POMEN LJUBLJANSKEGA PROSTORA V STAREJŠI 
ŽELEZNI DOBI
IVAN PUS
Mestni muzej, Ljubljana
T. 1—3, str.: 961—963
Res je, da Ljubljana in njeno širše zaledje do nedavnega, tj. vse do leta 
1948, ko je bilo odkrito žgano žarno grobišče kulture žarnih grobišč (KŽG) 
na dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v starejši že­
lezni dobi, na prvi pogled ni im ela pomembne vloge, čeprav so številne slu­
čajne najdbe gradiva iz tega obdobja že preje dale slutiti, da ni bila nepo­
seljena.1
Da pomen ljubljanskega področja v najstarejših obdobjih še ni na ustrez­
nem mestu moramo pripisati torej slabi raziskanosti m esta in okolice. Kot 
prim er naj nam služi žgano grobišče KŽG na dvorišču SAZU, ki je ostalo 
skrito vse do leta 1948, čeprav leži v centru mesta, k jer so skoraj vsak dan 
planirali, prekopavali in gradili.
Glede raziskanosti okolice Ljubljane lahko ugotovimo, da še danes razpo­
lagamo v glavnem le s podatki, ki so nam jih zapustili starejši raziskovalci 
ter se pri obdelavi pomena ljubljanske kotline v prazgodovini na te podatke 
tudi naslanjamo, čeprav vemo, da so poročila raziskovalcev dostikrat dvomlji­
va, predvsem ko gre za zapise o gradiščih.
Podatki, s katerim i razpolagamo, nam nazorno kažejo, da je bila ljubljan­
ska kotlina oziroma njeno obrobno gričevje že v starejši železni dobi močno 
poseljena in zastražena, saj moremo n ajti skoraj na vseh strateško pomembnih 
gričih utrjena naselja z njim pripadajočimi planimi ali gomilnimi grobišči. 
V ilustracijo naj navedemo le nekatere od njih: Dolsko,1 Janče,2 Javor,3 Pod­
molnik,4 Zagradišče,5 Nadgorica,6 Stražni hrib pri Črnučah,7 Hraše, Repnje
1 F. Stare, Ilirske najdbe železne 
dobe v L jubljani (1954) 112 ss.
2 A. Globočnik, A K K (1889). KLDB 
(1937) 325. A rhiv v Nm Lj., fasc. Razno 
1/27 z dne 18. 10. 1904, 1/72 z dne 8. 10. 
1905, 11/37 z dne 6. 6. 1906.
3 A. Much, M itt. d. Zentral-K om m . 
1 (1902) 343. Toldt, M itt. d. A nthr. Ges. 
W ien 33 (1903) 68. J. Pečnik, Izvest ja 
m uz. druš. za K ranjsko 14 (1904) 129.
4 J. Pečnik, Izvestja muz. druš. za
K ranjsko 4 (1894) 8. J. Ciperle, Kranjska 
dežela (1899) 74.
5 B. Saria, Südost-Forsch. 15 (1956) 
46.
6 B. Saria, Carinthia I 132 (1942) 97. 
Isti, Südost-Forsch. 15 (1956) 45.
7 C. Deschmann, F. H ochstetter, 
D enkschriften — W ien 42 (1879) 42 (po 
separatu). F. H ochstetter, M itt. d. Anthr. 
Ges. W ien 9 (1879-80) 72. K LD B (1937) 
348. B. Saria Carinthia I 132 (1942) 97. 
Isti, Südost-Forsch. 15 (1956) 45.

(Brecljev hrib, Šternov hrib, Drenov hrib) Smlednik,8 Stanežiče,9 Šm arna go­
ra,1 0 Šm artno pod Šmarno goro,1 1 Šetvid, Trata,1 2 Žlebe,1 3 Črni vrh nad Polho­
vim gradcem,1 4 Brezovica,1 5 Pijava gorica,1 6 Preserje,1 7 Prevalje,1 8 Vnanje go­
rice,1 9 Tomišelj,2 0 Golo,2 1 Orle,2 2 itd.
Naselbina na ožjem področju današnje Ljubljane kljub obsežnemu in bo­
gatem u grobišču KŽG še ni ugotovljena. Raziskovalci so enotnega m nenja, da 
je bila na grajskem hribu oziroma na grajski planoti,2 3 ki s strm im i pobočji 
nudi zavarovano lego. Po obstoječih podatkih pa moramo računati na halštat- 
ske naselbine tudi na Golovcu in na Šišenskem hribu, pod katerim so tudi 
gomile.2 4 O poselitvi ožjega ljubljanskega prostora in razvoja življenja na 
njem nam nudi doslej največ oprijem ljivih m aterialnih dokazov grobišče na 
dvorišču SAZU, po Salendrovi in Gosposki ulici in grobovi s Trga revolucije, 
pri katerih se bomo v glavnem zadržali.2 5
Grobišče na dvorišču SAZU in njegovi neposredni okolici kljub velikemu 
številu (291) ohranjenih grobov (sl. 1) še zdaleč n i raziskano. Razsežnosti gro­
bišča najbrž ne bo mogoče nikoli ugotoviti, saj je okolica dvorišča v celoti 
zazidana, stavbe pa so v glavnem, na žalost, podkletene. Prav tako ne bomo 
nikoli vedeli za število pokopov na tem grobišču, saj so grobove uničevali pri 
najrazličnejših zemeljskih delih vse od antike do danes.
Znano je, da spada ljubljansko grobišče v vrsto planih žganih grobišč z 
žarami, ki so značilne za starejšo železno dobo v Sloveniji. Navadno so poko­
pavali v preprosto lijakasto grobno jam o različnih dimenzij, ki so jo včasih 
tudi obložili s prodniki, žaro pa pokrili s posodo - skodelo, kam nito ploščo ali 
le z usnjem. Izkopavanja jeseni leta 1971 so nam prinesla nov tip groba, ki
8 S. Rutar, M itt. d. Z entral-K om m . 
20 (1894) 184. V. Levec, M itt. d. hist. Ver. 
f. K rain 9 (1896) 5. J. Pečnik, Izvestja 
m uz. druš. za K ranjsko 4 (1894) 8. Isti, 
ibidem 14 (1904) 128. R. B adjura. Sto iz­
letov (1930) 51, op. 2. B. Saria, Carinthia 
I 132 (1942) 95—97.
9 P. Petru, Varstvo spom enikov 7 
(1958-59) 342.
1 0 J. Pečnik, Izvestja m uz. druš. za 
K ranjsko 14 (1904) 128. K LD B (1937) 358.
B. Saria, Carinthia I 132 (1942) 97. Isti, 
Siidost-Forsch. 15 (1956) 45.
1 1 J. Pečnik, G orenjska, 3 (rk. v Nm
14.).
1 2 A. Milliner, Emona (1879) 20.
1 3 K erm auner, Jutro, 1. sept. 1924. 
K LD B (1937) 351.
1 4 J. Pečnik, Izvestja m uz. druš. za 
K ranjsko 14 (1904) 127.
1 5 S. Rutar, M itt. d. Zentral-K om m . 
25 (1899) 54. Isti, Izvestja m uz. druš. za 
K ranjsko 9 (1899) 35. J. Novak, ibidem 
199.
1 6 A. M üllner, Emona (1879) 92. A. 
Globočnik, A K K (1889). S. R utar, M itt. d. 
Zentral-K om m . 18 (1892) 238. A ndrian- 
W erburg, Mitt. d. Anthr. Ges. Wien 23
(1893) 46. J. Pečnik, Izvestja m uz. druš. 
za K ranjsko 14 (1904) 135. K LD B (1937) 
366. B. Saria, Siidost-Forsch. 15 (1956) 46. 
F. H ochstetter, D enkschriften - W ien 42 
(1879) 13 (po separata).
1 7 J. Pečnik, Izvestja m uz. druš. za 
K ranjsko 14 (1904) 134.
1 8 K LD B (1937) 355.
1 9 J. Novak, Izvestja muz. druš. za 
K ranjsko 9 (1899) 199.
2 0 C. Deschmann, F. H ochstetter, 
D enkschriften - W ien 42 (1879) 42 (po se­
parata). B. Saria, Siidost-Forsch. 15 
(1956) 46. J. Korošec, v Zgodovini L ju b ­
ljane I (1955) 272.
2 1 J. Pečnik, Izvestja m uz. druš. za 
K ranjsko 14 1(904) 135. L. Podlogar, ibi­
dem 18 (1908 )3.
2 2 Po zapiskih V. Staretove.
2 3 S. R utar, Letopis M atice slov. 
(1891) 184. J. Korošec, v Zgodovini L ju b ­
ljane I (1955) 269. F. Stare, Ilirske najd­
be železne dobe v Ljubljani (1954) 119.
2 4 F. Stare, ibidem, 1*9.
2 5 F. Stare, 1 . c. I . Puš, Zarnogro- 
bišena nekropola na dvorišču SAZU v 
Ljubljani, Razprave I. raz. SAZU 7/1
(1971).

Sl. 1. Ljubljana, Gosposka ulica. N ačrt grobišča. S številkam i so označeni grobovi,
izkopani leta 1971
Fig. 1. Ljubljana, Gosposka ulica (Noblemen’s Street). P ldn of Cem etery. Numbers 
m ark the graves excavated in 1971
-v Ljubljani doslej ni bil znan — grob 267 s kamnito konstrukcijo (sl. 2). Pol- 
kroglasta grobna jam a, vkopana v rjavo osnovno plast, je im ela na dnu polo­
ženo kamnito ploščo, ob kateri so bili navpično postavljeni peščen cevi skrili, 
zloženi tako, da je nad podlago nastal kvadraten prostor, v katerega so posta­
vili žaro in dva lončka. Ob ustje žare je bila postavljena skodela, ki je bila 
posebej pokrita s ploščo (sl. 3). Žara je bila pokrita z usnjem,2 6 čeznjo in čez 
celotno grobno jam o pa so bile naložene peščenčeve plošče v dveh plasteh, na
2 6 Analizo ostankov usnja na sežganih človeških kosteh in p rid atk ih je izdelal 
dr. A. Sarcelj.

G R O B 2 6 7 , O D K O P A N P O F A Z A H 
I. F A Z A
Sl. 2. Ljubljana, Gosposka ulica. 
Grob 267 s kam nito konstrukcijo, 
odkopan po fazah
Fig. 2. L jubljana, Gosposka ulica 
(Noblemen’s Street). G rave 267 w ith 
stone construction excavated 
in stages
0 01 01 0104 0.5 Mjffl

Q 01 0 2 0.3 0.4 0 .5 0.8 0.7 0.1 O .t 1 m
^ j- - - - - - - - - - - ] I- - - - - - - - - - 1 j I, 1
SI. 3. Ljubljana, Gosposka ulica. Prerez groba 267 
Fig. 3. Ljubljana, Gosposka ulica (Noblemen’s Street). Cross-section of grave 267
katere so nasuli nekaj žganine in rjave zemlje tako, da je bil vrh groba prav 
gotovo nad takratnim nivojem, kar pomeni, da je bil grob označen z manjšo 
gomilico. Ostalih 31 grobov, izkopanih leta 1971, ne odstopa od znanega na­
čina pokopavanja v Ljubljani, čeprav imamo opraviti s pokopi večjega časov­
nega razpona. Plani žgani grobovi s kam nito konstrukcijo so v Sloveniji znani, 
vendar ne pogosti.2 7
Ali so bili grobovi označeni z gomilico ali kakšnim drugim znakom, še ni 
popolnoma jasno. P ri grobu 267 smo že ugotovili manjšo gomilico, ki naj bi 
označevala grob. Za gomilico na grobu govori profil groba 277 (sl. 4), ki je bil 
vkopan zelo globoko, nad njim pa se pojavlja plast na kup zloženih večjih 
oblic, ki segajo prek groba. Videti je, da je bila na grob zložena gomila oblic, 
ki so se pozneje razsule naokoli. Prisotnost oblic na osnovni plasti po vsem
2 7 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled Vače (1954) 24. T. Knez, Ž arni grobovi 
(1960) 37, 38. F. Stare, Prazgodovinske v Bršljinu, Arh. vestnik 18 (1967) 155.

Sl. 4. L jubljana, Gosposka ulica. G rob 277 v profilu 
Fig. 4. Ljubljana, Gosposka ulica (Noblemen’ s Street). G rave 277 in profile
dvorišču SAZU si zato danes razlagamo kot ostanke gomilic, ki so jih mlajša 
prekopavanja in planiranja spravila iz prvotnega položaja. To pomeni, da so 
grobovi na dvorišču SAZU le bili označeni z gomilicami prodnikov, ali pa vsaj 
z izkopano zemljo, ki je ob zasutju groba zaradi inventarja, položenega v grob, 
v grobno jamo niso mogli več spraviti. Če so bili grobovi tudi kako drugače 
označeni, doslej nismo mogli ugotoviti.
Znano je, da na ljubljanskem grobišču pokojnikov niso sežigali na mestu 
pokopa, ampak da je bila ustrina na grobišču ali izven njega. L eta 1971 smo 
na več kot 30 m2 odkrili na vogalu Salendrove in Gosposke ulice, ob stavbi 
Mestnega muzeja, prek 50 cm debelo plast žganine, v kateri je bilo mestoma 
pomešanih veliko drobcev sežganih človeških kosti in fragm entov bronastih 
predmetov, v celotni plasti žganine pa polno fragm entov keram ičnih posod, 
v glavnem enotne oblike — konični lonci iz rjave do črno žgane grobe, s pe­
skom pomešane gline s porozno površino. Ob vzhodnem profilu smo v spod­
njem delu plasti žganine odkrili plato iz apnenčastih plošč velikosti 1 X 1 m 
(sl. 5). Prav gotovo imamo opraviti s sežigališčem um rlih - ustrino. Kamnita 
ploščad po vsej verjetnosti predstavlja osrednji prostor ustrine, k ar dajejo 
slutiti najdeni fragm enti keram ike tj. razbite posode pri pogrebnih obredih, 
delci brona pa del nakita, kar se je verjetno žgalo skupaj s pokojnikom. Sam 
plato predstavlja verjetno prvotni starejši prostor za sežiganje, saj so v žganino

Si. 5. Ljubljana, Gosposka ulica. K am niti plato ■ — centralni prostor 
sežigališča um rlih — usfrine
Fig. 5. Ljubljana, Gosposka ulica (Noblemen’s Street). Stone plateau — central
crem ation area for the dead
prav ob platoju in v njegovi okolici vkopani grobovi (sl. 6), ki po svojih ke­
ramičnih formah in kovinskih pridatkih spadajo v m lajši čas. Kako in v ka­
tero smer se je ustrina z leti prem ikala zaradi vkopov — za antični zid, za 
vodovod, kanalizacijo, plin, elektriko in telefon — ni bilo možno ugotoviti. 
Prav zaradi tega tudi ne vemo, kakšne razsežnosti je imela ustrina. Možno je

Sl. 6. Ljubljana, Gosposka ulica. Grob 260 ob kam nitem platoju ustrine
Fig. 6. Ljubljana, Gosposka ulica (Noblemen’s Street). G rave 260 beside the stone
plateau of the crem ation area

tudi, da so sežigališče um rlih v mlajšem obdobju premaknili na povsem novo 
mesto.
Osnovno stratigrafsko razporeditev grobov na dvorišču SAZU v vodorav­
nem smislu je izdelal že F. Stare,2 8 čeprav je bilo njegovo izkopavanje ome­
jeno na manjši prostor. Ugotovil je, da je starejši del grobišča na vzhodnem 
delu dvorišča bliže strugi Ljubljanice, m edtem ko se m lajši del vse bolj od­
daljuje proti zahodu. Izkopavanja leta 1964 in 1965 so Staretove domneve 
v celoti potrdila, najm lajša iz leta 1971 pa so jih s posameznimi izjemami še 
dopolnila. Najm lajše grobove smo nam reč našli ob skrajnem jugozahodnem 
robu dvorišča oziroma na vogalu Salendrove in Gosposke ulice. K er je podrob­
no stratigrafsko analizo grobišča podal že S. Gabrovec, se bomo pri krono­
loški obravnavi gradiva omejili predvsem na najnovejše najdbe, upoštevaje 
tudi starejše oblike posodja in okrasja, ki v Gabrovčevem referatu na tem 
kolokviju niso bile zajete, ker niso še obdelane in so zaradi tega v celoti težje 
dostopne. Okvirno bomo torej nakazali le časovni razpon in trajan je grobišča, 
podrobnejepa se bomo zadržali ipri najnovejših in najm lajših najdbah iz Go­
sposke ulice, ki so neposredno vezane na dvorišče SAZU.
Kronološka opredelitev grobov, izkopanih na dvorišču SAZU, na splošno 
ni problematična. N ajstarejši grobovi segajo kot smo slišali, v prehodno ob­
dobje med bronasto in železno dobo, najm lajši pa celo v m lajši ali celo v 
najm lajši čas starejše železne dobe Ha D. Jedro doslej izkopanega gradiva pa 
moramo vsekakor uvrstiti v Ha B in Ha C kulturni krog.
Grobovi, izkopani leta 1971 —- dokum entirali smo jih 32 — nam v malem 
predstavljajo celotno grobišče na dvorišču SAZU, saj postavljajo pred nas 
zelo širok časovni razpon. Oblikovni zaklad keramičnih in kovinskih predme­
tov nas popelje v Ha A ali v najzgodnejše Ha B obdobje, predstavlja pa ga, 
npr. grob 277 z bikonično žaro z visokim cilindričnim vratom, skodelo z uvi- 
hanim poševno nažlebljenim ustjem, ki je osamljen prim er na dvorišču SAZU 
ter iglo s kijasto glavico z značilnim ornamentom ribjih kosti (T. 1: 1, 2). 
Ha B kulturni krog izpričuje tudi grob 282 (T. 1: 3), katerega žara ima visok 
cilindrični vrat te r nekoliko poševno ostro zravnano ustje. Tem starejšim ti­
pom posod sledijo zanimive, vendar, če tako rečemo, standardne ljubljanske 
oblike pravega H a B in začetnega Ha C kulturnega horizonta, ki s svojimi 
oblikami ne presenečajo, saj se povsem vključujejo v znani grobni inventar 
z dvorišča SAZU.
Tipične prim ere te skupine predstavljajo posode iz grobov 278 (T. 1: 9, 10), 
275 (T. 1: 6, 7), 284 (T. 1: 8), 287 (T. 1: 4, 5), 269 {T. 2: 1), 291 (T. 2: 2), 268 (T. 2: 3), 
286 (T. 2: 4) itd. Posebno in edino obliko z bližine dvorišča SAZU predstavljata 
žari iz groba 276 (T. 2: 5) in 289 s posebnim okrasom skupin navpičnih plastič­
nih reber, ki tečejo od vratu do največjega oboda. Grob 289 vsebuje tudi 
dvojnopetljasto ločno fibulo s široko nizko nogo, ki je okrašena s krožci s piko 
v sredini in dva obročka za lase s presegajočimi konci (T. 2: 7, 8). Tako posodi 
kot okras sodita v Ha C, to se pravi v čas, ko je, po dosedanjih ugotovitvah 
seveda, že mogoče čutiti upadanje pomena ožjega ljubljanskega prostora ter 
počasno ugašanje življenja na njem, čeprav lahko že sedaj ugotovimo, da ni 
nikoli popolnoma zamrlo. Prišli smo torej v čas, ko najdišča KŽG, med kate­
2 8 F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v L jubljani (1954) 110.

rimi ima ljubljansko prav gotovo izredno vlogo, počasi izgubljajo na svojem 
pomenu in kultum o-historični vlogi. Na širšem področju pa so sedaj že dani 
pogoji za razm ah velikih starejših železnodobnih najdišč, kot so npr. Vače, 
Stična, Magdalenska gora, Novo mesto, Šm arjeta, Libna, Malence itd .. P ra­
zgodovinska naselbina v L jubljani živi sicer nekoliko odm aknjena od kulturno 
in civilizatorično naprednih tokov, vendar trdoživo ohranja stare tradicije in 
običaje, kot bomo. videli v nadaljevanju.
Grob 267 s kam nito grobno konstrukcijo, s starinsko obliko žare, veliko 
čolničasto fibulo, dvanajstim i zapestnicami, tor diranim torkvesom in stekle­
nimi jagodami kaže staro tradicijo v izdelovanju posod (T. 3: 1), vendar vidi­
mo v obeh pridanih lončkih že novejše forme (T. 3: 3, 4). Okras nam prinaša 
v celoti novo modo, ki je nezadržno prodrla med razmeroma konzervativne 
staroselce. Grob 267 karakterizira torej čolničasta fibula (T. 3: 5—8) z ostalimi 
kovinskimi pridatki in ga na osnovi tega lahko postavimo v Ha C kulturni 
horizont. Približno istem u času bi lahko pripisali tudi kelihasto posodo iz 
groba 271 (T. 3: 9), ki v ljubljanskem keramičnem zakladu predstavlja tako 
po formi kot po m aterialu in izdelavi novost, kar pomeni, da se počasi, ven­
dar vztrajno vrivajo v staro kulturo novi elementi, kar je razumljivo, saj si 
ne moremo predstavljati kulturnih in trgovskih stikov omenjenih dolenjskih 
in zasavskih predelov s severno Italijo brez posredovanja ljubljanskega kri­
žišča. Stike staroselcev ljubljanskega prostora s severno Italijo pa še jasneje 
dopolnjuje nekaj grobov iz Gosposke ulice, m ed katerim i naj omenimo žaro 
iz groba 273 (T. 3: 10), predvsem pa žaro iz groba 281 (T. 3: 11—13). Tudi pri 
grobu 281 vzbujata pozornost lonček in skodela, ki vsekakor kažeta na stare 
tradicije, vendar grob karakterizirata le žara in kačasta fibula z diskom na 
prehodu igle v lok z enim pregibom na loku. Žara je situlaste oblike z nizko 
in široko nogo in predstavlja pravi estenski tip, tako da bi lahko celo govorili 
o direktnem im portu te posode iz severne Italije. Izdelana je iz črno žgane 
gline, močno pomešane s finim i belimi zrnci peska, v celoti pa je bila pre­
mazana z rdečo barvo. Površina posode nosi dva z vodoravnimi gladkimi rebri 
omejena pasova, ki sta prem azana z grafitom. P rav tako je grafitirana rama 
in vrat posode. Žara je bila pri nogi verjetno nam erno razbita, ko. so jo na­
menili grobu, nastala odprtina pa je bila zalita s smolo, kar je pogost prim er 
tudi v starejšem delu grobišča SAZU.2 9
P ri dokazovanju nepretrganega življenja n a ljubljanskem prostoru v vsej 
starejši železni dobi smo dolžni posvetiti posebno pozornost že objavljenem u 
grobu 132 z dvorišča SAZU, ki vsebuje poleg bikonične žare starinske oblike 
še dva lončka H a D form e in fragm ente najm anj treh certoških fibul.3 0 P ri­
bližno iste značilnosti lahko pripišemo tudi grobu 280 iz Gosposke ulice, iz­
kopanem leta 1971, s pripombo, da je gotovo še mlajši, saj vsebuje latenoidno 
stekleničasto posodo z vodoravnimi kanali na v ratu in ram enu (T. 3: 14) ter 
fragment m anjše certoške fibule in dve večji jagodi iz steklene mase. Pokop 
je bil običajen, le brez žare. Sežgane človeške kosti so bile stresene v grobno 
jamo, nanje pa položena posodica in fibula. Grob 280 lahko na podlagi najdb
2 9 I. Puš, Zarnogrobiščna nekropola 3 0 O. c., 98, T. 18: 1—9. 
na dvorišču S A Z V v L jubljani, R azpra­
ve I. raz. SAZU 7/1 (1971) 82.

postavimo v končno Ha D obdobje. S tem pa je podana neposredna konti­
nuiteta življenja na ožjem ljubljanskem prostoru v mlajšo železno dobo.
Ob koncu moramo opozoriti, da je gradivo, izkopano leta 1971 v Gosposki 
ulici šele v obdelavi, zato tipološka in kronološka analiza celotnega gradiva še 
ni možna. P ri obdelavi gradiva smo upoštevali le najbolj tipične, predvsem 
keramične kose, m edtem ko vsega kovinskega gradiva nismo mogli upošte­
vati. Zato so zaključki v prispevku le začasni.
T he Significance of the Ljubljana Region in the Early Iron Age
Up to the year 1948, w hen a site belonging to the urn-field culture w as disco­
vered in th e courtyard of the Slovene Academy of A rts and Sciences (SAAS) it was 
not thought th at L ju b ljan a had played any im portant role in the E arly Iron Age. 
Only its exceptionally favourable geographical situation and some chance finds gave 
cause to suspect th a t it m ight in fact have enjoyed a greater role. L ju b ljan a stands 
at the crossing of th e tw o great routes from Italy to Pannonia and from the Alps 
to the B alkan.
Even today, little research has been undertaken into the w ider L ju b ljan a region. 
The most research has been carried out on the urn-field cemetery in the courtyard 
of the SAAS and its surroundings, and th is serves as a basis for the assessment 
of the cultural and historical role played by Ljubljana in the E arly Iron Age. A 
large p art of the m aterial from this cem etery has already been published, so this 
report only m entions the newest findings from the excavations of 1971 (32 graves 
w ere excavated). As the m aterial, exavated along Gosposka ulica (Noblemen’ s Street) 
in the year 1971, h as not as yet been fully published, this report presents only some 
of the m ost typical sam ples of pottery and m etalw ork contributing to present know­
ledge in th is field.
The oldest graves are nos. 277 T. 1: 1, 2 and 282 T. 1: 3, which fall w ithin Ha A 
or the earliest period of Ha B. A fter these come the know n form s of developed 
H a B and th e beginnings of Ha C w ith typical shapes, as represented by grave 278 
T. 1: 9, 10; grave 275 T. 1: 6, 7; grave 284 T. 1: 8; grave 287 T. 1: 4, 5; grave 269 T. 2: 
1; grave 291 T. 2: 2 and so on. G raves 276 T. 2: 5 and 289 T. 2: 7, 8 m ust be regarded 
as belonging to H a C. H ere belong also grave 267 T. 3: 1—8 and the chalice-like 
vessel from grave 271 T. 3: 9. Younger th a n these is grave 281 T. 3: 11—13, which 
belongs to the Ha D cultural circle. G rave 280 T. 3: 14, w ith the La T ene-like bottle­
shaped vessel and sm aller certosa fibula, belongs to the end of the H a D period. 
This points to the direct continuation of life in the im m ediate area of Ljubljana 
into the L ate Iron Age.