje pomenljivo in pomeni prelomnico, ker se je prvič po tolikih letih zgodilo da so Američani nekaj odpo-klicali iz Vietnama, ne pa poslali tja še nove okrepitve. Vsekakor je hotel Nixon — kakor domnevajo prvi komentarji — s tem pokazati tudi dobro voljo do nasprotne strani na pariških pogajanjih o Vietnamu. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJO SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA razpisuje ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 2 za študij na vzgojiteljski šoli, 2 za študij na pedagoški gimnaziji (pozneje študij na PA — razredni pouk) 2 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji 2 za študij matematike je za St. Nazairom druga največja ladjedel'1 ^ v Franciji. Ostali se preživljajo s kmetijstv / ribolovom, trgovino in prevozom. (Nadaljevanje sledi) INFORMAZIONI TURISTICHE TURIST IG FREMDENVERKEHRSNAGHRIGHTEN • V Bohinju je zaseden hotel Bellevue, v drugih hote-Jjh in zasebnih turističnih so- imajo dovolj prostora, "otel na Voglu je zaprt. Žičnica na Vogel pa rodno obratuje. Na žičnici šolske sku-W? plačajo le polovično ce-n'°- Razen tega na Voglu obratujeta tudi dve sedežnici. • Na Bledu je prostora flovolj v gostilnah, počitniš- Prireditve • Na Bledu bodo imeli ju-*r| (v nedeljo dopoldne) mednarodno tekmovanje v ribo- na Blejskem jezeru. Da-J*f ob 17. uri pa bo v zdra-•^'•skern parku na Bledu pro-»eoadaj koncert. • Danes in jutri bo na Ie-^'išču v Lescah prvo kvalifi- ??'Jsko tekmovanje sloven-J ln pilotov za republiško prvenstvo. . • V Ratečah bodo imeli ■"utn slovesnost ob 70-letnici Prostovolj.nega gasilskega ustva. Na prireditvi bodo '»stopili gasilci in rateške narodnc noše. j • Na Jesenicah bo v pone-lii zvečer koncert ljub-Jan&kih opernih pevcev. ! v Križah pri Tržiču bo ob 14.30 telovadni na-P. Po nastopu bo družab-na Prireditev. kQ* v Nemiljih pri Kranju s Julri popoldne čebelarsko canjc. ■JjL,^ Bateriji na loškem rnal U ]'C odPrta razstava slik l,0^.eeGroharjeve slikarske ko- kih domovih in v zasebnih sobah. V hotelih priporočajo rezervacije. V drugi polovici junija bodo na Bledu odprli novi Golf hotel. Žičnica na Stražo pa ne obratuje. 9 V Ratečah je dovolj prostora pri zasebnikih, v zasebnih gostilnah in v počitniškem domu Gorenjka. Rezervacije za Gorenj ko sprejema uprava počitniške skupnosti 9 V Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici bo jutri ob 10. uri tovari-ško srečanje internirancev z vse Gorenjske. • Gasilsko društvo Kranj in Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj praznujeta 90-letnico obstoja društva in 10-letnico poklicne gasilske enote. Danes ob 18. uri bo na Titovem trgu praktična vaja, ob 20. uri pa bo v dvorani občinske skupščine slovesna seja gasilskega društva. Jutri ob 9. uri dopoldne bodo v domu poklicne enote odprli razstavo popoldne pa bo zborovanje pred gasilskim domom na Primskovem. Tod bodo prevzeli tudi novo brizgaluio. Pred zadružnim domom na Primskovem bo po 16. uri zabava s plesom. Vreme Bo še spremenljivo oblačno vreme, v popoldanskem času pa so možne krajevne plohe ali nevihte. Temperature brez večjih sprememb". Alpe-Adria. v Ljubljani. V domu v Planici je tudi dovolj prostora. Planinska koča v Tamarju je redno oskrbovana. • Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih, v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na črnem vrhu. V Begunjah na Gorenjskem je dovolj prostora v gostilni Jožovc in v turističnem do mu v Dragi. Prostor pa je tudi v Zapužah, Zgošah, Rodi-nah, Otoku, v Sankaškem domu na Sv. Petru, v Robleko-vem domu na Begunjščici, v Planinskem domu na Jelovici in Kostanjškovem domu na Dobrči. Sankaški dom na Sv. Petru je odprt samo ob sobotah in nedeljah, vsi drugi domovi pa so odprti vsak dain. • V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je povsod še prostor. Dovolj prostora pa je tudi v Domu na Zelenici, na Kofcah in v domu Pod Slor-žičem. Dom na Kriški gori je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Žičnica na Zelenico ne obratuje. Q V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora pa je tudi v Domu na Jošiu, v hotelu na šmarjetni gori, v Domu na Krvavcu, na Jezerskem in v Preddvoru. Dom kokrškega odreda na Kališču in Češka koča na Jezerskem sta odprta samo ob sobotah in nedeljah. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsak dan od 7.—19. ure, letno kopališče pa bodo odprli danes (sobota). Kdo bo novi rekorder kamniške proge? 22. junija drugič za nagrado Kamnika Kamničanom, zlasti pa še številnim obiskovalcem iz bližnje in daljnje okolice se v nedeljo, 22. junija, obeta spet lep športni užitek. Na dva kilometra dolgi progi se bodo namreč pomerili skoraj vsi najboljši svetovni mojstri motornih hitrostnih dirk za Nagrado Kamnika, ki je letos povečana na 3000 dinarjev ter pripravljena za dirkača, ki bo izboljšal lanskoletni rekord Italijana Angela Bergamon-tija — 113,208 kilometrov na uro. Da bodo letošnje kamniške dirke res kvalitetne, govori že podatek, da je svoje prijave poslalo kar 150 tekmovalcev iz 19 držav, vendar je moral prireditelj zaradi majhne propustnosti proge zmanjšati število startov na 95. Drug, še bolj oprijemljiv pokazatelj kvalitete pa so imena dirkačev, ki bodo nastopili 22. junija. Tu so novi škofjeloški rekorder Švicar Gvula Mar-sovszkv, pa Novozelandcc GLn-ger Molov, John Dodds iz Avstralije, Švicar Denzler, Anglež Maurice Havvthorne, Avstrijec ing. Heinz Kriwa-neck in Italijana Angelo Berga-monti in Gilberto Parlotti. V kategoriji do 50ccm bo nastopilo 17 dirkačev, med njimi tudi popolna Tornosova ekipa z Jankom Šlefetom na čelu. V kategorijskem razredu 150 cem bo startalo 15, pri 250 cem 21 tekmovalcev, prt 350 cem 15 in v kategoriji pri-kolic devet tekmovalcev. Tako bo Kamnik sprejel več kot 70 tekmovalcev iz trinajstih držav — češkoslovaške, Danske, Švedske, Francije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, ZDA, Nove Zelandije, Avstralije, Irske in Jugoslavije. NAGRADE TUDI ZA GLEDALCE Kamničani, ki slove kot dobri organizatorji, se tudi letos vestno pripravljajo na to največjo športno prireditev. Posebej za dirke bodo na nov* prevlekli z asfaltno prev ekp del tekmovalne proge — Ljubljansko cesto ,za organizacijo pa bo skrbelo okoli 700 ljudi. Izvedba dirke bo veljala ok;>U 17 milijonov S dinarjev, /a startnino pa bodo najbrž porabili okoli 9 milijonov S diru Prireditelj; dirke so letos pripravili tudi prijetno presenečenje za obiskovalce. Vstopnice — program in startna lista —, ki bodo veljale 10 dinarjev, bodo namreč Izžrebali. Prva nagrada tega žrebanja jo moped tomos, med drugimi dobitki pa so še pralni stroj, hladilnik in še vrsta praktičnih nagrad. V. Guček 22. VI. 1969 naGRflDfl KflmniHR losa TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. raiisiunJC hotel i Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. \ Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED—BOHINJ Za katere države ne potrebujete vizumov? Prav je morda, da veste, kadar potujete v inozemstvo, da je naša država z vrsto držav sklenila sporazum o odpravi vizumov. Te so: Alžirija, Avstrija, Bolgarija, CSSR, Danska, Finska, Grčija, Island, Italija in San Marino, Japonska, Kuba, Lichtenstcin, Maroko, Madžarska, Mongolija, Norveška, Poljska, Romunija, švedska, Švica, Tunizija, Turčija, ZAR in ZSSR. Od 2. aprila letos velja ta sporazum tudi z Zvezno republiko Nemčijo, od 15. maja pa z Veliko Britanijo. V vseh naštetih državah lahko bivate brez vizuma od enega do treh mesecev (različno za vsako državo). Razen tega pa je naša država z vrsto držav sklenila tudi sporazum o odpravi taks na vizume. Te so: Afganistan, Be!gija, Bolgarija, Čile, DR Nemčija, Holandija, Indija, Irak, Iran, Izrael, Japonska, Kanada, Luxemburg, Mali, Pakistan, Sirija, Velika Britanija, ZAR, ZDA in ZSSR. Nazadnje pa poglejme še države, s katerimi Jugoslavija nima diplomatskih ne konzularnih odnosov: Španija, Portugalska, Filipmi, Severna Koreja, Južna Koreja, Tajvan, Južni Vietnam, Ga-bon, Gambija, Malagaška republika, Nigerija, Ekvatorialna (španska) Gvineja, Ruanda, Valaui, Svvazilend, Botsvvana, Južnoafriška republika, Lesoto, Izrael, Sau-dova Arabija, Dominikanska republika, Haiti, Guatemala, El Salvador, Nikaragua, Bar-bados in Trinidad - Tobago. Po odloku zveznega izvršnega sveta je za potovanje naših državljanov v te države še naprej potreben jugoslovanski vizum. Cestno podjetje Kranj je v sredo krpalo še zadnje luknje v Kropi na cesti Kropa—Radovljica« — Foto: F. Ferđan Cesta 14ropa — Radovljica zakrpana Pred kratkim je Cestno podjetje Kranj z asfaltom zakrpalo še zadnji del ceste Kropa —Radovljica. To cesto je posebno na nekaterih področjih letošnja zima precej poškodovala. Žal pa je treba ugotoviti, da je cesta na nekaterih odsekih, čeprav je že zakrpana, še vedno precej slaba. Pre- bivalci Krope tudi pravijo, da bi Cestno podjetje imelo Pn krpanju več uspeha, če bi Ja* me krpalo z drobnejšim gra' mozom. Velika javna ura na kranjski mestni hiši je po vojni obstala. Kot v hiši umrlega gospodarja! Ob tem so Kranjčani zbijali razne šale, vse je motila mrtva ura. Anton Jakopin in Franc šenk iz Gorenjskega muzeja pa sta sklenila napraviti konec temu mrtvilu. Pregledala, popravila ln namazala sta uro in obljubila, da jo bosta redno navijala. Kranjčani jima bodo prav gotovo hvaležni, razen tistih, ki jih bo opominjala na hitrlco pri opravkih po mestu. — Foto: F.Perdan Trgovsko podjetje Petrol je v sredo zjutraj na Laborah pri Kranju odprlo svojo 139. bene«0 sko črpalko oziroma bencinski servis. — Foto: F. Perdan Seda n § i potni Eisti še veljajo V 19. številki uradnega lista SFRJ z dne 30. aprila je izšel pravilnik o spremembah potnih listov, veljati pa je začel 8. maja. Na podlagi določil lega pravilnika bomo 1. januarja 1970 dobili nove potne liste, vendar šele potem ko bo sedanjim potekla veljavnost. Ker je precej občanov spraševalo, ali sedanji potni listi še veljajo, smo zaprosili za izjavo Ivana Brišarja, načelnika oddelka za splošno upravne zadeve kranjske občinske skupščine. »Vsaka bojazen o neveljavnosti sedanjih potnih listov je odveč. Po 20. členu zakona o potnih listinah sedanji potni listi prenehajo veljati šele po 10 letih od dneva izdaje, vsako drugo leto pa se njihova veljavnost podaljšuje. Torej bodo nove potne liste dobili samo tisti, ki bodo zaprosili za potni list po prvem januarju 1970, medtem ko bomo vse do 31. decem- j bra letos še izdajali »stare« potne liste, ki bodo veljali deset let.« Vili G. l l\Tova bencinska črpalka na Laborah Trgovsko podjetje Petrol0J,t v sredo na Laborah, naspf i sedanje bencinske črpa ^' odprlo novo bencinsko čjP^g ko. Gradnja le-tc je veljal*— milijonov starih dinarjev, njej pa bodo prodajali . vrste goriva za motorna v la. Predvideno jc tudi, da ^g do črpalko še povečali, k° to terjal večji promet. ^9 Nova črpalka je hkrati servis trgovskega podjetja trol. Na njej so v sredo..^ t raj dali prvih petsto ^ goriva voznikom motorno, zil zastonj. ^' sobota — r junija i%9 GLAS * 21. STRAN 0 si boste ogledali prelepo JJtesko KORSKE PECI 'lrogernerkIamm) na poti v ££rc,e (Trdgern) — obiščite STILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI Kta?PLlN - AVTOPLIN p. 'pl"g v Zaki — BLED Vod ARNA LJUBLJANA, str«; dna ce8ta (za Lito- Cpu3'6798- 3,5 759 pOst N ~ AUTOGAS CaiY,lUl rtfornimento CaM«g v Zak U telefnn ■> ,abt"ica Litostroj) ^Llffi8 v /aki — BLED đ°vodjJJNA LJUBLJANA, Vo- telefn» i? ,a°iica Lit« " °n 316-798, 315-759 U,»UU| V 0 j H J A KO J A I S>?oSS! in vabl v svoje so-Sk °Ple'"licne sobe in apart- Ve(. "> teras VraC,,c' restavrac'isld ? 'n odi,'ra kulinaričnih speciali-danci v'na. u'S'-oOni hi"!' p,es- R,asba ln Park arlis,lč"l program °bi«L. ni Prostori in garaža * sc Priporoča Hotel LEV LJubljana *W. 310 555 te'ex. 31-350 GOSTILNA MULEJ TO KI domača hri.na izbrane pijače prenočišča VABLJENI vsak dan mm Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitatecl. Ci prenderemo premura di serviri bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. Alp Penslon HERLEC ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko GOSTILNA Ml F R N I K Klr*ch«nttu«r — KoZonlavr« Iti L L U II I IV is Hm od i|ub«i]«k*a« pratfor« ob e««tl v C*lev«o obiščite KOMPAS G A r N i HOTEL KOMPAS Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Za reprezentance podjetij dajemo posebne popuste. Vabi Kompas GARNI HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA Vi offre frottlr a metri — as-ciugatoi per pista — časa e viaggi — era-vatte di sintetica, taglio il piu modernissimo TUTTO POTETE COM-PERARE NELLA NO-STRA CASSA DI VEN-DITA A KAMNIK knmmh Dle Restauration Detelj ica 10 km enfernt vom Ljubelj bedient Sle mit frisehen Fischen und jugoslavvi-schen Spezialitaten. WIR EMPIEHLEN UNS! XIX. GORENJSKI SEJEM Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE in APARATE za oh delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno In pohištveno okovje, železnina V KRANJU 8.—19. VIII. 1969 Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH CENAH # damske jutranjke, IM/gH'OCSH\i\ komplete ln kostime, praln,h s|rojev • Peri,° » otroke' CANDV 68 - ALGAR ženske in moške, _ IGNIS _ ^ ,2red. % visoke in nizke čevlje no nizki ceni Lit 65.000 Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji m pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE. elektro - eksport Simon Prescheren Tarvls (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37 vam nudi po Izredno nizkih cenah: 0 električne potrebščine % pralne stroje # radio — televizijske aparate # šivalne stroje — dvokolesa # vozičke — peči na olje — Olivetti računske in pisalne stroje auto radio Blaupunkt In Grundig Strežemo v slovenščini! — Poseben popust za izvoz. ta.*.......»■■■■■■IBI.....min ■i.iiiiiniiirilMJH'-'i« ....................... ............. ooBOTA — 14. JUNIJA 1969 ECREifjfl turistično promet n b p o d j e t je K R A S J SEJE TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA PRIREJA V SODELOVANJU Z GORENJSKIM SEJMOM OBISK ZNANEGA TRŽAŠKEGA SEJMA 21. 6. 1969 V TRSTU Prijave in Informacije: turistična poslovalnica Creina, Kranj. Koroška c. 4, tel. 21-022 UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »Nadi« Fužine 800 m od državne meje. Motorne kosilnice znamke BCS — alpina — laverda — olimpia — vse rezervne dele za te kosilnice. Noži BCS 127 lh-2600 lir — Palci za greben 780 lir — Škropilnice volpi Razno konfekcijo in gospodinjske potrebščine. Begunjska turistična razglednica Romantična okolica Begunj je že od nekdaj privlačila turiste. Ruševine grada Kamen nas popeljejo v dobo vitezov, Celjskih grofov in vpadov Turkov na Gorenjsko. Usoda graščine v drugi svetovni vojni je oblikovala po vojni turizem, saj letno muzej talcev obišče okrog 40.000 I j udi, znatno več pa jih obišče grobove talcev v vrtu graščine ali v Dragi. Računa se, da od maja do oktobra Begunje obišče prek 150.000 turistov. Za Begunje je značilno, da je močno razvit domači turizem. Zavod za urbanizem Kranj bo tudi letos izvedel zavaro- Športno igrišče v Begunjah. Razvedrilo za domače in tuje turiste. — Foto: J. Vidic valna dela na gradu Kamen in cerkvici pri Sv. Petru. Turistično društvo Begunje bo s pomočjo občine Radovljica s skodlami prekrila skedenj pri Sv. Petru. V Dragi nameravajo zgraditi nov salon. Predsednik turističnega društva Ivan Gašperin in tajnik Ivan Kavčič sta povedala, da je turistično društvo dobilo precej naročil iz tujine za rezervacijo sob v Begunjah. Razvoj turizma v Begunjah terja naslednje: Asfaltna cesta v Drago je razkopana in prava sramota za okolico. Zapuščeno cesto Begunje—Tržič bi morali obnoviti in asfaltirati. Pred bolnišnico bi morali prepovedati parkiranje motornih vozil. V gradu Kamen bi morali čimprej urediti restavracijo, na grajskih terasah pa kavarno. Postaviti bi morali žičnico-se-dežnico do sv. Petra. V bli- žini čufarjevega doma bi 111 rali zgraditi plavalni baze'1 1 avtokamp. Boleče je (in \> razno), da v Begunjah 1,1 avtobusne postaje. V B^1* njah imajo velike načrte, ^ bre zamisli, čas pa bo Pak* zal, kaj se bo od tega ^ uresničiti. J. Vidi« Obiščite VSAK DAN RAZEN PONEDELJ&4 f NOČNI BAR OD 23. — 3- ^ I om I If I v . ZJUTRAJ z artističnim program I nočni bar = Restavracija, zabavna I restavracija pies»a - pete*f 1 . . . . v . sobota — nedelja ^ I 1 artistična program od 20 _ 23 ^ | ...llll.i .atiiiiiiiitii......«.«..........i.iiiiiiiiiHmiiiiiiitiii.iit..iii.iiiitl(l',l"> , Ali poznate revijo Naš NAŠI OČETJE IN STARI OČETJE SO SE UČILI GOSPODARITI Z ZEMLJO IN RASTLINAMI V SADJARJU IN VRTNARJU. DANES TO NALOGO OPRAVLJA NAŠ VRT — revija za vrtnarstvo in sadjarstvo. vrt? Kdor hoče uspešno pridelovati sadje, zelenj3' vo in okrasne rastline ali pa si urediti lep ^ — stanovanje na prostem, mora redno Pre" birati Naš vrt. »Veliko ljudi veliko ve« /g tega načela se drži naša revija, zato pri sodeluje mnogo strokovnih piscev. Naš vrt Je tudi lepa revija, z barvnim ovi*' kom in bogato ilustrirana. Naročila sprejet11* Državna založba Slovenije, Ljubljana, MestfU trg 26. Letna naročnina znaša 20 din. Na z9*0* gi so še vsi trije letniki. Ne odlašajte z Silom! Robota — 14. junija i%9 glas * m. stran Tradicija tržiškega čevljarstva (26) »Star Šuštar je revež, ko mu odpovedo roke in oči« smeha ob raznih potegavščinah je bil seveda vsako leto *,asti 1. april. Pri teh potegavščinah so bili udeleženi največ VaJenci. Prva svetovna vojna pa je marsikatero navado, ki 1,110 Jih opisovali v zadnjih dveh nadaljevanjih teh zapisov, ^Pustila. Le malo tistega starega se je v drobcih in spominih ohranilo do danes. Nove gospodarske razmere, razna dru- *tv, a *n drugo je po vojni močno spremenilo vse življenje. S*RB ZA STARA LETA Moj U£m mojster je večat rekel: »Star Šuštar je re-0^.» k° mu odpovedo roke in rast* -Na™ m:ladim teda-i sta" p^* *e na misel ni prišla. O Vidilninah ni bi,I° govora. to 1 1 "10 ,e kakega državne- koi benca' ki Je bil upo" srn«'-za nas bo pa že kako' BoSi? govorili. Na starost so l\ , 1 največ tisti, ki so ime- skihtne st,rehe- Ker deIav" de^^^.inin ni bilo, je vsak ski -eC' ne 'e tisti v čevljarje umi, ki je pri svojih otrokih prebil stara leta, sicer je moral v občinsko ubožnico. Marsikateri čevljarski mojster in tudi drag delavec sd je zgradil ali kupil hišico, čeprav z veliko težavo. S tem si je nekako zagotovil »penzi-jon« za stara leta, češ: »Kdor bo mene in ženo oskrboval, ko ne boni več mogel delati, ta bo dobil hišico.« In res je bilo tako. Tedanje socialne razmere za stare ljudi res ni-( so bile rožnate, posebno ne, i-če jih primerjamo z današnjimi razmerami. Kot je bilo preprosto vsakdanje življenje tržiških čevljarjev, taka je bila tudi prehrana. Meso je bilo razen v nedeljah in praznikih bolj rediko na mizi. Kvečjemu so bile med tednom kdaj tudi bržole (stara tržiška domača jed), sicer pa žganci, zelje, kaša iin ostala kmečka hrana. Brez svinjskega mesa pa ni smelo biti na »debeli četrtek« pred pustom. Ker je bilo vsakega delovnega dne škoda, zato dopustov nismo poznali. Praznovali pa smo vse nedelje in praznike, tudi velikonočne in bin-koštni ponedeljek) dalje tudi sv. Roka dan (16. avgust), sv. Štefana (,26. december), zlasti sv. Florijana^ in sicer kot spomin na veliki požar v Tržiču 30. marca leta 1811. Tega dne vse, do okupacije tudi v tovarnah niso delali. IMENA ORODJA IN ČEVLJEV Tržič je bil zaradi svoje lege in prometne povezanosti s severom precej pod nemškim vplivom, zlasti v obrtnem in industrijskem pogledu. Res smo s Prešernom in drugimi zaslu/jnimi možmi stopili med ostale evropske kulturne narode, vendar smo bili do nedavnega še zelo revni glede izrazov za razna ročna orodja. Ne vem, kako je z drugimi poklici oz. obrtmi, za čevljarje pa vem, da do leta 1947 nismo imeli nobenih strokovnih knjig (takrat je izšel »Priročnik za čevljarje« J. Stein-manna). S popačenimi nemškimi imeni smo imenovali vsa orodja, posamezne dele čevljev itd. na primer ohne-mar, duršlog, ofterleder ipd. Temu je napravil konec strokovni učitelj za čevljarsko stroko Jože Steinman,n iz Ljubljane. S pomočjo jezikoslovcev je sestavil slovenska imena za vse dele čevljev in za okrog 120 kosov ročnega orodja za čevljarje ter več kot sto imen za orodja sedlarjev. Po Steinmamnovih navodilih smo v strokovnih šolah čevljarskim vajencem razložili imena orodij in delov čevljev v slovenščini ter jim kot obvezo naročili, naj prek mojstrov in pomočnikov oni začno pri delu »govoriti« po slovensko, uporabljati slovenska strokovna imena. Kmalu se je pokazal uspeh, posebno pri vajenski mladini. Treba bo pa še veliko truda, da bodo iz našega jezika izginile vse popačene tujke za orodja, dele strojev itd. In še nekaj: popačena beseda je tudi Šuštar, zato bi bil res že čas, da izgine rz slovenske govorice. Rimljani so imenovali izdelovalce takratnih čevljev sutor. To be- sedo so prevzeli Germani; iz sutor je nastalo Schuster. Danes je pri Nemcih beseda »Schuster« žaljivka in pomeni le priučenega šušmarja. To, kar pomeni za Nemca »Schuhmacher«, to je po naše čevljar. Zato proč z besedo »Šuštar«, ki je tudi za nas žaljivka! Še na nekaj ne smemo pozabiti: najtežje, to je fizično zelo naporno delo je dolgo let izvrševal čevljar Franc Kralj, Figurež. Za usnjarje je izdeloval težke škornje iz kra-vine. Mož, ki ga že nekaj let krije zemlja, ni imel nobene konkurence, ker se za to težko delo nihče ni potegovai. Andrej Tišler Gorenjski Kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV DEL je rek te Dodo veseli. Posebno oče, ki mi Pridni' naJ si poišcem kakega prijatelja med s©diVani1 sošolci. Pa sem izbral tebe. V šoli Prijat ..&kupaj, torej bi bila lahko tudi dobra »Da Ja *n se "čila skupaj.« obej^ ' seveda! Ce se bova učila skupaj, bo stvori . lažje,« se Slavko s takim prijatelj-5trah j^Ja. vseeno pa se ga loteva nekakšen *0&Posk bi se moral učiti skupaj s Karlom v »Daj m stanovanju. «>roti k J1?' Napravi se! Doma imam nekaj do *oko]ada ržnin že štiri leta in pol nisem poznal: fcpra5?.in bonbone. Stric nam je poslal paket n°«oni C'^' pojasnjuje Kari in z nekakšnim po Pred v ^r'Poveduje o stricu, inženirju, ki je že ^Posie0,100. odšel v Francijo, kjer je še zdaj «ejAir nuPn neki rudarski družbi kot glavni in-fcil, da* tani Je življenje! Mojemu očetu je aj j^j.111 Posnemal brata. Toda moj oče je cem i~ vsemu raJe tu. Slovenec je in Slo »Ve'Se v novi državi obetajo lepši časi.« *PŠe Jamem,« pravi Slavko. »Prav gotovo bo ^"ijo ^am° Talijani bodo morali prej zapustiti [C ^Us*0 *°' Morali jo bodo. Moj oče pravi, da ^Sede0*1 na naši strani. VVilson ne bo prelomil *opirj;0° ?amoodločbi, pa naj se Italijani še tako ^obo^ .lr* naraščajo. Amerikanci spoštujejo *^e 2°,ln demokracijo. Zato ne bodo gluhi za ^k0 ahteve. Toda poj diva! O tem nama bo »Pa edal kaj več moj oče.« ne bo zameril? Sin delavskih staršev ^ova naoj oče je sin rudarja! Ni se ti treba fc/Saj U ea sošolec Kari napačno razume. J*>i,« _ Se ne! Mamin delavski ponos imam v S' kiSc Slavko in pri tem pogleda gospodi-\i da bi ji hotel povedati, da se ne bo Pogospodil in se odtujil delavstvu, ka- kor se je Karlov oče, sedaj vodilni svobodomi-slec in »naprednjak« v rudarskem mestu. Sošolec Kari pa se za Slavkove besede ne zmeni, ker mu je več do Slavkove pomoči pri nalogi, ki jo je Slavko domala že do kraja napisal. »Ne pozabi vzeti naloge s seboj,« pravi zato. »Bom,« stopi Slavko po papirje. »Kaj? Toliko si napisal?« »No, da, pisal sem kar tako. Kar je odveč, bom lahko še črtal.« Potem gresta. 4. Mraz je, premraz, da bi moglo snežiti. Ko Slavko in Kari hitita mimo gimnazije, sluga pravkar izobeša črno zastavo. »Crna zastava, glej,« se začudi Slavko. »Je zopet umrl kak dijak?« »Ne, ni!« »Profesor? »Glej, glej, kaj res še ne veš? V Ljubljani je četrt čez eno ponoči umrl pisatelj Ivan Cankar.« »Ivan Cankar?« Slavko ne more verjeti.« Saj je bil še mlad. šele dvainštirideset let mu je bilo.« »Umrl je! V »Slovencu« je že njegova osmrtnica. Moj oče pravi, da so jo klerikalci, ki jim je bil Cankar vedno v želodcu, z veseljem objavili.« »Ne morem verjeti! Ne morem verjeti! Moja mama ga je poznala. Celo govorila je z njim. Ni še tako dolgo. Bilo je pomladi. V Trstu. Pripovedovala mi je, da jo je vprašal po imenu. In ko mu je rekla, da je Stefi, je kar sam uganil, da je šivilja. »Vse štefice so šivilje,« je rekel. »Sam sem poznal neko Stefico! šivilja je bila. Ubogo nesrečno dekle ...« Mama je mislila, da pomiluje njo. Veš, tudi moja mama ima za seboj trdo težko življenje. Sicer pa boš bral v moji nalogi. Pisal sem o njej ...« Tako pripoveduje Slavko, dokler ne prideta do gosposke hiše, v kateri stanujejo gospodje rudniške uprave. Odpre jima Karlova mati, lepa, negovana gospa. Modre oči ima in zlate lase, pravo sonce v tej decembrski sivini. »Le vstopita! Ti si torej Slavko? Priden fant si. Pravkar je o tebi pripovedoval gospod Andrej.« »Gospod Andrej?« je Slavko ne razume. i »No, naš profesor slovenščine,« brž pojasnjuje Kari, ki mu ta profesor ni preveč pri srcu, čeprav je očetov prijatelj. »Ne tako glasno, Karli! Tu je.« »Tu?« se zdrzne Slavko, pa tudi Kari ni vesel tega obiska. Žal mu je, da sta prišla. »Ko bi vedel, bi raje ostala pri tebi,« pravi Slavku. Toda zdaj je že prepozno. »Le naprej,« ju pokliče gospod, ki ga je Slavko poznal doslej samo na videz. Za spo-znanje, morda za prst ali dva, je manjši od gospe. Plavolas je, vendar brez tistega bogatega zlatega leska v laseh, kakršnega ima gospa. Tudi njegovi lasje niso tako bogati kakor go-spejini. Redki so, in počeasni tako, da pokrivajo plešo. Drugače pa je prijazen in s svojim nasmehom, s katerim odzdravlja Slavku, prav nič gosposki. »Le spoprijateljita se,« kima zadovoljno Slavku in sinu. Toda Slavko gleda bolj profesorja kakor rudarskega inženirja. Profesor je resen, mnogo bolj resen kakor v šoli. »Hud udarec, moja fanta! Hud udarec za slovensko kulturo. Cankar, Cankar, moj vzornik v slovenski besedi in moj znanec je mrtev. Ne, ne! še vedno ne morem verjeti. Se vedno ne. Ni še tako dolgo, ko sem bil pri njem na Rožniku! Še mi zveni v ušesih pogovor z njim, zdaj pa ... zdaj je mrtev naš največji pisatelj, naš najpogumnejši pisatelj! Pa je samo trinajst let starejši od mene. In kdo je kriv? Družba, domovina, ki pusti pisatelje hirati ob delu in lakoti, dokler se od neprestanega in trdega ustvarjalnega dela ne izčrpajo, prezgodaj ostare in umirajo mladi, vse premladi! Z njimi pa gre bogastvo, ki bi ga še lahko dali svojemu ljudstvu, v grob. Če pomislim na Ketteja, če pomislim na Murna ... In sedaj še Cankar, naš veliki Cankar. . . Fanta, ali se zavedata, da bo brez Cankarja naša podoba siromašnejša, podoba našega vstajenja . .. Nastala bo vrzel, saj ni pisatelja, ki bi znal v svoje delo tako zelo vtisniti svoj čas, kakor ga je znal naš Cankar ... Roparski zaklad Pred 100-2etnico smrti Simona Jenka Začenjamo venec kramljanj o trnovem življenjskem toku pesnika, ki spi poleg velikega Prešerna v zemlji starega kranjskega pokopališča. Jeseni, natanko 18. oktobra, bo minilo sto let od dne, ko je v Kranju prenehalo utripati krhko srce čutečega pesnika, prvega za Prešernom. Priložnost jc torej kot nalašč, da poizkusimo popraviti vtis, ki se nam nenehno vsiljuje: da je Simon Jenko nekoliko izrinjen iz naše zavesti, da je njegovo ime prešlo v senco — spričo Prešernove veličine. Priložnost pa jc zdaj tudi, da še enkrat povemo, kar smo sicer že večkrat zapisali — naj bi se Prešernov gaj preimenoval tako, kot je bilo sprva zamišljeno — Gaj pesnikov. Tako bi popravili Jenku krivico, ki smo mu jo sicer res nenamerno prizadejali — in ga celo v imenu gaja potisnili v senco ... SMONCA S PODREČE Prav gotovo bo v letošnjem oktobru — ob stoletnici pesnikove smrti — ves slo venski narod obudil spomin na Simona Jenka, literarna znanost pa mu bo znova utrdila pravo veljavo v naši kulturni zgo dovini. Ker pa nismo poklicani, da bi posegali na občutljiva področja leposlovne estetike, bomo raje ostali v trezni vsakdanjosti — skušali bomo pripovedovati le o življenjski poti, ki je bila določena pesniku Sorskega polja, pesniku Adrijanskega morja. Naprej, zastave slave, Pobratimije in drugih pesnitev, ki so že zdavnaj prešle v zavest vsakega, vsaj malo šolanega rojaka. Preden pa pričnemo kramljati o zapletenem toku Jenkovega trpkega življenja, o njegovem upu in obupu — moramo nanizati nekaj že obče znanih podatkov: Rodil se je Simon Jenko 27. oktobra 1835 na Podreči pri Mavčičah ob Savi, prav na robu Sorskega polja. Njegove rojstne hiše ni več .podrli so jo že pred desetletji. Na pro štoru, kjer je stala, ima pesnik danes lep spomenik. Prav letos so ga domačini domiselno prenovili in preteklo nedeljo, dne 8. t. m. imeli ob njem veliko slovesnost. In tako so Jenkovi rojaki pričeli letošnje prireditve, ki se bodo v prihodnjih mesecih zvrstile širom po domovini. Domačiji, ki nam je dala Smonco — tako ljubkovalno ime mu je vzdela mati — se je reklo pri Gašpercu. Gospodaril ji je Matej Jenko ,očim Simonove matere Mine Košenine. Oče malega šmonce — ki je bil otrok predzakonske ljubezni — Jože Jenko iz Praš se je z Mino poročil 30. septembra 1839. S tem je priznal in pozakonil svojega sina, ki je dotlej nosil materin priimek. Prej pa Jože Jenko ni mogel izpolniti obljube materi svo jega sina — kajti moral je prej odslužiti trd Štiriletni vojaški rok ... SELITEV V PRASE Sedaj pa — po vrnitvi od vojakov — je Jože Jenko lahko izpolnil svojo možato dolžnost, saj je postal tudi gospodar na očetovem domu v Prašah (hišna številka 24). Smonci pa selitev v Praše ni bila nič kaj Tu jc bil 23. oktobru 1035 rojen pesnik Slmor Jenko všeč. Mnogo raje bi ostal v Podreči, kjer je preživljal srečna prva otroška leta. Pri Gašpercu (hišna številka 19) je bilo bolj zabavno. V hiši in bližnji okolici je bilo več otrok, vsak čas pripravljenih za vsakovrstne igre. Pa tudi cesta je vodila mimo hiše. S cesto pa so prihajale novice, če že ne iz velikega sveta, pa vsaj iz bližnjih vasi. Mimo so hodili popotniki pa berači in cigani... In z njimi doživetja, ki so tešila radovednost otroških srčec. čeprav se je očetov dom v Prašah kmalu začel polniti z bratci in sestricami, se Smon-ca kar ni mogel sprijazniti z novim krajem. Raje je izrabil sleherno priliko in jo mahnil nazaj v Podrečo, kjer je bilo tako lepo. Najlepše na tem svetu ... Pa tudi Gašperčevi so se na drobnega Smonco tako privadili, da so kar radi sprejemali malega ubežnika in mu tako — če je to prav ali ne — dajali potuho. Smonci pa je bilo na Podreči tudi zato tako prijetno, ker je bil blizu gozd, ž njim pa stikanje za ptičjimi gnezdi in plezanje in tisočere skrivnosti, ki se le otroku razkrijejo pod drevesnimi krošnjami, v višini in v polmračni senci... Leta 1841 je Smonca izpolnil šesto leto in moral je v šolo. Tedaj še ni bilo šole v bližnjih Mavčičah, zato je moral šibki fantič vsak dan premeriti precej dolgo pot do šole v Smledniku onkraj Save ... ŠOLANJE V SMLEDNIKU Bolj kot učenje »buhštobov« — tako so tedaj rekli v šolah črkam — je živahnega Smonco veselila pot v šolo. Spet jc bil v svojem ljubem gozdu, kajti pot v šolo je vodila skoro ves čas po gozdu. Tu je bilo ptičje petje, tu so bile borovnice in maline. Najimenitnejša pa je bila vožnja z brodom čez Savo (sedanjega smledniškega mostu še ni bilo). V šoli pa je vladala nemščina, ki so jo ho teli kar precej vtepsti v male glavice. Vendar je bistri Smonca premagal začetne težave z »buhštobi« in kmalu je znal čitati, pisati in računati — pač toliko, kolikor je zahteval v prvem razredu strogi nasršeni »šomošter«. Konec šolskega leta je bil Smonca prvi v razredu in celo obdarovan z »bukvicami«. Skrbi s šolo pa je neugnani dečko najraje preganjal na paši. Gašperčevi so mu zaupali svoja goveda in ovce. To je bilo veselo pastirsko življenje! Igre, kurjenje ognjev in fantovski pretepi! Pastirji so si po stari navadi radi nagajali in rvali, kdo bo koga. Ob neki taki priložnosti jo je Smonca kar pošteno skupil. Neki močnejši tovariš je šibkega dečka tako vrgel na tla, da si je ta precej poškodoval vratno vretence. Smonca je potem moral dlje časa ležati v bolniški postelji, še več let pozneje je čutil v vratu bolečine. STRIC NIKOLAJ Matevž Jenko, Gašperčev s Podreče, očim pesnikove matere Mine, je imel iz prvega zakona sina Jurija, ki se je pozneje pomenišil in postal frančiškanski pater. Njegovo samostansko ime je bilo »oče Nikolaj«, doma v rodovini pa so mu rekli kar »stric Nikolaj«. No in stric Nikolaj je slišal, kako se mali Smonca dobro uči, pa je pregovoril fantove starše, da so ga že prihodnje leto poslali v Kranj. Tu je bila tedaj normalka s tremi razredi, torej kar popolna osnovna šola. Tako je smonca na jesen 1.1844 vstopil v drugi razred normalke v Kranju. Tudi stanoval je v Kranju Stroške pa je pomagal kriti modri stric Nikolaj, kajti doma v Prašah se je družina že močno pomnožila. Tudi v Kranju je Smonca dobro napredoval, vsako leto je bil na koncu odlikovan in nagrajen s premijo. Veljal je vseskozi za vzornega učenca. Sošolec v kranjski normal-ki mu je bil Valentin Mandelc, poznejši vajevec in slovenski pisatelj. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Bilo bi tudi priporočljivo, da bi pristojni urad finančnega ministrstva dobil pravočasno navodila o nakazilih, ki jih J* pričakovati od Reichsbanke.' To je prav tako podpisano: JJ*U* tsehe Reichsbank, glavna blagajna' s pečatom izplačano V° žiro računu, Berlin, 27. oktobra 1942, glavna blagajna'.« »Mislim,« se je oglasil Funk, »da lahko dam o tem dokumentu, o tem sporočilu finančnemu ministru, pojasnilo* & sicer na podlagi izjav, ki so jih tukaj izrekle nekatere P«#* o koncentracijskih taboriščih. Priča Ohlendorf, in koliko' vem, še neka druga priča, sta izpovedali, da bi morali bi" vrednostni predmeti, ki so bili odvzeti zapornikom v konce«1' tracijskih taboriščih, predani finančnemu ministru. Dota** vam, da so bile te stvari pomotoma poslane najprej Re'cl,s' banki, ki pa, kakor znova poudarjam, ni imela z nakito"*! bisernimi ogrlicami in dragulji kaj početi, in je te stva"1 poslala finančnemu ministru ali pa knjižila na njegov raĆu* To se vidi iz tega spisa. Torej je bil tu s strani Reichsbanke izvršen samo obračun za finančnega ministra: to, tai^1' dokazuje ta dokument.« . »Kaj vam je rekel Himmler,« hoče vedeti Dodd, »in ste vi rekli Himmlcrju, ko ste se z njim pogovarjali o teI° zlatu žrtev koncentracijskih taborišč? Mislim, da bi ta P0" govor zanimal sodni zbor. Kaj ste vi rekli, kaj je rekel o* in kje sta imela ta pogovor?« »Kje je bil ta pogovor, ne vem več.« Funk igra pozabIjivca' »Jaz sem Himmlerja zelo redko videl. Morda enkrat aH dvaJ krat. Domnevam, da je to bilo ob obisku pri Lammersu njegovem vojaškem štabu, kjer je bila tudi Himiol«-*1^ postojanka. Tu je najbrž bilo, in ob tej priliki sva zelo i«al govorila o tem.« »Trenutek! AH bi nam povedali, kdaj je to bilo?« vpr**3 vmes Dodd. »No, to bi moglo biti leta 1943, morda pa tudi 1944, ne v««* Jaz nisem tej stvari pripisoval nobenega pomena. In P°'e ^ sem mimogrede vprašal: ,V Reichsbanki imamo od vaS',°jj( SS, deponirano zlato. Gospodje iz direktorija so me vPra^' če ga lahko vnovčimo za Rcichsbanko.' Na to je rekel: P*^ O nakitu ali podobnih stvareh ali celo zlatih zobeh in P°d° 0 nem nisem spregovoril z njim niti besede. Ves razgovo* tej stvari je bil zelo kratek.« ^ Dodd se je oprl z rokami na mizo. Njegov pogled j? ^ strogo uprt v Funka. »Ali se spominjate izjave priče ' ' ki jo je nedavno izrekel pred tem sodiščem? Se spom«nJ tega moža? Sedel je na istem mestu kakor sedaj vi. Rek iji da je iztrebil dva in pol do tri milijone Židov in ljudi v Auschtvitzu. Preden vam postavim naslednje vp^Lj, nje, bi vas rad spomnil na to izjavo. Povedal vam bom n*.-sil kar vam bo pomagalo. Vi se spominjate, da je rekel H da ga je Himmler junija 1941 pol " odločitev o židovskem vprašanj ija 1941 poklical in mu sporočil dok?" m vprašanju in da bo on vodil ni'1 a. uničevanje. Spominjate se, da se je odpeljal in pregled3'^ prave v nekem poljskem taborišču in dognal, da ni d0^ veliko za uničevanje tako velikega števila ljudi ln da Je „. treba zato izdelati plinske celice, ki bi lahko sprejele krat 2000 ljudi. Tako se je lahko začel izvrševati njegov u"^. valni program šele jeseni 1941. Se spominjate, da je va^\^ lavec in zanesljiv prijatelj Puhl rekel, da so začele pr«113 te pošiljke SS leta 1942?« (l) Funk odbija: »Ne, jaz tega ne vem. Ne vem, kdaj fi^, bilo, kdaj so se te stvari dogajale. S tem se nisem ukvarjiii» Da se je Reichsbanka v takem obsegu pečala s temi stv je zame nekaj čisto novega.« ^ »Dobro! Vi veste, da ste se najmanj enkrat ali .-.j\i< zrušili in ste jokali, ko ste bili zaslišani, če se sponu^j, ste takrat rekli, da ste krivi in ste tako govorili tudi v^' Gotovo se spominjate svojih solz. Sedaj ko vas spr»š; ^e', skušam samo ustvariti podlago za neko drugo vpr«1* vsekakor se spominjate, da je bilo tako?« »Da.« Več Funk ne spravi iz sebe. Dodd s tem nI zadovoljen. »In vi ste rekli: ,Jaz ser" ^ Včeraj ste to pojasnili, češ da ste bili pretreseni zarad' an nega položaja. Jaz pa sem prepričan, da je ležala ta ^ $ o kateri smo se včeraj pogovarjali, stalno na vaši ver jte Č0 vas to stalno tišči in da leži nad vami neka senca, °d .< v zaporu. Ali ni torej končno že čas, da poveste s vse?« j^f »Jaz ne morem povedati sodišču drugega kakor *0' sem že povedal. To je resnica,« zastoka Funk. # , Ji1 »Nesreča je, da je to zlato umazano s krvjo, vi ste to vedeli od leta 1942?« poskuša ponovno Doda- DEtO BO V KRATKEM-IZsLOPR.] ZALOŽI sobota — 14. junija 1969 »Maj vam ne bo žal tisočero ur, ki ste jih žrtvovali za slovensko besedo!« Tako nam je dejala 6. junija tovarišica ravnateljica Slavca Zirkelbach na slovesni Podelitvi Prešernovih bralnih ^ačk. Res smo delali več ti-*°č ur, kajti zbralo se nas je Prek 350 tekmovalcev. Naše-mi» povabilu sta se odzvala partizanski pesnik Matej °°r in komandant Prešerno-Ve brigade tov. Leskovec. Matej Bor nam je pripovedoval, so med vojno nastajale nlegove pesmi in kako so v Oljnatih glavah skrivaj pri- Šp ortni dan cilj — še vedno ni bila ravno lah ^Čeprav je slana do devete jut ^Sinila, nas je tisto j; ,r° — ko smo se odprav-Jr 1 na Možjanco in potem iJ\f) na Stefanjo goro, ki ka °' Pot ^ saj se je večkrat vzpela. ne Smo tako stopali po vlaž-Hsf' ^rn'kavem jesenskem SutJU- s katerim so bile siM Poti> nam je kmalu "° vroč,., ca 0/l;'anca je prijazna vasi-HieJ! u ta za Pobočjem str-^4lo,,ba- Iz n'e Je čudovit Vrem Po domii- Če bi bilo Celue kpo, bi lahko videli okolic Zal pa Je tisto Jutro je ' ° zajela megla. Megla 10 ' l^kr>la tudi dolino in čebela -m' ko smo PrisPeli na dv po-po- . anjo goro se ^e vefino ni 'gnila ~ • Tako so iz nje štrleli j^ovi gora. priSo' Va stefanjo goro smo rnUjePlna|i brez kake večje Soka' SaJ to ni nikakršna vi ker\-V2pctina- Pošt en0 bi Pa bi 0bronki° h7°tel Prek • Zato Po t, nle& tež:hr,b« se ti posebno še, lažje poti. se namučili, zavzeti prek pa smo se spustili v dolino. - navzdol gre vedno da se - sti če ie tako strm> den ll Zvrti v glavi, še pre- ,P?8leoaš navzdol. Toda kli d to- smo vsaj lahko re- dnevT *m° biu na šP°rtncm Ha Dr'».,ceprav Je vsa karava-verri lsla na piano v Veleso-kjer "amesto pri Olševku, 8usti Arnež, os%razre« ^iJS.tijaValJavec' šle do partizanov. Komandant Prešernove brigade je poudaril, da so bile med NOB za partizane pesmi prav tako važne kot kruh. Ob koncu smo v spomin na to srečanje vsi tekmovalci prejeli miniaturno izdajo Borove pesniške zbirke Prcvi-harimo viharje. Pesniška zbir- ka ima isto obliko kot tista, ki je izšla med vojno. Prihodnje leto bomo v tekmovanje za Prešernovo bralno značko vključili tudi zgodovino o Prešernovi brigadi. Učenci 4. a razreda os. š. France Prešeren, Kranj Na Cankarjevem domu Naša poučna ekskurzija je sodila k praktičnemu! delu predmeta spoznavanje narave in družbe. Namenili smo se v Postojnsko jamo. Med potjo pa smo se ustavili tudi na Vrhniki. Vrhnika je rojstni kraj največjega slovenskega pisatelja. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, ki je preurejena v muzej. Hiša se ponaša z znano 'črno kuhinjo'. V njej so burklje, lopar za kruh, stara pc4:da, parkelj, ž.ličnik in stara črna peč. Prišli smo v Bili smo ga veseli ~ Kipar Peter Jovanovič je bil pred nedavnim že na naši šoli, zato nismo pričakovali, da se bomo letos še kdaj srečali z njim. Ampak presenetil nas je. Kar nenadoma je stal pred nami. Vso uro smo se pogovarjali z njim. Spraševali smo ga, on pa je odgovarjal. Na vprašanje, zakaj upodablja vedno samo ljudi, je Jovanovič odvrnil: »Zato, ker so najlepši in jih imam najraje.« In še nečesa ne smem pozabiti: kipar nam je prinesel darilo — leseno plastiko v podobi sedeče deklice. Zelo smo je bili veseli. Veseli pa smo tudi tega, da bo v Beljaku odprta razstava njegovih del. Anica Gerkman, 8. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Naše planine Lepe so naše planine, ponosno zrejo v doline, kjer žilo že zori, in kmet se žetve veseli. Ponosno zrejo na polje, kjer ajda veselo cvete, ki jo čebele pridno prašijo, da kmetje več zrna dobijo. V planino gre vsakdo rad, posebno ie, če je mlad. Tam drevesa mogočno šumijo, tam se slapovi divje penijo. Vsakdo na Triglav si želi, saj on kralj je med gorami, nato nazaj jo odhiti, o planinah lepili govori. Stane Zelič, 8. b razred os. š. Trata Peter Jovanovič piše za vas delovno sobo Cankarjevega očeta, ki je bil krojač. Tu še danes hranijo njegov li-kalnik, meter, oljenko, majhno peč in druge predmete. Naslednji prostor je poln Cankarjevih podob, v tretji sobi pa so razstavljena Cankarjeva dela. Večino od njih že poznamo (Mater je zatajil, Sveto obhajilo, Na klancu, Hiša Marije pomočnice, Križ na Gori, Martin Kačur, Nina, Aleš iz Razora, Kurenti, Milan in Milena ter druge). Pisal je tudi drame, na primer Hlapec Jernej in njegova pravica, Hlapci, Lepa Vida. Romantične duše, Pohujšanje v dolini šentfiorjanski, Kralj na Betajnovi itd. Zunaj, na steni hiše, je spominska plošča, kjer piše: V borni koči, ki je stala na temeljih te hiše, se je krojaču Jožetu Cankarju in Neži roj. Pivk, dne 10. maja 1876 rodil kot osmi od dvanajstero otrok IVAN CANKAR, slovenski pisatelj. Po ogledu hiše smo se napotili na grob Cankarjeve matere. Spomenik je resda bolj skromen, vendar ji je njen veliki sin v svojih delih postavil lepšega in trajnejšega. Mater je namreč imel silno rad, zato je največ zgodb posvetil njej. Tatjana Doljak, 4. a razred, os. š. Trata Pravim vam: »Mama je najčudovitejše bitje na svetu. Z vsem se razdaja za družino.« IHofa mama Mati me spominja na skalo, v katero butajo valovi življenja, pa je vendar ne izpod-kopljejo. Mati je najčudovitejše bitje na svetu. Z vsem svojim bitjem se razdaja za družino. Moja mama me spominja na vilo, ki deli dobrote, sama pa ne vzame ničesar. Ko sem bila še majhna, je vedno skrbela zame. Nekoč sem prišla iz trgovine. Klicala sem jo po stanovanju, vendar nisem dobila odgovora. Nazadnje sem odprla vrata, ki so vodila v spalnico. Sedela je pri oknu O tečaju prve pomoči Na naši šoli so letos organizirali tečaj prve pomoči. Precej učencev in učenk se je navdušilo zanj. Hoteli smo se naučiti nekaj najosnovnejših pravil, kako dati človeku prvo pomoč. Po dvanajstur-nem pouku smo se tega resnično naučili. Ob koncu smo imeli proslavo, na kateri so nam razdelili izkaznice in po trdila. Govorila je tovarišica ravnateljica in nam ob tej priložnosti čestitala. Ogledali smo si še kratki film o mladih podmladkarjiih Rdečega križa in njihovem delu. Pro slava je bila končana, mi pa smo bili veseli, saj smo na nedavnem tekmovanju v šk. Loki že dokazali, da obvladamo osnove prve pomoči. Pri ustnem preizkusu smo bili zelo dobri, le praktični del nam je povzročal težave. A nič zato. Mislim, da se bo resnično znanje pokazalo šele, če bo treba kdaj komu reševati življenje. Joži Zupan, 7. d razred os. š. France Prešeren, Kranj in šivala. Lahen vetrič se je poigraval z njenimi kostanjevimi lasmi in jo nežno božal po obrazu. Stala sem med vrati in ostrmela nad to lepoto. Ko se je sklanjala nad delom, je njen obraz sijal v posebnem žaru. Kdaj pa kdaj se je zazrla skozi okno m se veselo nasmeluiila pomladi v pozdrav. Na njenem obrazu se ni poznalo trpljenje, ki ga je. ie prestala. Le dve drobni gubici, vrezani med oči, sta pričali o prečutih nočelu Ustnici sta ji včasih zatrepe' tali v nasmehu. Roki, tako vajeni dela, sta spretno zabadali iglo v blago, njene oči pa so zasanjano zrle predse. Morda se je v teh trenutkih spominjala svojih mladih dni, morda ji je itiisli spreletel spomin na trpljenje v taborišču, ki ga je srečno prestala. Počasi sem se ji približala in se je dotaknila. Vz.tr epe-tala je, me pogledala z velikimi, svetlečimi očmi in dejala: »Dolgo te ni bilo. Skrbelo me je ie, da se ti ni kaj pripetilo.« Tesno me je objela in skupaj sva odšli iz sobe. Jana Krivec, 8. c razred os. š. Stane Žagv, Kranj Piše dr.tyalič Prirojene napake Prirojene napake so telesne spremembe ali bolezenske motnje, ki jih priner.". otrok na svet že z rojstvom. Nastale so že med nosečnostjo ali še pred spočetjem. Očetovo ali materino jajčece jc lahko vzrok kaki motnji (na primer zajčja ustnica), ki se preko nosilcev dednih lastnosti (genov) z oploditvijo prenese na otroka. Tudi nosečnost prinaša veliko možnosti za poškodbo prvotno zdravega zarodka. Ce si predstavljamo, da je oplojeno jajčece mikroskopsko majhno, en mesec star plod pa komaj en centimeter velik, je skoraj neverjetno, da so v njem že nakopičene vse zasnove za bodočega človeka. Zato pa je ta kepica toliko bolj dragocena in seveda tudi zelo občutljiva, posebno v prvih treh mesecih nosečnosti, ko se iz nje razvijejo že vsi potrebni organi. Vseh vzrokov motenj pri nastajanju organov še ne poznamo. Vemo pa, da plodu lahko škodujejo rentgenski žarki, težje bolezni in infekcije (gripa, rdečke, tifus), kemične snovi, pomanjkanje vitamina A ali joda v materini prehrani, premalo plodne vode, krvavitve itd. še marsikaj lahko privede do prirojenih napak, ki jih po različnosti oblik in težavnostni stopnji lahko razporedimo v dolgo vrsto; od takih, ki sploh niso združljive z življenjem, do tistih, ki predstavljajo Ie lepotno napako. Nekaterih prirojenih napak ni mogoče preprečiti, posebno takrat, če so dedne ali če škodljive snovi vplivajo na mater neopazno. Druge pa preprečujemo s skrbnim čuvanjem zdravja nosečnice. Letos so na primer spet v porastu rdečke. Ker predstavljajo za otroke nedolžno nalezljivo bolezen, se jih ljudje ne boje dovolj. In vendar noseča mati, ki se v prvih treh mesecih nosečnosti naleze in preboli rdečke, tvega, da se ji bo rodil otrok s prirojeno srčno napako, okvaro sluha ali vida ali celo duševno prizadet. Zato otrokom z rdečkami ne dovoljujmo stikov z odraslimi dekleti in ženami, ki morda ne vedo, da so že noseče. Za prirojene napake, ki jih Ima otrok, ne smemo obtoževati niti moža niti žene ali celo zdravnika, posebno še, Če ni znan vzrok za nastanek napake. Opravka imamo z naravnimi zakoni, ki pa so včasih zelo kruti. P. S. V prejšnjem sestavku o Rh faktorju se je pripetila neljuba pomota. V drugem odstavku v enajsti vrsti mora biti... Ie pri zvezi Rh pozitivnega moža z Rh negativno ženo ... Pred kopanjem Odveč bi bilo poudarjati koristnost poletnega kopanja v morju ali v tekočih vodah. Vsako leto pa je nekaj tragičnih posledic, ki nastanejo iz tega ali onega vzroka. Tudi plavalcu se lahko primeri nesreča, kaj šele neplavalcu. Če ne znamo plavati, še ni treba po ves dan namakati samo noge v vodi. Ohladimo se popolnoma, vendar naj voda ne sega čez prsi. Ne kopajmo se tam, kjer je v vodi veliko vodnega rastlinja. Če ne znamo plavati, se je tvegano voziti v majhnih čolnih, na splavih ali jadrnicah. Poskrbimo za gumijaste obroče, če se že vozimo s takimi plovili. Vedno pa naj bo zraven nekdo, ki zna dobro plavati. Tudi plavalcem groze nevarnosti. Ne plavajmo pod skakalnimi stolpi. Kadar pa se povzpnemo na stolp, moramo biti prepričani, da je voda dovolj globoka ter da ni spodaj nikogar. Preden skočimo, je dobro, če nismo prevroči. Če nas zaboli uho, pomislimo takoj na okvaro bobniča in zaplavajmo na suho. Po obilni jedi moramo počakati vsaj dve uri, preden gremo v vodo. Prav tako ne plavamo tudi takrat, če smo pili alkoholne pijače. Če začutimo le najmanjši krč v mišicah, takoj zapustimo vodo. Voda, v kateri se kopamo, ne sme biti hladnejša od 16 stopinj C. Mednarodno frizersko tekmovanje v LJubljani V nedeljo, 15. junija, bo v ljubljanski hali Tivoli mednarodno frizersko tekmovanje za pokal prijateljstva. Med seboj se bodo pomerili najboljši frizerji iz sedmih vzhodnih dežel. Tekmovanje, ki sodi med največje v evropskem merilu, organizira tovarna kemičnih izdelkov Ilirija. Obenem s tem tekmovanjem bo tudi že deveto tradicionalno tekmovanje za Narta mladinski pokal, ki se ga bo udeležilo prek 100 tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Pomerili se bodo v ženski dnevni in večerni pričeski ter v moškem striženju. Tekmovanji, ki se bosta po programu medsebojno prepletali, pa ne bosta zanimivi in privlačni samo kot prikaz frizerskih dosežkov, pač pa bodo gledalce zabavali tudi ansambel Bele vrane, folklorna skupina France Marolt, nastopali bodo tudi nekateri operni pevci. Priredili bodo tudi modno revijo. Program bo tekel od devete ure dopoldne, ko bo svečana otvoritev, tja do večera, ko bodo razglasili rezultate. S tem dnem bo tovarna Ilirija dala v prodajo tudi zelo iskane lasne izdelke iz Gem-ma las. V trgovinah bodo na voljo lasni vložki, pollasulje in drugo iz umetnega in naravnega lasu. Odveč bi bilo poudarjati praktičnost teh izdelkov, ki imajo razen tega še to dobro lastnost, da niso dragi. L. M. '■i i ' '-' svetuje Na sliki sta dva kompleta idealna za potovanje. Sešijte ju iz lahke tkanine, ki se ne mečka in ki je zaščitena proti madežem. Krilo naj bo zalikano v gube, da bo korak prožen. Štefka S. — Kranj: V vaši rubriki prebiram vse mogoče reči in ker ste že mnogim ustregli, vas prosim tudi jaz, da to storite zgrne. Najraje sem v hlačah, zato bi rada za poletje hlače ali hlačni kostim. Prosim svetujte mi, za kaj naj se odločim in kaj je trenutno v modi. Stara sem 16 let, tehtam 52 kg, visoka pa sem 171 cm. Marta odgovarja: Vaša želja vsekakor ni velika, zato vam bom lahko pomagala. Na skici sta dva modela in Ste vedeli % Dezodorans ne deluje na znojni koži. Preden ga uporabite, ovlažite papirnati ali navadni robček ter znojno mesto obrišite. Šele nato se namažite z dozodoransom. iz njih torej lahko sklep* ' kaj je trenutna moda. ^°k0, jopice, hlače pa spet ne liko ožje in rezane v z\ u. Kostim je lahko gladek, ko pa ima okrasni vz° kot vidite na skici pn modelih. Okoli vratu si ^ ko privežete ruto, §e pa se poda dolg svilen In še to! Svetujem van% se odločite za cel kostiO1, pomenK* ^SOBOTA — 14. junija 855^8 Glasbena matineja — ' Radijska šola za nižjo '?Pnjo - 9.25 Cez travnike SSe - 9.50 Naš avtostop -JJJ« Danes dopoldne — 10.15 striv vas doma — 11.00 Turi-_JCr>i napotki za tuje goste 12 lni dainašnji dan — ^-U Dve simfonični uverturi 12 4«"^. kmetijski nasveti — Siptarske narodne pe- smi s solisti in ansamblom 14 ol^ Priporočajo vam 142^ Glasbena pravljica — Krel Vocirem ritmu — 14.55 i:e. ltna banka itn hranilnica poljana — 15.00 Dogodki in »■T'ncvi ~ 1520 Glasbeni in-15.46 Naš podli-~- nTT l60t^ Vsak dan za vas Po] Gremo v kino — 17.35 feo ir zl5o'ra Kokrica in Jan-K.e—- 3 Al Ton ~~ ,815i. Vsako soboto 11 - 18.50 S knjiž-orrcrga — 19.00 Lahko noč, SamKi j" 19,15 minute z an" *" 20r ,RudiJa Bardorferja 2aik sobotna večerni mo-ska 20.30 Zabavna radij-rajj-lgra - 2l-30 Iz fonotoke Za li.Koper — 22.15 Oddaja Ig O^'^r^nik iz Lukovice — Aktualnosti doma in po Pe naše izseljence - 23.05 S deri"1'10 m Plesom v novi te" JJ^Si Program ^ann ^ soboto popoldne z ^ l5nnd°Valko Bredo Hieng kn J10 Zvoki s tekočega tra- st>rdi — 21.20 Wni ko"cert — 22.30 Glas-Ven' Pejsaži - 00.05 Iz slo-lske Poezije ^lfnf — *.v/.tj mtiiuii; o LJuhi°'ničnim orkestrom RTV Jv« Jana — 20.30 Okno v mija dijs. D°bro jutro - 8.05 Ra- Skla?Klgra za otroke Za naimlajše l00S * iz naših krajev e Pomnite tovariši — 8.46 9.05 10.30 10.50 j?smi borbe in dela — Pesi laši poslušalci čestita-W" P°zdrav^ajo — H-00 cistični napotki za tuje go-h *■ 12.00 Na današnji dan — jp/V Zabavna glasba — 13.30 Vi,n°vimi ansambli domačih £ — 13.40 Nedeljska repor-JJ* - 14.05 Vrtiljak zabav-0,n melodij — 15.05 Popoldne ^^bavni glasbi - 15.30 Hu-ffj*« tega tedna - 16.00 jl domače — 17.05 Nedeljsko dtno Poldne - 19-00 hko noč, otroci - 19-15 Glasbene razglednice z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 9.35 Glasbena skrinja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nedeljski koncert — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Virtuozne skladbe za klavir — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 V narodnem tonu — 16.05 Beg iz Sinaja — opera — 18.03 Schubertova komorna glasba — 19.00 Vtisi iz domovine — 19.15 Serenadni večer — 20.05 športna poročila — 20.30 Strani iz slovenske proze — 21.15 Večerna nedeljska reportaža — 21.25 Koncert kraljevega filharmonič-nega orkestra — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 16. junija 8.08 Glasbena matineja lahkih komcertnih skladb — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Paleta zvokov z orkestrom Franck Pourcel — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 La Cid — baletna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Na- Kmetovalci in sadjarji! Prodamo večje količine nabojev od piva, ki so primerni za transport in uskiadiščenje sadja in poljskih pridelkov. Informacije na upravi podjetja VINO, Kranj, Mladinska 2, tel. 21336 ši poslušalci čestitajo in po zdravi j ajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje centralni zbor koroških Slovencev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Trubadur — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoberneta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.30 Minute z godali — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pisana paleta zabavnih zvokov — 15.35 Minute I ob lahki glasbi — 16.00 Ho roskop — 16.02 V plesnem ritmu z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Humor — 19.05 Popevke in ritmi današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Med Chopinovimi klavirskimi skladbami — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK - 17. junija 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 20.00 Od premiere do piemiere — 21.00 Parada popevk — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj Drugi program 14.05 Melodije s tekočega traku — 15.00 Pol ure z orkestrom Rai Conniff — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe velikih mojstrov — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Gocthejcvi junaki na koncertnem odru — 21.15 Majhen večerni koncert — 22.00 Recital violinista Davida Oj straha — 23.35 Koncert za flavto in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 18. junija 8.08 Glasbena matineja z deli jugoslovanskih skladateljev — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Kon-certantna glasba za klavir in orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Solistična glasba Chopina — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Koncert opernih arij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 Iz fesMvalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z ansambli Privška, Kampiča in Lesjaka Mercator — 15.35 Za prijetno razpoloženje — 16.02 Slovenske popevke — 16.40 Počitniški cocktail — 1735 Glasbeni variete — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Od tu in tam z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Skivcnske narodne pesmi — 21.15 Odmevi z Mediterana — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 19. junija 8.08 Glasbena matineja z lahko koncertno glasbo — 9.05 Počitniško potovanje od strani do strani — 920 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Noč na Kleku iz opere Mefistofeles — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — IS.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Od Ibsena do Ioncsca —- -1.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med deli sodobnih čeških skladateljev — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V vedrem ritmu z velikimi plesnimi orkestri — 15.00 Italijanske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Jack Dieval z velikim orkestrom — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.45 Iz Bachovega orgelskega opusa — 21.15 Koncertantni intermezzo — 21.50 Salon komornega jazza — 22.20 Romeo in Julija — dramatična simfonija — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 20. junija 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igrajo virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Popoldanski divertimento — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Koncert zbora RTV Zagreb — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju :n pomorščakih — 22.15 Razpoloženjska glasba z vol i k. mi orkestri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 14.05 Zvočna paleta ritmov in zabavnih melodij — 15.00 Vesela godala — 15.35 Od popevke do popevke — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.15 Za vsakogar nekaj — 20.05 Radijska igra — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Kolnski glasbeni dogodki — 23.45 Koncert za čembalo in pet instrumentov — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. — Telefoni: redakcija 21-833 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 15.25 Slovenska popevka 69 (RTV Zagreb) - 17.45 Po domače z ansamblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana) — 18.15 Tom Sawyer — I. del (RTV Zagreb) — 19.15 Jugoslovanska revolucija, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Niti našega življenja, 22.00 Rezervirano za smeh, 22.20 Maščevalci — serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročula, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19,15 Jugoslovanska revolucija (RTV Beo grad) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 15. junija 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Kmečka ohcet — posnetek, 11.25 Otroška matineja, 11.50 TV kažipot, 12.05 Nogomet Brazilija : Anglija, 13.30 Kolesarska dirka Alpe Adria, 13.45 Nogomet Zagreb : Sarajevo, 15.30 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 16.00 Prenos športnega dogodka, 18.00 Med jastrebi — nemško-jugoslovanski film, 19.45 Cikcrjk (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) —21.20 Video-fon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 16. junija 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.30 Vidmarjev šahovski memorial — komentar, 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Samo upravna delitev dela (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezi se — zabavna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Ljudje in poklici, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Maestrova smrt — dramr., 22.00 Glasbena oddaja, 22.30 Poročila, 22.35 En francais (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 TV zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) r- 19.20 TV poŠta (RTV Be> grad) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 17. junija 17.50 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer, 19.05 Od zore do mraka, 19.35 T V intervju s slikarjem Hansom Hartungom, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ne dotikaj se denarja — francoski film, 22.05 Ples skozi svet, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) —17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Oddaja za otroke, 18.20 Tele-sport (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 18. junija 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 18.30 Em francais, 18.45 Velika pustolovščina — serijski film, 19.25 O materialnem položaju slovenskih študentov (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Francoske kraljice — TV drama, 21.05 Obiščite z nami Miinchen, 22.00 Dokumentarni film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 20 slavnih (RTV Zagreb) — 18.30 Svet divjine, 19.00 Enciklopedija, 19.15 Jugoslovanska revolucija (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 19. junija 17.45 Tiktak, 18.10 Risanka, 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Filmski spored, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tatjana — iz cikla Mali oglasi, 21.20 Kulturne diagonale, 22.05 Vidmarjev šahovski memorial, 22.20 Wojeck — film, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 18.45 Filmski omnibus (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zar greb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 20. junija 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa, 18.15 Padlim, Bela Kraj ima — mladinski koncert, 19.00 Kam in kako inve- stirati, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Jajce in jaz — ameriški film, 22.15 Koračnice in popevke — lL. del, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 1725 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Ljubljana) — 19.00 Kultura danes (RTV Beograd) — 1950 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 14 junija franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 16. im 20. uri, framc. - i tali j. barv. CS fiLm JOHNNY BANCO ob 18. uri, premiera angl. barv. filma SMRT V OCEH ob 22. uri 15. junija amer. barv. CS film VELIKI MANEVRI ob 15. uri, angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SOS - ZAKO-NOLOM ob 21. uri 16. junija angl. barv. film SMRT V OCEH ob 16., 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. CS film SOS • ZAKONOLOM ob 16. im 20. uri, angl. barv. film SMRT V OCEH ob 18. uri Kranj STORžIC 14. junija italij. barv. CS film DRUGA STRAN ZAKONA ob 16. in 18. uri, franc. -itaJij. barv. CS film JOHNNY BANCO ob 20. uri 15. junija italij. barv. film film DRUGA STRAN ZAKONA ob 14. in 18. uri, franc. -italij barv. CS film JOHNNY BANCO ob 16. uri, ang! barv. film SMRT V OCEH ob 20. uri 16. junija angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film SOS - ZAKONOLOM ob 20. uri 17. junija italij. barv. CS film ŠEJKOV SIN ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 15. j um i j a amer. barv. CS film BANDITI ARIZONE ob 17. in 19.30. Tržič 14. junija amer. film FRAN-KENSTEINOV SIN ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER ob 18. uri 15. junija amer. film FRAN-KENSTEINOV SIN ob 10. uri, amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER ob 16., 18. in 20. uri ¥ Kamnik DOM 16. junija franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 18. in 20. uri 17. junija franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 14. juinija amer. barv. film OGNJENA KARAVANA ob 20. uri 15. junija amer. barv. film OGNJENA KARAVANA ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 14. junija danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 15. junija danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 17. in 20. uri 16. junija danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 19. uri 17. junija slov. barv. film SEDMINA ob 20. uri Jesenice RADIO 14.—15. junija mehiški barv. CS film VELIKI UPOR 16. junija italij. barv. CS film ZA PEST DOLARJEV 17. jumija amer. barv. CS film VELIKI MAC LINTOCK Jesenice PLAVŽ 14.—15. junija amer. barv. | CS film VELIKI MAC LIN- j TOČK 16.—17. junija mehiški barv. i CS film VELIKI UPOR Loterija POROČILO O ŽREBANJU SREČK 24. KOLA Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 50 20 33130 500 52940 500 321330 10.000 975060 50.000 441 50 4681 200 8431 200 580051 10.000 62 10 2932 200 873662 10.010 73 10 28463 500 51593 500 4 4 49654 504 089184 10.004 272244 10.004 05 10 3255 200 93605 1.010 26 20 3166 200 83706 2.000 91996 500 363056 100.000 682096 10.000 97 30 057 100 02807 1.000 50737 1.000 574387 10.000 8 4 28288 504 59108 504 75988 504 603748 10.004 59 10 19849 2.000 20279 500 281059 10.010 766199 10.000 Žirovnica 15. junija franc. barv. Bb° OBREKOVANJE Dovje-Mojstrana 14. junija franc barv. film OBREKOVANJE w 15. junija franc. barv. Vv film OSAMLJENA VOLČIČA Kranjska gora 14. junija amer. barv. & film VERA CRUS 15. junija franc. barv. USODEN PLEN Radovljica 14. junija angl. barv. filf MISTER 10% ob 18- »J špan. barv. film LOS TARA*" TOS ob 20. uri 15. junija špan. barv. f'1? LOS TARANTOS ob 16. JjJJ angl. barv. film MlSTt* 10 % ob 18 in 20. uri Bled 13. junija amer. barv. fj'1? SKRIVNOST STAREGA Mu NA ob 18. in 20.30. 14. junija amer. barv. f'''1? SKRIVNOST STAREGA Mu NA ob 18. in 20.30. ^ 15. junija amer. barv. SKRIVNOST STAREGA MINA ob 10., 15., 18. in 20-30f.|[11 16. junija japon. barv. >' VELIKI ZID ob 18. in 20.3"- Prodam Prodam dobro ohraA)^ ročno motorno KOSILN ^ BCS ter vprežno KOSl*^ CO Krupp. Naslov v ogj, nem oddelku Jesenice in ^78 n)u fV ki Dam v najem TRAVNIH ima približno 8000 kg S Pozirno 10, Potočnik To"1 Selca nad Škofjo Loko Jg Prodam LES za pufl«' iL rovce in LATE. Kadivec, čur 91 fv3i- Prodam rabljeno P° Mo no MIZO, KOMODO, ^ okroglo mizico, dva S* oJ ter nov PLETILNI Si*, regina. Naslov v 0^2$^ oddelku J^o- Prodam PSE mladiče, ^ krvni ovčar. Kol man ka, Gregorčičeva n. b*» yffi Prndaru 10 m^ suhih kovin PLOHOV. Nasipi oglasnem oddelku pSll Prodam 8 tednov sta5ekric3 jazbečarje. Kranj, *° n'' KO in SOD z vozom. ^1 Prodam KRAVO 0 2# mlekarico. Šenčur 2J*ptfM° Prodam dolgo ^■.^.&1]^< KAD iz cinkove ^zL^i dobro ohranjeno. Je iW Tomšičeva 38, Kran.i Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ kamno-seštvo Naklo telefon 21-05* 2915 SNOPOVEZALKO Prodam KRAVO, dobro ?**arico. Kleindinst, Gorica Pn Radovljici 2910 . prodam STOJALO za cir-gjar in ZAJCNICE. Kranj, Jezcrska c. 42 a 2911 SPAT6"1 Prodarn zakonsko oKl ' sarnsko spalnico, s£lazinjene STOLE in kuhinj-j: ? MIZO. Vprašati ponede-£* .m torek, Kranj, Partijska 6 2912 Prodam ŠOTOR za 3 ose-* prebačevo 51, Kranj 2913 novr°dam PRAŠIČKE. 6 tcd-r«-. ?tare- Pšenična polica 11, erklJe 2914 in^I^3111 bivalni stroj bagat, ž ;V> in otroško KOLO. Pi 20^. Preddvor 35 ( Prodam Wcosko> in SLAMOREZ-32 rT S Puhalnikom. Pšata ' u°l Pri Ljubljani 2877 ^ 'odam KOZO z lanskim fiik ,cern- Mediževec, Osoj- * l> Železniki 2916 fi rodam borove PLOHE. — °2bovk 3, Kranj 2917 Miri? Poceni prodam SPAL-in dvodelno OMARO. ^. Jcnec, Mencingarjeva št. 5 p ra"J 2918 Žen«uen' Prodam dva stara ,]r^ka KOLESA ter PEC na Zu ' Primerna za delavnico. pan. Prešernova 15, Kranj PR 2919 Puš|SD.AM STOJEČE SENO. Poc • ' SkofJa Loka 2920 CJKMa1^ prodam 4 nova balkn ,120 krat ,80> dve z 80 krV, mi vrati- 6 oken 120 v cm in dva 120 krat Kranj, Likozarjeva 1 Pr 2921 LO °^arn Vidljivo PARCE-Struyolmerno za dvojček v Struževo Ug 2922 ^rnn, w°. Prodam ročno m o-Št. 6°. ^SILNICO. Zg. Brnik P,- 2923 pr' M?,?,. d°brcga KONJA ^rteljnu. Cerklje 10 2924 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT L, KRANJ — (^DIŠCE KRANJ lblVŽ) Beksel) °bvešč-> dajalce, da prodaja dvovrstni ?r»nilni ^men Prodam zazidljivo PARCE-lo v bližini Kranja, voda v bližini, elektrika na parceli. Strahinj 33, Naklo 2925 OJAČEVALEC binson, Hi-Fi, 50W, za orgle ali kitaro, kompleten, brezhiben, nov, prodam. Večna pot 15, Ljubljana 2926 Ugodno prodam STRUŽNICO, 500 mm stružne dolžine. Ponudbe poslati pod 350.000 S din 2927 Ugodno prodam zazidljivo PARCELO poleg avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku 2969 Prodam nov PUHALNIK za seno. Cemažar, Lenart 8, Selca 2970 Motorna vozila Prodam ZASTAVA 750, letnik 1966. Pšenična polica 9, Cerklje 2928 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 2929 MOTOR puch 175 cem v odličnem stanju prodam. — Ogled od 15. ure dalje. Prevc — Selca 73 nad šk. Loko 2930 Prodam MOTOR tomos kolibri T-12 v dobrem stanju in 200 kg drobnega krompirja. Papirnica 8, škofja Loka 2892 Prodam MOTOR, novo JAVO, 90 cem in dobro ohranjeno PRIMO. Menjam tudi za moped. Može, Triglavska št. 5, Bled 2931 Ugodno prodam FIAT 850 zaradi odhoda k vojakom. — Naslov v oglas, oddelku 2932 SPAČEK, letnik 1966, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku 2933 Prodam MOTOR puch 175 cem, dobro ohranjen. Potočnik Matevž, Lenart 17, Selca nad škofjo Loko 2934 Prodam dva motorna KOLESA znamke java 175 cem, letnik 1960, dobro ohranjen, in 1967 skoraj nov. — Ogled vsak dan. Odar Jože, Boh. Bela 9 2935 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1963. Grad 41, Cerklje 2936 Prodam ŠKODO MB-1000, letnik 1967. Kranj, Jezerska cesta 122 2937 Prodam FIAT 750, letnik 1962 za 6000 N din. Prestrl Janez, Ljubno 67, Podnart 2971 Prodam osebni avto DKW F-12. Britof 91, Kranj 2972 Kupim Kupim KONJA, zelo lahkega, vajenega vožnje in paše. Kuhar, Novi trg 43/a, Kamnik 2940 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2941 Avstroogrske SREBRNIKE kupim. Pišite: na oglasni odd. Kranj »NUMIZMATIK« 2942 Kupim SKOBELJNIK (o-belponk) v dobrem stanju.— Naslov v oglasnem odd. 2938 Kupim salonit PLOŠČE za kozolec. Kokrica 24, Kranj 2939 Ostalo -Izdelujem električne varilne TRANSFORMATORJE U2 KONSTANTNO, ki je najvažnejše pri varjenju. PREIZKUSITE IZ. VAJANJA. Lužar, Domžale, telefon 72-075. Delam po naročilu. ROLETE LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE naročite zastopniku špilerju, Radovljica, Gradnikova 9. Pišite, pridem na dom. 2601 ČEBELARSKA DRUŽINA BESNICA vabi vse čebelarje, simpatizer je čebelarjev ter prijatelje, da se udeležijo čebelarskega srečanja v nedeljo, 15. junija, ob 14. uri v gostilni v Nemiljah ob priliki SLAVJA najstarejšega čebelarja Petriča ob njegovi 90-lctnici življenja. S čebelarskim pozdravom »NAJ MEDI«. Odbor 2944 TAPETE. TAPISONE POLAGAM. Kranj, telefon 22-630 2973 Zaposlitve Iščem STREŽNICO k nepokretni ženi, lahko upokojenka. Dam hrano in stano vanje. Ostalo po dogovoru. Bahtl Pavel, Sp. Otok 23 pri Podvinu. 2945 MIZARSKEGA POMOCNI-. KA za furnirana dela sprejmem takoj Polak Jurij, mizar. Drulovka 8, Kranj 2946 : Sprejmem vajenca za ce-I mentarsko obrt. Barbo Franc Valburga 45, Smlednik 2947 Iščem zaposlitev v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »rada kuham« 2949 Gostišče na Gorenjskem sprejme v stalno delovno razmerje DEKLE, ki je že delalo, ali pa ima veselje do gostinjskega poklica. Ponudbe poslati pod »Plača zelo lepa« 2950 Ženitve Vdovec, star 42 let, kvalifi. ciran zidar, išče ženo, staro od 35—40 let s stanovanjem. Ponudbe poslati pod »zidar« 2948 Stanovanja Oddam PROSTOR 40 m\ primeren za skladišče v središču Kranja. Kranj Krožna ulica l/a 2952 Kupim enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Za-| želeno malo vrta. Naslov v oglasnem oddelku 2953 Dve DEKLETI iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe poslati poa »opremljena« 2954 Prodam pol HIŠE z lokalom, vrtom in GARAŽO v bližini Tržiča. Ponudbe poslati pod »7.5 M« ' 2955 Poceni prodam staro HIŠO v St. Oselici v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku 2956 Prodam vseljivo enosobno STANOVANJE na podstrešju v Kranju. Ponudbe poslati pod »vrt« 2957 Mlada zakonca z enim otrokom iščeta SOBO in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Pomagam tudi v go spodinjstvu. Naslov v oglas, nem oddelku 2958 primerno tudi za gostilno v Prouam HIŠO z vrtom, primerna tudi za gostinstvo v okolici Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 2959 Prodam takoj vseljivo HIŠO. Juvanovič Slavko, Ljubno 15, Podnart 2960 SKROMNO SOBICO zmožnostjo kuhanja iščeta mlada zakonca za 6 mesecev. Kranj ali okolica. Poizve se: kozmetika »CVETA« Kranj, na Skali 6 2961 Trosobno komfortno stano vanje v Sečovljah pri Porto ro/u zamenjam za dvosobno komofortno v Radovljici, na Jesenicah ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2962 Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE v stolpiču. Kranj, M. Pijade 6 (UDIR) 2889 Komfortno dvosoobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v Celju zamenjam za Kranj ali Ljubljano Ponudbe poslati pod .azajoae-,. njava« 2951 Prireditve GOSTILNA ALEš na Bregu prireja v nedeljo popoldan VRTNO ZABAVO. Vabljeni! V primeru slabega vremena bo naslednjo nedeljo 2963 Gostišče pri Jančetu iz Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom in kegljanjem za kaštruna. Igra trio Frenkv in trio Franca Ostermana. Vabljeni! 2964 V nedeljo, 15. junija vas vabimo na PROMENADNI KONCERT pihalnega orkestra STAHLKLANG IZ BORO-VELJ ob 9. uri dopoldan. Popoldan bo vrtna zabava s plesom in odličnimi spe-cialitetami na žaru. Restavracija DETELJICA pri Tržiču Čestitke Izgubljeno Naročilnica št. 765 na ime Vidmar Ivan, Šenčur 202, izdale Kr. opekarne dne 7. 5. 1965 je neveljavna 2965 Najdeno ZAPESTNO URO (moško) dobite GRAD 5 Cerklje 2966* Izgubil sem ETUI s KLJUČI na Maistrovem trgu ali Prešernovi ul. Najditelja prosim, da jih odda LM v Kranju 2967 Obvestila Pogorelo mi je vse. Nezavarovana škoda 12.500 N din. Prosim darove v denarju nakazati: Pleša J., Zabrekve 12, pošta Selca nad šk. Loko 2968 GOVEKAR MIRICI iz Kranja za uspešen zaključek študija .iskreno,čestitajo, Kr-žišnikovi iz žirov ' 2729 C I R K 0 S PRAGA V KRANJU SAVSKEM LOGU ŠE V SOBOTO: ob 16.30 in 20. uri IN V NEDELJO: ob 1630 in 20. uri 0 Največji češkoslovaški cirkus PRAGA 9 Cirkus sprejme 3000 gledalcev 9 96 zaposlenih % 76 vozov 9 20 avtomobilov 0 slon:, tigri, medvedi, poniji, domače in divje svinje in veliko drugih dresiranih živali NA PROGRAMU: — Atrakcije svetovnega ranga — domače in divje svinje prvič v cirkusu — 6 bengalskih tigrov — Medvedi kol športniki videli jih bosie na ko lesih in motorjih (750 cem) — Slon BINA — sam igra na ustno har morilko ter pleše balet — Artisti ORLANDO izva jajo najdrznejše akrobatske točke — Najnovejša dresura po nijc, ki jo vodi naj mlajši član cirkusa ROEERTO — IN NE SAMO TO — v c?rkusu sodeluje še 40 članov: žongler ji, trio BRF.M-LOV, ekvilibristi, mojstri na trapezu, komiki, i0-elanski orkester in 5-elanski ansambel priljubljenih balerin Trčenje na nepreglednem ovinku Lažfe prometne nesreče Ozka in nepregledna cesta je bila vzrok trčenju med tovornim avtomobilom KR-168-26, ki ga je vozil Jano Ulčar z Bleda, šofer pri GG Bled, in osebnim vozilom BG- 564-85, ki ga je upravljal Julij Slabšak iz Ljubljane. Avtomobila sta trčila na cesti IV. reda, na odseku med Zgornjo Radgono in Krmo. Voznik Slabšak se Izsiljeval je prednost Minulo sredo, 11. junija ob 22,05, sta na križišču Ljubljanske in škofjeloške ceste trčila avtomobil KR 151-78, ki ga je upravljal Stanislav Novak iz Tupalič, ter moped KR 52-349, čigar voznik Ivan Silar z Brega se je ob padcu lažje ranil. Nesrečo je zakrivil voznik avtomobila, izsiljujoč prednost. Na obeh vozilih je za približno 250 novih din škode. 17 blejskih čolnarjev kaznovanih Občinski sodnik za prekrške v Radovljici je kaznoval 17 blejskih čolnarjev, ker na čolnih nimajo vidno označenih cen za prevoz s čolnom. Čolnarji so kaznovani vsak po 50 N din na podlagi zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen. Za tovrstni prekršek zakon sicer predvideva znatno višjo kazen, in sicer od 200 do 5000 N din (do pol milijona S din), vendar je bila zaradi posebnih okolnosti Izrečena milejša kazen. Na Bledu raste število čolnarjev, ki imajo svoje čolne, ali pa čolnarijo s čolni last Zavoda za turizem Bled. čolni lahko sprejmejo 18 odraslih oseb, otrok pa nekaj več. Tako pravijo čolnarji, ne vem pa, če je dovoljeno prevažati več kot 18 oseb, kajti tudi otrok je oseba. Za eno uro vožnje po jezeru čolnarji potniku zaračunajo po 4 dinarje, do otoka in nazaj pa porabijo navadno uro in pol. Porast čolnarjev kaže, da je to v poletnih mesecih donosna obrt. J. V. je pri tem huje ranil. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 8000 N din. Vlom v trgovino V noči od 10. na 11. junij je bilo vlomljeno v samopostrežno trgovino živila na cesti Staneta Žagarja v Kranju. Neznani storilec je prišel v poslopje skozi straniščno okno. Moral je odstraniti železno mrežo. Tat je v blagajni našel vsega 60 novih din. Otrok padel pod avtobus Pretekli četrtek (12. 6.) dopoldan je na Spodnjem trgu v škofji Loki avtobus LJ 326-81, ki ga je vozil Stane Sršen iz Ži-rov, hudo ranil petletno Tatjano Košir iz škofje Loke. Otrok je nenadoma pritekel na cesto, zadel v sredino avtobusa in zaradi sunka padel z desno nogo pod zadnje kolo. Vozilo ni utrpelo nobene škode. Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre žene in mame Marije Skuber Mohoričeve mame se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali, darovali cvetje in vence ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sestri Minki in dr. Žgajnerju za nego v bolezni, gospodu župniku, cerkvenim pevcem in g. Grabnarjevi za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Elektro in Živila Kranj. žalujoči: mož Miha, sin Miha, hčerka Anica, sestra Meta in drugo sorodstvo. Jezersko, 9. 6. 1969 Zahvala Ob tragični izgubi mojega dragega moža, brata, strica in svaka Stanislava Derniča dipl. strojnega tehnika in vojaškega vojnega invalida v pokoju se iskreno zahvaljujem prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom, duhovščini in pevcem. Radovljica, dne 4. 6. 1969 žalujoča žena Minka In drugo sorodstvo Minulo sredo, 11. 6., zjutraj sta v vasi Rupa pn Kranju trčila avtomobila KR 129-24, Vladimir Vagaja iz Kranja, in KR 181-58, voznik Branislav švabič iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti obeh vozil in zaradi ozkega cestišča. Avtomobila sta trčila čelno. Ranjen ni bil nihče, materialna škoda pa znaša 10.200 N din. Istega dne ob 6.30 je na cesti III. reda, v vasi teče pri škof j i Loki, osebni avtomobil LJ 804-78, kj ga je upravljal Dobrivoj Mladenovič, trčil v naspi"otI vozeče vozilo KR 175-19. Za volanom slednjega j0 sedel Jože Križaj iz Reteč. Do nesreče je prišlo, ko Je Mladenovič neprevidno prehiteval neko vozilo in zato peljal po levi strani cestišča. Lažje so se ranili: nf* brivoj Mladenovič, Peter Pejič, Vanda štiglic, Azlf Džindžič in Ivanka Križaj. Materialna škoda zna^a 10.000 N din. Na cesti JLA v Kranju je v sredo, 11. junija, P* poldne voznica osebnega avtomobila LJ 821-35 L ju j*' mila Bogataj iz Ljubljane pri dohitevanju kolesarja Milana Sekneta iz Vogelj, ki je vozil po skrajnem deS* nem robu cestišča, zapeljala preveč v desno in Sa zbila po tleh. Ob padcu se je Sekne lažje ranil. Mate* rialna škoda znaša 120 N din. Zahvala Ob prerani izgubi moje žene Angele Knafelj se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžan sosedom posebno Smolejevim, prav tako tudi voznikom avtomobilov za dobro izvedbo prevoza. žalujoči mož Franc Jesenice, dne 9. 6. 1969 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil nas dragi mož, oče, brat in stric Jože Pavlic tkalski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 14. 6. 1969, ob 15.15 izpred hiše žalosti Gorenjesavska c. 47 na kranjsko pokopališče. žalujoči: žena Ivana, sin Marjan z družino, brat Gabriel, sestri Ančka & Marija z družinami. Kranj, Podnart, OHIO, 12. 6. 1969 Zahvala Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, suia in brata Alojza Jakominija se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njeg0^ zadnji poti. Posebna zahvala vsem sodelavceni tovarne ELAN, članom gasilskega društva iz Beg"1 ter pevoem. žalujoči: starši, brat in sestre z družinami VerČič, Gradnikova 9, Kranj sobota — 14. junija i%9 GLAS * 31. STRAN Pogovor tedna Tanja Strel Drugo leto prve? ženska košarka v Škof.ji Loki je v nekaj letih naredila velik korak naprej. Veliko zaslug za to ima tudi iPđfci ki jo največkrat na prtljažniku njenega ponvja ^Premija oranžna žoga kot njen simbol. Tanja Strel Je to in prav prijetno naključje je, da je najboljša »kofjeloška košarkarska strelka, najboljša strelka na Mnogih turnirjih, bila pa jc predlanskim tudi najboljša Strelka gorenjske košarkarske lige Sedaj igra v ekipi Kroja že drugo leto v republiški ligi in je stalna igralka Prve petorke, ki največkrat igra vso tekmo in daje od ^he vse moči, da bi loška ženska košarka čim častneje j^stopala mesto na sotočju dveh Sor. Nekaj njenih °dgovorov na prav toliko vprašanj bo to mlado športno iz škofje Loke še bolj predstavilo vsem prijate-W« košarke. • Tvoja prva srečanje s koši? »Začela sem pred leti v osnovni šoli škofja Loka in nato igraia v ekipi Mladi rod v gorenjski ligi.« • Kaj pa razvojna pot in uspehi? »Oboje je povezano z uspehi Kroja, predvsem na republiških mladinskih prvenstvih. Pred tremi leti smo i,e v Mariboru osme, predlanskim v škofji Loki pete, a,*i so nas v predtekmovanju ustavile poznejše prva- nJe Jeseničanke, letos pa smo v Mariboru bile druge enakim številom točk kot prvakinje.« • Se zato rada spominjaš letošnjega Maribora? . *To imam sicer za največji uspeh, vendar menim, a J* bil turnir za nas mlade igralke prenaporen. Odi-**'e smo namreč kar štiri tekme na vročem soncu doPoldanskem času.« Tvoje sposobnosti opažajo tudi vodje drugih ekip; J če bi te vabili, da bi spremenila okolje? »Letos ne, za pozneje pa še ne vem.« • Doklej boš igraia košarko? »Dokler bom za to sposobna.« ^ Kaj bi loški ekipi prineslo še večje uspehe? kan .1 trije treningi tedensko in pridobitev mladega dra iz osnovne šole.« stvuf> ^atcro mesto boste zasedle v letošnjem prven- bUanietrt0 Uli PCt° °d,oči!a bo tekma z IIirijo v LJu" djn a.n'a Strel bo še dve leti igrala na republiških mla-ma t Prvenstvih. še dve leti je čas za Tanjo, da po jvH3 osvojiti mladinsko prvenstvo SRS za loško ekipo. lovoriko vsi želimo loškim košarkaricam v prihodih dveh letih. Občinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu OŠ Luci ga n Seljak dvakrai prva tel^ dnevi jc bilo končano rj>k0llVanJe v obeh pionirskih Rttji Pnih U*ah občine li pr: ,prvo mesto so osvojt- W°iiirk1(Knirjih kakor tudi P" J^Pke3 učenci oziroma ^'Jak • °snovnc §ole Lucijan išča. Lep uspeh **re«Jdv egIi tudi P'0"'1-'' iz fci me^ra' sa' so osvojili dru- itr^i0, e°Prav so vse tek-^ral, v gQsteh Ustvice: uJionJrji - Se'Jak 10 8 1 1 101:59 17 OŠ Preddvor 1« 6 3 1 93:63 IS OŠ S. Jenko 10 6 0 4 92:76 12 OŠ F. Prešeren M 3 2 5 76:66 K OŠ Šenčur lo 2 2 6 78:106 6 OŠ Predoslje 10 1 0 9 37:92 2 pionirke - Oš L. Seljak 4 S 1 0 53:25 7 Oš Predoslje 4 1 1 2 36:34 3 OŠ F. Prešeren 4 l 0 3 22:52 2 Pokalne nogometne tekme na Gorenjskem Zmaga Jesenic v Stražišču V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje za nogometni pokal Gorenjske. Najpomembnejšo zmago so dosegli nogometaši z Jesenic, ki so premagali Kranj v Stražišču. Kranjčani so vodili v prvem polčasu s 3:0, ob koncu pa so zgubili s 3:6. Rezultati: Triglav : LTH -3:0 (3:0), Kranj : Jesenice 3:6 (3:0), Naklo : Lesce 3:4 (2:2, 2:0). V polfinalu se bodo jutri pomerili: Lesce : Podbrezje, Triglav : Jesenice. P. Didič Končano je tekmovanje v II. gorenjski rokometni ligi Sava prvak Preteklo nedeljo je bilo končano tekmovanje v II. razredu gorenjske rokometne lige. V ligi je nastopalo 10 ekip. V glavnem so te ekipe sestavljene lz mladih igralcev, ki si v tem tekmovanju nabirajo znanje in izkušnje za tekmovanja v I. razredu gorenjske in conske rokometne lige. Prvo mesto je osvojila rokometna ekipa tovarne Sava. V ekipi igra nekaj starejših rokometašev (Pirih, Zorman). Po nekajletnem premoru so tako v Savi spet uspeli ustvariti dokaj kvalitetno ekipo, ki se bo v naslednji sezoni skupaj z ekipo Besnice enakovredno borila s člani I. gorenjske roko metne lige za gorenjskega prvaka. Od ostalih ekip so največ znanja prikazali mladi igralci iz Sclc, Radovljice, Dupelj in Kamnika. Vse ekipe v srednjem delu tabele so bile zelo izenačene. Zal je treba kritizirati predvsem mlade igralce iz Križ, ki so kar pet tekem izgubili brez borbe, ker sploh niso prišli na tekmo. Take ekipe pa so tudi Šešir B in Storžič, ki sta tako izgubili dve tekmi in moštvo Dupelj dve, ki so tako izgubili eno tekmo. Ncresnost teh ekip v tekmovanju res ni bila na mestu. Lestvica: Sava 18 14 1 3 445:309 29 Besnica 18 14 1 3 312:206 29 Btkm b 18 13 0 5 273:223 26 Radovljica b 18 9 4 5 315:238 22 Duplje B 18 9 3 6 304:274 20 Kamnik b 18 9 1 8 338:309 19 Žabnica b 18 7 1 10 263:311 15 Križe B 18 4 1 13 171:256 4 StoržiČ 18 3 0 15 269:402 4 šešir b 18 2 0 16 218:380 2 Strelci: Pirih (Sava) 145, Grilc (Kamnik B) 128, Vrhovnik (Zabnica B) 81, Cufer J. (Selca B) 80, Zorman (Sava) 74, Kuhar (Duplje B) 70, Habič (Sava) 68, Petrač (Storžič) 67, Slapar Besnica), Ribnikar (Storžič), Benedičič (Selca B) vsi 62 golov itd. Izključitve ekipno: Selca B 14 minut, Križe 15, Radovljica B 16, Besnica 24, Zabnica B 26, Duplje B, Šk. Loka B 28, Sava 38, Storžič 53 in Kamnik B 56 minut. Izključitve posamezno: Sreš (Storžič) 21 minut, Zorman (Sava) 18, Repanšek (Kamnik B) 17, Petrač (Storžič) 11, Grilc (Kamnik B), Habič (Sava) oba po 10, Štrajhar (Kamnik B) 9 minut, Likar (Storžič) 7 minut itd. F. Porcnta Zmage sodnikov V zadnjem kolu republiške judo lige so Kranjčani gostovali v Mariboru. V obeh srečanjih so bili poraženi, in sicer Branik : Triglav 20:10 in Maribor : Triglav 32:5. Za oba poraza se ima Triglav v veliki meri zahvaliti sodnikom, ki so s presenetljivimi odločitvami krojili in delili zmage mariborskim tekmovalcem. Za vrhunec pa so Za- plotniku sicer pravilni met in končni prijem proglasili za neveljaven in mu odvzeli dragocene točke. Dovoljevali pa so tudi izvajanje metov na robu blazine, kar je neizogibno pripelja-Jo do poškodb. Motiti se je človeško, vendar odločitve sodnikov v Mariboru presegajo vse meje in jc čas, da tudi judo zveza nekaj ukrene proti takim sodnikom. J. Rojšek Triglav: E.O.S.C.96 (Zahodna Nemčija) Po dolgem času bodo imeli Kranjčani priliko videti zanimivo srečanje v vaterpolu. V Kranju bo v ponedeljek zvečer gostovala tretje uvrščena ekipa Zahodne Nemčije iz Offen-bacha. V ekipi gostov bosta igrala dva igralca državne nemške reprezentance, ki je pred dnevi premagala našo državno vrsto. Z zanimanjem pričakujemo tudi nastop dvojice mladih reprezentantov 7. Kranja Mohoriča in Bal-dermana kakor tudi Nadi-fcarja, ki se je vrnil iz JLA. To bo uvodna tekma sezone v letnem bazenu in -.a rad i tega ne moremo pričakovati kakšno posebno kvalitetno igro. Na osnovi te tekme pa bomo lahko ugotovili, kako so se kranjski vateri>olisti pripravljali v pripravljalni dobi. Triglav bo na tej tekmi nastopil v naslednji postavi: F. Rebolj, Chvatal, Mo-horič, Kodek, Velikanje, Košnik, Balderman, J. Rebolj, Klemenčič, Nadižar in Finžgar. Pred pričetkom tekme pa bo še plavalni miting kranjskih plavalcev in pla-valk. Vstop na tekmo je za vse prost, ker jc vstopnice za vse gledalce odkupilo podjetje Žitopromet iz Sente, skladišče Kranj. P. Didič Franc Nadižar Tradicionalni športni teden v Križah Jutri velik telovadni nastop Z namlznoteniškim, šahovskim in rokometnim turnirjem se je začel osmi tradicionalni športni teden v Križah pri Tržiču. Na tekmovanjih sodelujejo ekipe z Gorenjske in iz Borovelj ter Celovca. Danes popoldne se bodo v Križah zbrali gorenjski taborniki, ki bodo nato odšli na orientacijski pohod od spomeniki do spomenika, najboljša ekipa pa bo dobila prehodni pokal občinske konference ZMS Tržič. Del tabornikov, tisti, ki ne bodo tekmovali na orientacijskem pohodu, bo odšel na manifestativni pohod v znano partizansko vasico Gozd, kjer bodo postavili tabor in se poveselili ob tabornem ognju. Danes zvečer bo v Križah nastopila tudi folklorna skupina »Karavanke« Iz Tržiča, v programu pa bosta sodelovali še dve folklorni skupini — z osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču in kriške osnovne šole, pevski oktet iz Kovorja in pihalna godba iz Tržiča. Zaključna prireditev tradicionalnega športnega tedna v Križah bo jutri, v nedeljo, 15. junija ob 14.30. V veličastnem telovadnem nastopu, v katerem bo sodelovalo okoli 800 nastopajočih, se bodo zvrstila športna društva, orodni telovadci, atleti, cicibani, šolska mladina, pripadniki JLA, letale* in padalci iz Lesc, miličniki kadeti, gorenjski taborniki, gorski reševalci, lovci, godbi Iz Tržiča in Borovelj ter folklorna skupina »Karavanke«. Po telovadnem nastopu pa bo organizator TVD Partizan Križe pripravil še družabno prireditev. Križe, 12. junija — V okviru osmega tradicionalnega športnega tedna v Križah pri Tržiču sta bili do sedaj končani že dve tekmovanji. Na namiznoteniškem turnirju v sredo so zmagali tekmovalci Borovelj s Koroške, medtem ko je bil v četrtek na sporedu šahovski brzoturnir. Med desetimi ekipami s 40 šahisti so bili najboljši šahisti šahovskega kluba Borec Iz Kranja. Drugo mesto je zasedla druga ekipa iz Križ, tretji pa je bil Dom JLA iz Kranja. — ič Težave v kranfskem Kovinarju (Nadalj. s 1. strani) sanacijski kredit ne bo odobren, bo nekdo odgovoren za morebitno likvidacijo podjetja. Stroški le-te pa ne bi bili majhni-, saj ima podjetje obveznosti v tujini še do 1971. leta. Na seji so razpravljali tudi o razmerah na osnovni šo li Cerklje, kjer so konec maja elani upravnega odbora onemogočili predsedniku izvršnega odbora sindikalne organizacije udeležbo na seji upravnega odbora. Na včerajšnjem zasedanju so pojasnili, da so se predstavniki upravnega odbora, izvršnega' odbora, vodstva šole in ob- činskega sindikalnega sveta dogovorili, da bodo to vprašanje v kolektivu sami rešili in ga tudi že rešujejo. Nazadnje pa so na seji razpravljali še o nizkih osebnih dohodkih, ki so jih aprila letos izplačali v Zavodu invalidskih delavnic v Kranju. Sindikat je skupaj s člani koltekriva v začetku maja pregledal nastale težave in se zavzel za odgovorno in smotrno ureditev nekaterih nejasnosti in organizacijskih vprašanj. Kako bodo v kolektivu uredili vsa potrebna vprašanja, bo občinski sindikalni svet čez čas pregledal. A. 2. Voznik hudo ranjen, avto razbit Na cesti prvega reda, pri vasi Meja, je v četrtek, 12. Junija ob 14. url, prišlo do hu prometne nesreče, pri kateri je bil voznik avtomobila KR-177-39 Artur Šiler iz Kranja hua ranjen, na vozilu pa sc ugotovili za 15000 N din škode. Voznik je neprevidno prehiteval, zaS v škarje in, da bi se izognil trčenju z avtomobilom rdečega križa, ki mu je pripeljal naspro < zavil v levo, pri tem pa zadel v obcestni kamen. Vozilo je vrglo s cestišča, zletelo je na trav ln se ustaviio šele 37 metrov stran, potem ko se je nekajkrat obrnilo. Predlog sveta za turizem in blagovni promet Prisilna uprava v planinsko gostinskem pod el u Krvavec Svet za turizem in blagovni promet kranjske občinske skupščine je v torek na svoji prvi seji obravnaval tudi poslovanje planinsko gostinskega podjetja Krvavec. Znano je namreč, da ima to podjetje že nekaj let precejšnje poslovne težave in je poslovanje že večkrat končalo z izgubo. Zato so člani sveta na seji sprejeli več sklepov, ki jih bodo predlagali na prihodnjem zasedanju obeh zborov občinske skupščine v potrditev. ditni banki. Svet je tudi predlagal, da bi podjetje začelo izplačevati dolg z 1971. letom, odbor prisilne uprave pa bi moral v enem letu urediti notranje kadrovske in organizacijske odnose. Prav tako so sprejeli sklop, naj bi skupščina tudi v prihodnje oprostila podjetje nekaterih družbenih (občinskih) dajatev. Ko pa so razpravljali o možnosti združitve podjetja z drugim podjetjem, so menili, naj bi iskali možnosti za združitev po ureditvi kadrovskih in organizacijskih odnosov oziroma po sanaciji podjetja. Odločno so bili tudi proti likvidaciji ali razdružitvi podjetja. A. Ž. Trojni nogometni spored v Kranju V nedeljo popoldne bo v Kranju kar troje srečanj nogometašev Triglava 1" Nove Gorice. Vsa tri srečanja so zelo pomembna z* kranjske ekipe. PionlrJ' Triglava se bodo kot prvaki Gorenjske pomerili 8 prvakom goriške podzveze. Zmagovalec se bo uvrstil med štiri najboljše ekip« Slovenije. V pokalni tekmi pa se bodo mladinci Triglava P°" merili s sovrstniki Iz Nove bo na tek" Gorice. V nedeljo pa sporedu tudi zadnja ma letošnjega P'^jjL. slovenske nogometne . Triglav bo nastopil Pr Novi Gorici. p. Didic Tako so sprejeli sklep, da se v podjetju uvede prisilna uprava, za socialno sanacijo podjetja pa predlagajo najetje kredita pri Gorenjski kre- __^ i Občani KOKRICE in njene okolice Obiščite razstavo Velika izbira IN PRODAJO SODOBNEGA POHIŠTVA, STANOVANJSKE OPREME TER TEHNIČNEGA BLAGA OD 12. DO 22. JUNIJA 1969 V KULTURNEM DOMU NA K O K R I C I PRI KRANJU. RAZSTAVA BO ODPRTA VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH OD 9. DO 18. URE U G O P R P O P E N N DAJ R O S N SOJI B R E Z P L NAD D O T O A K U P ANA I Š K A L A , A C -O - Ml Mercatos* STAVA. Za obisk in n a k u P se priporoča MERCATOR PE Preskrba Tržič