Ivaa Vesniijak.5Gespod urednik! Kako lepo bi bilo, ako bi za BH,gli y aaši aovi državi obhajati Božift tako, kakor smo ga pričakovali še pred finim letom, ko smo zrli v boiicčnosti uašo domovino kakor Izraelci svojo obljubljo'uo deželo! Ni še pravega veselja v naših srcili, ko obha jamo prazaik: one svetotajne no6i, ko se ,ie razlegal vefuolepi kli« božjih krilatcev nad betlehemskim hlevom; ,,Slay» Bogn na višavah in mir ljudom na zeml.ii!4" Ne Tidimo tistih lepo bleščefiih okenc po naših kmct&kih raseh, ker v hišah ni petroleja in sveč. Ne eliSimo aaJSik ubranih zvonov, ker nas je zanje ogolju!ala birša avstrijska uprava ter jih vrgla v malho ži&onu in _ni8u.joči vtfski. Vidimo povsoi širom naše do.iiuvine aezadovoljsivo, revščino, pomanjkanje. V tvcti boži6ai nofii vidimo n. pr. naše haloško ljudst vo, poseb«, še deco, brez kruha, brez obleke, brez obuvtila, c«Io brez soli za njihov uborni, nezabeljeni krompirček ali fižol. In kakor v Halozah, tako je z našimi reveži po Slovenskih goricalr in po Pohorju, ter po posavskem gričevju. Vidimo tebe, slovenski k.rnefovaleo, kako si v silnih, prav upravičenih. skr beli za svojo bodočnost. Pri vsera tem se vprašamo: kdo je zakrivil, da je naše stanje takšno? Kje so vzroki? Ali se da naŁc slanje poltoljšati? Naj podam v tem pismu malo odgovora za vse oae. ki znajo in hočejo misliti! Pryl in glavni krivec. riaših sedanjfli slabih odnošajev je naSa bivSa.država m njena u->rava, torej njeno vodstvo. Ze v trenutku, ko ie rstopila Angleška v svetovno vojsko, je bila ta tistveno odločena in pošteni, pametni in previdni vodiielji ne bi smeli nadaljevati do neskon5nosti groa ntga klanja, razdejanja in uničevanja, ki Je žrlo naSc življenj« in še bolj naše imetje. Toda hoteli so nas iiBšČili in kier je bilo najhujše, tam so krvaveli naši Ijudje in iiaeli rato najslabšo htrano v bojni vrsti, y 2H,iedju in bolnioi. Uničili so naSe kmetijsh^o, izsesali naše pokrajine z rekviKioijami in dali za kmetove, z znojem in krvavimi žniii nridobljene pridelke tisti papir, za katerega nam sodaj ljudje po Sirnem svetu nič ali prav malo daje. Kftko nas tlšči naš fienar? OgleiMO si rrednost naše krone zunaj na§e države! Priirserj- a±o pri tem vrednost krone, kakor je bila tik p k! vojsko in kakor je sedaj! Pre."J vojsko si dobil en amerikanski dolar za 4.nC do 5 K sedaj raoraš dati zanj okroglo 100 K. Za 60—fl,5 v, j«roj ne celo 1 K, si dobil pred svetovno ^ojsko 1 franeoski frank, 1 laško liro, 1 švicarski Jrank ali 1 dinar. Sedaj pa moraš dati za 1 Irancoski franlr 8-10 K, za 1 švicarskega celo 13—15 K . Zd 1 Hro 8 F in za 1 srbski dinar uradno Z% K, y irgovini pa -1!4 K. Da ve5 glavni vzrok temu stanju, poinni, Ijubi iriiaf.pl1. š<> slfideče: Pred vojsko je iraela a-v^strijskoogrska banka okroglo 1 tisoč in 250 do 300 milijonov zl.ita in srebrn. Sedaj aa ima še samo 200 milijonOT. Tred voskd jo bilo papirnatih kron 4 tisoč in 500 milijonov, sedaj pa jih je bilo do oktobra 1918 žo nad 4.0 tisoft mili'onov. To leto je narastla r'nožina na 50 tisoč mili'on«y. Od te množine je sedaj samo v Jugoslaviii dvakrat ve6 papirja, kakor ga je bilo prad to vojsko v eeli bivši avstro-ogrski državi. All rabimo tnj denar? i Kekel mi boš: saj jaz -n* rabim ne lir, «• frankov, no dolarier! Pray imaš, prijatelj, '^da ti rabifl noobhnd-.o sol, pctrolej, oblcko, riž, boieš kavo, sL«d- ! B- ž?Č7W pismo» koi", zdravila. To vse i- še sto tn sto drugih red rahiš ti, in vse to moramo kupiti tam, kjer se dobi lo blago in moramo ga kupiti po ceui in v denarju, ka-  kor so tam zahteva, Tujci hočejo za svoje blago svoj denar in ne našib. kron. Povdarjam torej gt eikrat: glavai kriveo naših današnjih razmer je fc,ol]ufivo li-  nau<Suo gospodarstvo razpadle avstrijske driave, toda krivda ni sarao tam, je tudi drugodl Drugi yzroki draglnje t. DruK! vzrok draginje je splošno pomanjkani« blaga na svetovnem trgu. Tudi druge d»*žave so biU niob.iiznane, tudi druge niso v svojin tovarnah in na svojih pcljanah delale za mirne (5ase, temveč le za vojsko na bojnib poljih. Tako je draginja razmeroma iibli v lujem denarjr. že v tujini. Ta draginja na svelovnern irgu in promeiu vsled pomanjkanja blaga ti bo jasna, ako ti navedem doinač vzgled: tudi v mirnom časa so pri nas bila na primer jajoa o božifiu dvfikrat dražja, kakor pa meseca marca: denar jo bil sicer listi, a biaga — jajeo ni bilo. Trelji vzrok iiašeiou sedanjemu stanju pa so voi*'žniki — prekupoi. Kakor hilro je tega ali onega likiga m«iuj, se ga polastijpvyerižniki in ga še bolj dražijo. Kftkor imamo mi svoje verižnike — posebno židje so v tein pravi umelniki! — za sol, sladkor, pe- Irolej, obieko in drugo,; tako iraajo v drugih državah uidi svo;e. Kukor iniamo pri nas cele kapitalistične organizscije, za proliiarstvo: recimo ljubljanski ,,Iin-  peks" ali nektere srbske in hrvaške banke, tako jiti  ioiajo čeveda tudi na Francoskem, v Ameriki Jtd. Se cela vrsta flomačih vzrokovl Pfczroti ne smemo še celo vrsto, doniaCih vzrokov, da jo našo gospodarsko stanje tako slabo. Krivd>x ,jo na isaši sedanji vladi in njeni upravi ter na gospodarskih okoliščinah, katera ta vlada trpi ali celo podpira. Ravno zato pa smo v tako ostrem boju proti sedanji vladi, ker ne zna in noče urediti naSili gospodarskih in upravnih razmer tako, kakor bi bilo dobro, painetno in našeniu ljudsfvu edino priinerna Prvi pogoj za redno odnošaje med posameznimi državarni so dobra trgovinske in prometne pogodbe. Mi pa vsled komodnosti in nezmožnosti trgovinskili miuistro.' ša slabih pogodb nimamo in kar jili iiiiamo, jih ne izpolnjujemo all pa naši trgovoi in naš9 zadruy.Q 118 zvedo njib vsebinei Blago mora knain po žele?;nieali ali pa po ladiaii. Sedaj pa gredo vlaki in posamezci vagoni črez nieio, ker jih nijiče ne zaupa, da jih dobi nazaj. Nv mamo namreS prometnih pogodb s sosednimi država| m.1. Edino eno tako pogodbo imamo z Italijo in še aa (o so'rabiJi sedanji demokratičir ministri toliko gasa, ta jo odobrijo, kakor so na vladi. Carina, Jtasa nesreca. V»"ika krivda na današnjem stanju zaden« ttsdi carino. k1 jo ,je upeljfs.'a v scdanji obliki naša sedanja sooijaJisli(5iiu in l:beralT'O-demokratiena vlada. Carina imej po praksi v«eh zdravih gospodarskih ir> iv-ulturuiii držav v prvi vrsti ftčititi državljaae. Sodajna carina p« državli.uie nftiavnosl odira, ker s»J l'Gbira od predmetov, kaiori tvorijo dneirne življensk* potrebščioe našega ljudstva. Tudi naftin, kako pobirrijO nes^e&no carino, \» vsled nepraklifiuih prcdpis,-iv in >T«led neizvežbanib uraduikoT naravnosl veC lxti( ško(V?jšv za na5 gospodarski razvoj. Ako povdar- jam, da jo južna žolezmca zaradi nezrnožnih uradnikov in '.lOpraktičnih pr8flj"isov glede carine morala ustaviti Zii dolgo dobo v*~ lovorni promet. ako povera, da je stilo svoj 4as v klariboru skozi,tedn* hi tedne nad 600 ragouoT, ker Jlh j« zadrževal •arinski (urad, maaaorejo si napraviti ljuflje š* le sliko, zakaj je tako 8'abo z Hiišim izvozom in uvozcm! Blago za Svico ia CehoslovnSko stoji že cele tedne;v mnogo ga je iaginilo in nasjirotno stoje stotine vagonov onstraa naše mej» od Spilj proti Gradcu ter ičakajo, d& _ey_* eari-* aarna svoje polževo delc. iiaš Lavoz in na§ nv»a Je popolooma neurejen in negotov. Driraa j« Tsletf pomaajkanja potrebnih vozov. Izročen je varižuiškim, kapitalisr<Cuim organizacijam. Tudi pri ministrih ni potrebiie volje in pobebnega razumevanja za vse te vužne m>?e gospodarske zadeve. Deloma imajo preved. 2Jigrizen?ga Btrankarskega dela, kakor naprirner naš uiinister dr. Kramer in drugi, deloma.pa so komodni !h ne razumcjo. Tako je na primer s pr«branjeyalv'm ininistrom Bugšekom. NaS uvoa se ne nanaSa na predm«U, ki SQ IJudstvu brezpogojno potrebni, temveč vohko bolj na hiksus. Tako sem po Ljubljani in še bolj po Zagrebu in Belgradu opazil mnogo lišpa, dišeCega olja, dragiBi tujih vin in likerjev, opazil dragocene tuje tkanine, sladkarijo in tisoče drugih. predmetov, katera bi začasno prav labko oogrešali, pa bi težki miljoni ostali za bolj potrebne reči in ljudje bi bili bolj solidni, poSteni. Sedaj pa vlada pusti, da požira ta luksus miljone, luksus pa si dovoljujejo milijonarji, yojni dobi&< karji iii verižniki ter ljudski oderuhi vobfio, pa tudi deloma podkupljivi in pokvarjeni uradniki. Verižniki in dobiftkarji pa luksus pla6ajo z denarjem, katerega so iztisnili i_ ljudslva. En praktifini vzgled: V Lju^ bljani pripovedujejo o gospodu, ki prodaja čevlje, da tma novo, bajno opravljeno stanovanje z 1- sobami, in samo odeja stane 82 tisofi kron! NaŠe ljudstvo po Stfjjerskem kaže tudi s prstom za raznimi verižniki in oderubi, ki so ga opebarili za miljone ia miljone« Vsak kraj jih dovolj pozna. Veliko krivdo na današnjom stanju hna tudt vslod vojske nastala želja po zavživanju ia bogastvu:i Malo dela, velik zaslužek, to je sedaj gesto posobne po mestih. Mnogo je tudi v državni službi ljudi, ki si niso nikoli prav izkusili, kaj se prayi zaslužiti, pJačo s trudom in delom. To povzroča Tisoke i^ddtke, posebno pri nagem aktivnem vojaštvu. Vladina krlvda j« tem Tfftja, ter 5« onemogo5ila ravno &eli:a» vlaaa, da se j)odrobim% o vsakovrstnih nedcsta.k .> na pristojnem mestu: y parJamentu ne more govoriti. Gotovo ni prijetno, ie posJanci kritizirajo in opozariajo na nedostatke, toda koristuo je za Ijudstvo. Vlada sedaj brez parlamenta tndi lahko zlorablja držarno oblast y Btrankarske namene, saj ni nobene kontrole nad državno upravo in nad uporabo državnih dohodkov. Vlada straši pa6 navidezno kapitaliste in odemhe, pa jim t resniei se napravi škode. M* obupalmo, tBinToC na iel« poJRimo s 6isCmi rokami, _ zaupanjem v aačo pošteno stvar In y trdni veri, da koristimo le svojemu ljudslvu, ako zali»-amo in odkrivamo, kar je slabegal fela oflgovorna mesta morajo pošteni, Y»3Si ljudje ia jae prazni kričači! Treba p-\ je tudi potrpljenja in razumevanja ¦• vsokovr-Ktna te^ave. Zavadajmo se resnice: i» nnSega truda, iz našega dela, iz našega trpljenja bo vstala naša nova država in v marsičem še sadov ne bomo uzivali mi, temveč še le naši otroci. In kdo ne bi _a svo.ie otroke, za svoj narod tudi v resiiici nekaj Žrtvovai? Delajmo torej, da bo vsaj božil «a5ih otrok bolj poln sreče, miru in zadovoljstva! PrijateljOB i* stiniflUccikom bažttni pozdraT!