153. številka. Ljubljana, soboto 9. julija. XIV. IHo, 1881. SLOVENSKI NAROD- Izhaja vnak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati m RTfttro*Offerikfl dežele /a celo leto K. gl., /.a pul leni 8 gl., za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za "celo leto \li gld.. ?a četrt leta J* gld. MO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za jmAilj.inja na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko \eč, kolikor poštnina .znaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šolah in kr dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. .r>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni .tvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozmuiila, t. j. administrativne srvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmauovej hiši. Zadnja ljudska štetev in Slovenci. Ljudska štetev 1880. leta je jako pomenljiva nam Slovencem. Pokazala je v prvej vrsti, da smo mi gospodarji slovenske zemlje, in da je bila do zdaj naj večja sramota in krivica, da je nosila le pet odstotna tuja, naseljena svojat glavo kvišku in gospodarila z nami, kot da bi bila povrhu še čast za nas, da smemo životariti poleg nje. Nam na škodo je bila namerjena štetev, ker se je štelo po občevalnem je;iku, a ne po narodnosti, kar je omogočilo mnogemu našemu nasprotniku, da je vpisal svoje posle, družino in delavce mej Nemce. Po takem ravnanji smo izgubili naj manj dva procenta Slovencev, a vendar smo zadovoljni z rezultatom. Pri stenji leta 18G9. je imela Kranjska 14842 prebivalcev manj kot 1880., kajti skupno število vseh je zdaj 481.17 dru-zega, sveSer se pa vse oživi, Zvlasti na Corsow, kjer jaz stanujem, je zvečer taka guječa, da bi moral človek oči Bpredaj in zadaj imeti; kočije drdrtjo neprenehoma po jednoj strani gori, po drugej doli. Pripovedovalo se mi je prej, kako strašansko tu tujca nadlegujejo berioi, a jaz Se nijsem dosti moledovanja zapazil; «em ter tja mi kdo cerkvena vrata prav galantno odpre, ali kaj se če, če se znebiš par centesimov, katerih je 35 treba za četrt litra piva. Danes se je prav za prav začela svečanost. V cerkvi sv. Klementa, kjer počiva telo sv. Cirila in ki je zdaj lepo ozaljšana, je bilo danes in bode vse te dni cerkveno slavnostno opravilo. Ob osmih se je začela maša, ki je s pridigo vred trajala skoro dopoludne. Ma-ševal je po grško-slovanskem obredu nadškof ; Sembratovič ?. obilno azi;5teneijo, pridigoval po trditi, da gre to pomnoženje na tuj račun, našim Nemcem v korist, kajti znano je, da se zaveda ljudstvo od dne do dne bolj svoje narodnosti in to je sploh le omikano ljudstvo, kakor je meščansko ali vsaj v obli/.ji mest živeče. Ako se je pa, pomnožilo ono, pomnožilo s«- je tudi narodno prepričanje in se bode od leta do leta, ter v istej meri se bode izgubljalo tujstvo. Pomnoženje našega primestnega ljudstva je dalje tudi znamenje povzdige omike iu obrta. Umno poljedelstvo se jo teško povzdignilo v desetih letih toliko, da bi preži vilo 12% prebivalcev več kot prej, torej sta morala napredovati obrt in civilizacija sploh. Naše ljudstvo vre, kakor je videti, k mestom, zajema ondi omiko, izpodkopnje tujcem tla in se mi ustvarjati ekzistenco na lastnih nogah. O poslednjem vas prepričujejo tudi zadnje volitve V trgovsko zbornico. Njihov rezultat kaže jasno, da Bta obrt in kupčija dežel-' v narodnih zavednih rokah. Iu pridobljen srednji stan, pridobljeno je vse. Priprosti kmet je navezan po kupčiji na meščanstvo in tujec in uradnik po skupnem prebivanji tudi, tako se po naravnem potu izgubljfl tuji duh, onia- guje ali celo spoznava svoje prejšnje grehe. Pridobljenjs in ponanofenj« našega srednjeg stanu je naša popolna politična zui Končno moramo ozreti se žalostni še na propad blagostanja in ljudstva našega na < io-liškem in V.okraju kranjskem in radovljiškem. Revščina sploh, slabe letine, |>o^in fužinske nudoruski je pa škof Seinbratovm, ki nam je karal BS. Cirila in Metodija. kot prava ugod-I nika božja in kako jima moramo mi našledo-[ vati. Pozdravljal je pas Slovane', ki smo se sošli v Rimu iu dejal, da je to dan, ki ga je (iospod naredil. Zlasti je pa opominjal Malo-ruse svoje soplemennike, ki še zdaj hranijo Metodijev d-r, namreč slovansko Itnrgijo, da naj bodo, kakor j'' bil bv. Metodi', nepokolebljivi v zvestobi proti rimskoj Btolici. Popoludne ob šestih je po poljski pridi^oval Semenenko, general resurekcijonistov v Kimu. (Jovoril je dolgo in jako na\dušeno; marsikateri Poljak je bil gin jen do solza. Njegov govor je bil večjidel zgodovinsk; razjasnil nam je dobro spletkarije nemških duhovnov, zlasti Vihinga, omenil je tudi žudnji čas najdenih listov papeža dane/: VIII. Posebno dobro je pa primerjal sv. Metodija Mozesu in sv. Pa m. Rekel je, da je bila sv. Itfetodiju (irska mati in Rim oče, da je. naredil v Slovanstvu most mej Carigradom iu Rimom in di so se posebnosti grške in latinske v harmonijo zjedinjale v Slovanstvu. Prva grana liturgije slovanskih apostolov, ki je pa bila popolnem rimska a v slovanskej oblek1, j'* prešla mej Hrvate, I jer se na nekaterih krajih obali jadranskega morja industrije in pomanjkanje vsacega postranskega zaslužka je zakrivilo žalostno resnico. Mi žalibože ne moremo storiti skoraj nič v materijalno podporo svojih bratov, le vlado opominjamo, naj se uči iz resnične statistike, kje je ljudstvo najbolj pomoči potrebno. Povzdiga obrta more odstraniti te neugodne razmere, za obrt pa je treba v prvej vrsti obrtskih Sol na podlagi materinega jezika. Ko bi se pomagalo našemu ljudstvu po omiki do obrta, ki bogati toliko ponosne tujce in jim polni žepe, tistim tujcem, ki zasramujejo za hvalo deželo in nirod, ne bilo bi revščine nikjer. Naša domovina je bogata prirodnih virov in lege za mnogo kupčijo in industrijo, le sveta in vladne pomoči potrebujemo ter nekaj denarnih zavodov za posojila vsaj v začetku. Zaradi tega upamo, da bode poslednja ljudska štetev poleg okrepčanja politične zavesti in narodne sile koristila tudi materijalno našemu narodu, ker je potegnila vladi mreno raz oci in pokazala, kje živi slovenski narod, koliko ga je in kake bede in krivice ga še zavirajo na potu omike in napredka. „Kdor ima pogum, da se vedno kaže ta-cega, kakeršen je, bode tudi prej ali pozneje dosegel, kar si želi", pravi Itousseau. Poslednje besede naj nas vodijo v bodočnosti in brez skrbi smo, da bodo o prihodnjej ljudskoj štetvi naše razmeie še mnogo ugodnejše; dozdanje smo si naredili z lastnim pogumom in zavestjo narodno, prihodnje si priborimo se slogo in močjo, ka-terej se pravica in po pravici svoboda in blagostanje več odtezati ne more. L—s. Politični razgled. IVotrmiJe «1 V Lj ubijani 8. julija. Pri volitvah, ki so se vršile prevčera-njem v dunajsko mestno zastopstvo izvoljen je županom zopet dr. pl. Iewald Kakor smo uže v včerajšnjem listu poročali, imenovan je c. kr. deželnim namestnikom v ■*r;iii« fini. dr. vit. Kraus mestu bo-lehnega pl. Weberja. „Wiener Abendpost" pripoveduje, da se je ta kriza morala zgoditi, ker obžalovanja vredni dogodki, ki so se v zadnjih dneh vršili v Pragi, zahtevajo voddne roke in da je na to mesto poklican mož, ki je nepristransk. Iz teh besedi, da je nam- reč zdaj poklican za deželnega namestnika nepristransk mož, izvaja „TribUne" sklep, da do zdaj Češka nij imela nepristranskega, moža vendar se zdrži ona, soditi o njegovej nepristranosti. Daje mu pa pouk, da bode moral mnogo uplivov odstraniti in drugačen duh vpeljati v politično upravo. O tem imenovanji nemški listi nijso nič kaj zadovoljni. V njegovem imenovanji vidi se dokaz, da grof TaafTe uživa nezmanjšano zaupanje cesarjevo. Volitve v OgerskeJ izpale so ugodno za Tiszo. Njegov regiment je utrjen. „Obzortt posvečuje tem volitvam cel članek in čudom se čudi, da Slovaki nijso spravili nobenega kandidata v zbornico: Žalibože dva miliuna Slovaka neima nijednoga svoga zastupnika. To je očiti dokaz podpune desorganizacije stranačke medju Slovaci, jer inače ne bi bilo mo guče, da ne bi ni jedan njihov kandidat mogao prodreti. Ako su Srbi proturali svoja četiri ili pet, kako da ne bi Slovaci ni jednoga ? V II ifcll |<> dr/,JM<". Volitve nekaterih poslancev v Bolgariji, ki so morale na ukaz Aleksandrov ponavljati se, izpale nijso tudi zdaj ugodno za Aleksandra-absolutista, zopet so voljeni ex-ministri Kara-velov, Cankov, Slavejkov in Stambulov. Te volitve so se vršile jako burno; več osob je bilo ubitih in ranjenih. Vlada pritiskalala je z žan-darmi in policisti na volilce. Kdor je oddal listek za liberalnega kandidata, so ga pretepli vladni organi. — Bolgarsko liberalno stranko zdatno podpirajo moralno in gmotno bratje Bolgari v vzhodnjej Rumeliji. Vojaško poveljništvo v Alfrerijl prevzel je general Saussier. Pričakuje se, da bode kmalu umiril upornike. Francoske ladije jadrajo od vseh krajev proti Sfaksu. Volilna pravica v Ilelg-iJI se bode razširila glede provincijalnih sovetnikov. Sicer je to majhen vspeh, a nekaj je vendar le. „Standardu" se poroča iz K.airc% da misli Khedive izdati dekret, s kateiim odprav Ija robstvo v vseh svojih posestvih. Ranjeni predsednik Zjedinjenih držav Gar-fiold se vedno bolje počuti. Krogla raztrgala mu je jetra, živci, ki teko od hrbtišča proti spodnjim udom, so nevarno ranjeni. Zdravniki upajo, da okreva. Dopisi. "V Gtorlcl 6. julija. [Izv. dop.] (Same nesreče.) Nenavadno nesrečen dan je bil za Gorico predvčeranjem 4. julija. Ob 10. uri dopoludne splašil se je necega tukajšnjega usnjarja konj, katerega je vodil jedva 1»; let en fant, ter s tako silo pridirjal po ulici sv. Antona, da je na Korenu treščil v dva stebra. Konj se je zgrudil, voz prevrnil in ubozega fantina tako nesrečno pobil, da so ga morali takoj v bolnico peljati; odtrgalo mu je palec na nogi popolnem ter meso od kolena tako, da so mu je odrezali. — O polujednej popo-ludne se je na Katerinijevem dvorišči skozi glavo ustrelil kancelist tukajšnjega sodišča Mišeček. Mož je baje uže na vse zgodaj bil v gozdu (panjevci) a nij mogel ločiti se iz tega sveta; prišel je potem na Katerinijev vrt, popil tam tri maseljce piva pa ne plačal, ter tik vrta na dvorišči ustrelil se. Zapustil je tri nepreskrbljene male otroke. Pravijo, da je bil zadolžen in da je baje neko malenkost v uradu zase obdržal. Nespameten je, kdor si vzame življenje zaradi dolgov, saj se po novi postavi dolžnika na ulici niti terjati ne sme. Omeniti moram še to, da je bil ta mož prvi samomorilec izmej društva veteranov. — Zvečer, oziroma po noči, si je neki na 10 mesecev zapora obsojen Italijan v zaporu pri sv. Antonu žile prerezal; našli so ga jedva živega in odnesli v bolnico. Prav ta dan popoludne je v Podgori pri Gorici v Soči utonil neki mlad človek. Zvečer so kmetje iz Blanče (predmestje) pripovedovali, da so pri žetvi pšenice našli na njivi uže starikasto ženo mrtvo! — To je menda dokazov dovolj, da je bil ponedeljek res za Gorico nenavadno nesrečen dan. Pogreb pokojnega profesorja Vodopivca je bil v resnici veličasten. Narodna trobojnica s črnim trakom visela je ves dan na hodniku goriške čitalnice; vencev je imel rajnik obilo, mej njimi se mi je najbolj dopadal on Šesto-šolcev z narodnimi trakovi. „Jamica tiha" so mu zapeli dijaki v cerkvi, s čemer jaz nijsem bil prav zadovoljen. Kolikor se spominjam, smo nekdaj peli pred hišo mrtveca „Blagor mu", v cerkvi „Nad zvezdami" ter ob jami na pokopališči „Jamica tiha". To opominjam blagohotno le zaradi tega, da bi se drage volje na zuanje vzelo za prihodnjič — pa brez zamere! B. Še zdaj hrani. Drugo grano so po Metodijevej smrti njegovi učenci zanesli mej Bolgare, ki so precej tačas spodili grške duhovnike. Tretja je prešla na Rusko, kajti gotovo je, je dejal, da bi Rusom Grška nikdar ne bi bila dala Blovanskib knjig, iu ker se v ruskih obrednih knjigah nahaja tako slavljenje sv. Petra, poglavarja Cerkve, kakor nikjer v grških. Meto-dijev duh je živel še dolgo na Ruskem, ko se je Grška uže odcepila, kajti do XIV. veka je bila Ruska Še zmirom vsaj materijalno združena z Rimom in stopram začetkom XV. veka se je popolnem odločile. Da se je unija v Brestu tako lehko zvršila, so pomagale ruske cerkvene knjige, ki so se dogmatično popolnem ujemale z rimskim izpovedanjem. O vi Rusje in Bolgarje, je vskliknil, duh slovanskih apostolov živi mej vami, nikar se mu ne upirajte, spozuajte ga. Vi pravite, da nečete slovanske individualnosti zapustiti ter se podvreči latinstvu. Tega nikdo od vas ne zahteva. Rim je odobril slovansko liturgijo ss. apostolov, Rim te liturgije nij nikdar vedoma zabranjeval iu posebno zdanja slovesnost kaže, da se v katoliškej cerkvi morejo spojiti vse individualnosti v jednoto, ko se v samem Rimu v naj večje papeževo veselje slavi Bog v vseh slo vanskih obredih. V Rimu, 4. julija. — n. Kar sem včeraj pisal o Rimljanih, to nikakor ne velja o poslancih italijanske zbornice. Kdor je v glavnem mestu in ne vidi parlamenta, si čutenja, mišljenja in nravi do-tičnega naroda ne more dobro predstaviti. S tem pa nikakor ne mislim reči, da je vsak parlament verni izraz ljudske čuti, kajti ko bi to veljalo, bila bi Kranjska zdaj nekaj let sem v veČini vneta za Nemštvo. Gotovo je pa, da je zastopstvo, delujoč, bodi si v vtrjevanje bodi si v tlačenje natornega prava, važen, če tudi ne jedin, faktor za {/.poznavanje ljudstva. Ker so se mi Italijanje v večih ozirih prikupili, mikalo me je tudi videti njih narodni zastop in zategadelj sem se danes pred polu-dnem podal v zbornico. Pred poslopjem kakor tudi v poslopji pri različnih vratih je dosti vojakov z nasajenimi bajoneti, ne veni ali samo za čast ali tudi za potrebo. Po današ-njej seji soditi, jih mora biti neki kontingent tudi v poslednjo svrho. Ko pridem na skoro popolnem prazno galerijo, mi vojak precej reče, da naj sedem Videl sem, da je dajal vojak tak ukaz vsa cemu, ki se je le nekoliko skušal vpseti. Ne vem, zakaj imajo tako naredbo, ker na pro stornej galeriji trideset ljudij, kolikor nas je bilo danes, pač ne moro, ko bi bili tudi sami Golijati, jened druzemu kratiti razgleda v zbornico. Opazoval sem tedaj lehko, časa sem imel tudi dovolj, bil sem namreč navzočen sako poldrugo uro. Naj torej opišem nekoliko italijanski parlament. Nad polovico poslanskih sedežev je bilo praznih na ostalih so pa sedeli respeetive blizu njih stali sami govorniki. O čem se je debatiralo, bi živa duša ne bila mogla razbrati. Ujel sem včasih kake posamezne besede kakor: naša razžaljena čast, Francozje, povečanje marine in pred vsem, da je to važna stvar, da naj se nikar zdaj ne debatira, kar je premalo poslancev. Rekel sem, kolikor navzočnih poslancev toliko govornikov. Govorili, ropotali bo skoro vsi v jednomer. Sivolasi predsednik jih je klical z zvoncem k miru, najmanj vsaki dve minuti jedenkrat in štirikrat je z gromovitim glasom zavpil: Molčite! Govornikov, katerim je dal besedo predsednik, je bilo komaj pet, pravih govornikov, to je tucih, ki so s svojim močnim glasom vsaj po kacih pet mi-minut vse druge prevpili, je bilo tudi blizu pet. Predsednik in poslanci so jeden druzemu čitali paragrafe, tikajoče se menda tega, kedaj sme in kedaj ne sme zbornica sklepati. To je laška kri! Čudil s*m se le, da se v tako Domače stvari. — (D ene s) popoludne ob dveh je dražba Jurčičevih knjig t njegovem stanovanji nad „Narodno tiskarno". — (Ljubljanska Čitalnica) napravi na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu svečanost v nedeljo dne 10. julija 1881 razdeljeno v dve vrsti: I. v cerkveno svečanost in II. v slavnostno „besedo". V nedeljo dopo-ludne ob 9. uri (ne ob 10. uri, kakor se je po pomoti na čitalniška vabila tiskalo) je v frančiškanskej cerkvi slovesna sv. maša, pri katerej bode pel čitalniški moški zbor razne cerkvene pesni, mej drugimi tudi pesen sv. Cirila in Metoda in pa „Kyrie" iz hrvatske mise „spevao god. 1725. O. Peter Knežević", za moški zbor uredil Fr. Š. Kuhač. Maše udeležijo se vsa narodna društva ljubljanska. Zvečer slavnostna „beseda" na vrtu Čitalnične restavracije se sledečim programom: I. Program pevski, ki ga izvršuje čitalniški moški zbor. 1. A. Nedvčd — „Narodna himna", na čast svetlemu cesarjeviču Rudolfu in svetli cesarjevičini Štefaniji, zbor in tenor-solo; solo poje gospod Meden. 2. Fel. Stegnar — „Oblakom", bariton solo in zbor; bariton-solo poje gospod Pucihar. 3. A. Haj-drih — „Hercegovska", zbor s čveterospevom. 4. Dr. B. Ipavec — „Prošnja", tenor-solo se spremljevanjem osmospeva; solo poje gospod Meden (kateremu je skladatelj pesen posvetil). II. Program godbeni, ki ga izvršuje godba c. kr. pešpolka velikega kneza Mihaela. 1. Ro-senkranz — „Mein Oesterreich", popotnica. 2. Meverbeer — Introdukcija in zbor iz opere „Robert der Teufel". 3. Delibes — „Sylvia", polka. 4. Czernv — „Localchronik", potpourri. 5. Czibulka — „Stefauie", chavotte. 6. „Eiu Strauss", napevi domačih skladateljev. 7. Strauss — „NyrthenblUthen", valček. 8. Czernv — „Aus der Heimat", Marsch Potpourri. 9. Suppe — „Juanita", kadrilja. Začetek ob 8. uri zvečer. Prost vstop imajo p. n. društveniki Čitalnični in pa „Sokoli", ki pridejo v dru Štveni obleki. — Vstopnina za vse druge 30 kr., otroci so vstopnine prosti. Ako bi bilo vreme neugodno, se „beseda" preloži na soboto dne 16. julija. K cerkveni slovesnosti in k ve-Černej veselici uljudno vabi čitalničin odbor. kritičnem položaji nij kaj hujšega pripetilo kakor to, da je bila seja za jutri odložena. Denes je bila pontihkalna maša po bolgarskem obredu. Služil jo je macedouski Nil Izvorov, pridigo val je pa častni papežev kaplan Slotta po slovaški. Omenil je mej družim : Katoliki vedno obiskujejo stolico sv. Petra a Slovanje so kot narod zdaj stoprav prvič pri šli. Velike važnosti je to za katoliško cerkev. Spregovoril je naslednik sv. Petra in mi smo zapustili svoje ljube, svoj dom, ter prišli na grob sv. Cirila. Slovanstvo koliko si pretrpelo, prišli so volkovi v tvoj ovčnjak, še več, ovce same so se začele mej seboj trgati in klati, lastni bratje te proganjajo za zlato, za križce in drugo nečimurnost. Lev te je poklical, pridi k njemu; njegova ljubezen je zvezda, ki te bode pripeljala v Betlehem v slavno bodočnost nad zvezdami. Sklenil je s trikratnim: O Gospodine spasi narod slovanski! Popoludne je pridigo val po češki prost višegradski Štulc Iz vseh njegovih besedij je odsevala ljubezen do Slovanstva. Zdelo se mi je, da nam daje častitljivi Btarček nauke, kakor jih je dajal Tobija svojemu sinu. Tu naj slede le nekatere črtice iz njegovega govora. — (Umrl.) Dne 7. t. m. izročili smo materi zemlji Martina Goršiča, tukajšnjega hišnega posestnika, očeta obče znanega orglar -skega mojstra in mestnega odbornika Frana Goršiča. Ranjki, rojen 1811 leta, služil je ves čas zvesto ljubljenej slovenskej domovini, in je uže leta 1848 vodil petje pri slovenskih gledališčnih predstavah. Tudi je bil skladatelj mnogim slovenskim pesnim, od katerih se je posebno „Mati lepa, mlada mati" po celej s'ovenskej zemlji razširila. Bodi mu zemljica lahka! — (Narodna čitalnica v Črnomlji) napravi dne 10. julija 1881 v proslavo slovan skih apostolov ss. Cirila in Metoda na gričku pri sv. Jožefu veselico s petjem, loterijo in plesom. Slavnostni govor prevzel je blagovoljno gosp. poslanec Anton Navratil. Začetek ob 5. uri popoludne. K obilnej udeležitbi uljudno vabi odbor. — (Iz s v. Lovreča) v Dolenjej Istri se nam javlja 5. t. m., da se je in tarao svečano slavil dan sv. Cirila in Metoda. Biskupsko naredništvo v Poreču je sicer zabilo, da je v škofiji več od polovice Slovenov, ter nij izdalo nobenega oglasa radi svetkovine. Rodoljubni župnik v sv. Lovreću bral je sv. mačo o 5. uri; ljudstva je bilo polno v starodavnej baziliki. Ponosno so stopali naši Hrvatje v narodnjej nošnji po gradu, češ danes je naš dan. Nije Istra još propala! — (Iz Sežane) nam piše naročnik dne 6. julija: Nij zastonj se bralo prorokovanje o sodnem dnevu, vsaj na Krasu se dobro pripravljajo nanj ! Najprej se je žandarm idoč na patroljo dne 25. p. m. zvečer sam usmrtil; našli so ga šele vsega uže objedenegt 2. t. m. popoludne. Uzroka samomora ne ve nihče. — V Dutovljah je bil v ponedeljek 4. t. m. poboj mej kmetskima fantoma na polji pri osipanji. Mlajši je loputnil staršega z osipačem po glavi, da se je takoj v omedlevico zgrudd, a ko je skušal vstati, ga on loputne v drugo, da mu Črepinjo prebije, vsled česar je ranjeni po tri urnej bolečini umrl. — Tretja novica te vrste je, da se je dekle nekoliko neumna obesila pri svojej sestri v Krajuej vasi v nedeljo dne 3. t. m.; drugi dan so jo našli mrtvo v njenej sobi. — Ravno danes pa sem slišal, da so tudi v Prošeku jednega ubili ter oropali. Dobro so začeli! Če pojde tako dalje bode v resnici skoro sodni dan. Izpred sodnije. V Ljubljani, 7. julija. (Izneverjenjev kranjskej hranilnici.) Sodišču predseduje deželne sodnije svetovalec g. pl. Zhuber. Votanti so deželne sodnije svetovalca gg. Ravnikar in dr. Vidic in sodni pristav g. Tomšič; zapisnikar avskultant g. Benedikt. Državno pravdništvo zastopa državnega pravdnika namestnik g. Pajk; zagovornik zato-žeacev je g. dr. Mosche. Oškodovano hranilnico zastopa g. dr. Suppan. Občinstva je prilično malo, a to izbrano, ker je g. prvosednik skrbel, da nijso navadni „kriminalni doktorji" množili tako neznosne vročine v dvorani. Zatoženec Jože Pressnitz je 43 let star in iz Ribnice doma. Absolviral je gimnazij, potem služil nekoliko časa pri davkarskih uradih in pri Hnančnem vodstvu, a leta 1869. bil je nastavljen pri kranjskej hranilnici. Vprašan, ali je kriv dejanja, katerega ga obtožba dolži, odgovori, da je. Kmalu potem, ko si je v službi pri hranilnici nekoliko denarja prihranil, začel je kupovati razne delnice. Pri krahu leta 1873. je vse, kar je imel, izgubil in še je trebalo plačati razne diference. Da bi poravnal te svoje dolgove, jel je izneverjati njemu izročene novce hranilnične. Najprej si je vzel v hranilnici zastavljene obligacije in jih vnovič zastavd. Mogoče mu je to bilo, ker je užival neomejeno zaupanje uradnega vodje, svojega strijca, pa vseh drugih funkeijonarjev in uradnikov. Zato mu je tudi hranilnični pristav brez vse skrbi vsak dan zjutraj izročil drugi ključ k blagaj-nicam, katerega mu je Pressnitz opoludne vrnil, tako, da je imel vse dopoludne čas iz blagaj-nic jemati ali vanje vlagati. Uradni vodja je zatožencu vse zaupal, zaradi tega mu je izročil tudi posel, kateri je sicer pripadal njemu, namreč odpiranje in vknjiževanje vseh došlih denarnih pisem. V denarnih pismih je došlo največ obresti, katere so razni dolžniki hranilnični pošiljali. Teh novcev prisvojil si je zatoženec, kolikor mu je bilo treba, da je zalagal kavcijo „pri Merkurji" na Dunaji, kjer je igral na borzi. V knjigah, kjer so se imeli Leta 880. si šel ti Metodij drugič v Rim in zdaj čez tisoč in jedno leto ti slede Slovanje. Poklical te je sv. Oče in kdo je zdaj poklical vas Bolgare ob Drini, kdo vas Maloruse in kdo vas nad MoravoV Mi stojimo in klečimo tu na svetem mestu, kjer se je v prvo glasilo: „Gospodine, pomiluj ny!" Z okrožnico, ki se imenuje „Grande munus", smo dobili dar, ki sme imenovati „grandissimum munus", ker daje veliko važnost Slovanom v katoliškej cerkvi. Nijsmo prišli sem počastit sv. Očeta kot človeka, temuč se tudi zahvalit nebeškemu Očetu, ki nam je Leva vzbudil. Benjamina Slovana so spoznali zdaj katoliki za svojega brata, Lazar Slovan je dobil Samaritana in ta Samaritan je krščanska ljubezen, ki uči ločene brate odvreči sovraštvo, da bi združili srce s srcem in da bi vsi z jednim glasom slavili Očeta v nebesih. Bog daj sv. Očetu mnogaja leta, da bi učakal izpolnjenje svoje srčne želje, da bi mogel zaklicati: Zdaj odpusti svojega hlapca v miru, ker moje oči so videle razsvetljenje onih, katere sem tako ljubil. Jutri bode molil za zjedinjenje naših bratov Italijan, Francoz, za morjem svobodni Amerikanec in tam daleč Kitajec, ki je komaj začel zpozna-vati pravega Boga. Koliko bolj moramo mi tu moliti! Vi Bolgarje povejte doma, kako smo za vas tu Boga prosili, vi Malorusje povejte doma svojim bratom, katere še tlači bizantinska zvijačnost, nemška sleparija in moderna prekanjenost. Mi smo sem prišli z ljubeznijo katoliško, ki objema ves svet, prijatelje in sovražnike, z ljubeznijo, s katero je Gospod na zemlji iskal izgubljenih ovčic. Kdo izmej mojega naroda tu ne bode molil za one, ki so pod krono sv. Vaclava, katerega nasledkih sedi na cesarskem stolu, kateri Poljak bi ne molil za svojo ojczizno in kateri Malorus ne za svoje izpod turškega jarma rešeni ljud? A prosimo tudi za druge, da bi postali sodeležniki sina božjega, da bi sprejeli vero, ki nam je rodila sv. Vaclava, Stanislava, Svetoslava in druge, kajti ljubezen skrbi tudi za druge, ne samo za se. Beda človeku, ki ostane sam, ki se nij naučil veseliti z veselimi in jokati se z joka-jočimi. Postanite apostoli, tihi apostoli s svetim krščanskim življenjem, z besedo in izgledom, da bi vsi videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih. Bog daj, da bi še mi doživeli, da bi vsi oni, ki so po jeziku z nami združeni, biii združeni z nami tudi po veri. vpisavnti došli zneski, je zatoženec obroke, do kedaj so dolžniki plačali, radiral in jih vpisa val, kakor je njemu prav hodilo. — Kar se nij dalo v knjigah takoj pokriti s tem, da se je izradiralo in nadomestilo z novimi obroki, to se je smatralo kot zaostale obresti, in to je zatoženec prakticiral večinoma pri tokih dolžnikih, kateri so veljali za sigurne, pri katerih se mu tedaj ni bilo bati, da bi hranilnica hitro iztrjavala zaostanke. Na ta način izneveril je Pressnitz nad 30.000 gld. in zraven zaigral tudi vsaj tretjino svoje plače, katera je znašala, odkar je bil blagajnik kranjske hranilnice, 2080 gld. razen precejšnje re-muneracije, ki jo je on kakor vsi drugi hra-nilnični uradniki dobival o sklepanji računov. Kakor je zatoženec jako natanko izračunal, plačal j« iz izneverjenih novcev, ki so dohajali po pošti, nad 10.000 gld. samo obresti za razne tuje obligacije, ki jih je iz blagajnice vzel in zopet ali v hranilnici ali zastavnici zastavil. Pressnitzevo manipulacijo je naprvi zasledil hranilnični adjunkt K. Opazil je namreč, da je radiranih nekoliko svot v glavnih knji gah, kjer so vpisane obresti, in to je takoj naznanil uradnemu vodji. Radirane so bile letnice tako. kakor da bi bil dotični dolžnik obresti užc plačal za leta dnij, ali pol leta, kar nij bilo res. Vsled te ovadbe pričela se je takoj disciplinarna preiskava proti Pressnitzu, ki je zvedevši, da so njegova zlodejstva prišla na dan, ponudil se, da hoče, če ga ne izroče sodniji, vsako leto od svoje plače povrniti 1000 gld. in tudi več. A vodstvo nij odobrilo tega predloga, nego stvar prijavilo kazenskej sodniji, vsled cesarje bil zatoženec v zapor dejan. Prodale so se potem razne obligacije in delnice, katere je imel Pressnitz pri „Merkurji" na Dunaj i, tudi zavarovalne police na njegovo življenje (zavarovan je bil sedemkrat) in njegove obligacije, ki jih je imel vložene kot kavcijo pri hranilnici. Iz vsega tega se je skupilo toliko, da je ostala, nepokrita tedaj izneverjcna svota 29.222 gld. 34 kr. Pressnitz pravi, da je imel iskreni namen povrniti vse, kar je hranilnici izneveril, in da uže 9. maja t. 1. bi bil imel dobička pri svojih papirjih, le>.ečih pri „Merkurji" na Dunaji, nad 11.000 goldinarjev, katera BVOta bi se bila pa do de-našnjega dne še podvojila, kajti vsi njegovi papirji stoje zdaj jako visoko. Zaslišane priče uradnika C. in K., isto tako prvosednik hranilnice in njen zastopnik pri obravnavi hvalijo Pressnit/a kot jako spretnega uradnika. Zadnja dva prosita, naj bi bila sodba milostna. Dr. Mosche v izvrstnem govoru naglasa olajšujoče okolnosti; mnogo najboljšega gradiva, pravi zagovornik, mu je zatoženec sam vzel, ker &a je naprosil, naj ne omenja v zagovoru ničesa, kar se tiče vodstva ali uradnikov hranilničnih. Sodišče proglasi zatoŽenca Pressnitza krivega hudodelstva izneverjenja po § 183 k. z. in ga obsodi po § 184 z oziroin na § 55 k. z. na dve leti teške uječe poostrene vsak mesec z jednim postom. Razen tega je Pressnitz dolžan hranilnici izneverjeno svoto povrniti. Obravnava je trajala od 9. do 12. ure dopoludne. Razne vesti. * (Dober odgovor.) O pokojnem Be-nedeku pripoveduje se marsikatera zanimiva dogodbica; tukaj poda jemo jedno : Benedek nij bil prijatelj Čehom in to je tudi vselej javno kazal. Nekoč opazi visocega vojaka mej vr- stami, bobnarja. Benedek ga vpraša, iz katere dežele je. „Čeh semu odvrne bobnar. „In oni tam?" vpraša dalje Benedek kazaje na druge glasbenike. „Čehiw glasil se je kratek odgovor bobnarjev. „In oni je tudi Čeh?a pravi porogljivo Benedek kazaje na psa, ki je stal pri bobnu. „Ne, ekscelenca" odgovori bobnar — „ta je Madjar". Dobro mu jo je zasolil. * (Slovansko ali francosko?) Italijanska vlada je zdaj v Rimu bivajoče slovanske romarje opomin.ila, naj odlože slovansko trobojnico in belo-višnjevo-rudeča znamenja. Kot uzrok tega opomina se je navelo, da ima ta trobojnica francoske barve, in pri zda-njej razburjenosti proti Francozom moglo bi to imeti slabe posledice. * (H val e v red no.) V Bukureštu izdal je dne l.t.m. župan naredbo, da mora vsak, ki nijma svoje firme napisane v rumun-skem jeziku, plačati sto frankov na leto. Več nemških napisov se je odstranilo. Taka naredba bi tudi pri nas ne bila napačna! * (P ro rokovanje ciganke.) Tovar niški uradnik Santhv, pripoveduje „P. Ll." od 6. t. m., napravi! je pred štirimi tedni na deželo izlet se svojimi prijatelji. V prijaznem gozdiču so polegli na travo in se dobro zabavali. Kar najedenkrat stopi pred nje stara ciganka in hoče povedovati osodo tem mladim možem iz črt na roki. Ko je prišla vrsta na Santhvja in je ta pokazal roko ciganki, ona pa se je zamislila opazujoč pazljivo roko. „Nu le ven z barvo", šalil se je Santhv „kako dolgo bodem živel?" Ona pa je odgovorila, da si bode v štirih tednih vzel v tem gozdiču življenje. Društvo se je smijalo temu prorokovanju in se nij več brigalo za to ci-gankino izjavo. Santhv je jel pred dvema tednoma prijateljem tožiti, da ga boli glava in da čuti v glavi po noči čudno šumenje. Nekaj dni pozneje pripovedoval je prijateljem, da bode potoval v Rim, ker ima papežu javiti imenitne stvari; na njegovih /mešanih govorih ?o spoznali prijatelji, da je na njegov duh ulegla se tema blaznOBti. Včeraj pa je po tem gozdiči hodila policija in nasla je v grmovji ol>esenca. Spoznali so, da ie mrtvec uže dalje časa pogrešani 30 letni Santhv. Slučajno se je prorokovan je cigankino uresničilo. * (Mačka gaje os trupi la.) V Pesti igral se je petletni deček z mačko, mačka na ga je s krepi j i nekoliko opraskala na roki. Še tisti večer je deček jel tožiti, da ga roka boli in ko se je drugi dan naredila višnjeva oteklina, poklicali so zdravnika, ki je konsta tiral, da je kri ostrupijena. Hotel je roko odrezati, kar pa roditelji nijso dopustili. Deček trpi strašne bolečine in umreti bode moral (Spodletelo mu je!) Nekov mesar v Manehestiu, oženjen in oče petim otrokom, zaljubil se je v svojo tridesetletno deklo in hotel ž njo pobegniti v Ameriko, ženo svojo in otroke pa popustiti. Osoda pa je hotela, da je bila ravno takrat /ena njegova z materjo svojo in sestro pri Indiji, na katerej se je hotel ljubeznjivi mož odpeljati se svojo ljubico. I Prava žena vgledavši svojo nasprotnico pala [je na njo in jej izpulila polovico lar, navzočne druge ženske pa so dobro naklestile moža. Nekov pomorščak hotel je skriti rtepenegau, a predno je mogel to storiti, namazale so „be-guncau žene od glave do nog z rudečo bojo. Tako namazanega so potem odgnali po ulicah domov v sp'ošno veselje. Dunajska borza 8. julija I(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dr/., dolg v hankovcih . . 77 gld. 65 kr. i Enotni drž. dolg v srebrn . . . 78 „ 55 „ Zlata renta.........93 r 90 „ 1860 drž. posojilo.....133 , 25 „ Akcije narodno banke..... 834 „ — n Kreditna akcije....... 357 „90 „ London ..........116 „ 90 „ Srebro..........- - „ —- „ Napol..........9 , 27'/» „ O. kr. cekini........5 „ 50 „ Državni- neuko.......66 ■ 05 Zahvala. Zrt mnogobrojno spremstvo ljubljenega očeta Martina Goršiča k zadnjemu počitku, :ra darovane vence in gospodom pevcem čitalnice ljubljanske za milo nadgroblO petje, izreka srčno zalivalo (402) Žalujoča rodovina. bi rad dobil na svoje lepo posestvo blizu Južne železnice, kateri znesek so lehko na |»rre| stopinji inta-bulira. — Kdor bi mi hotel to prijaznost storiti, naj naznani pogoje slavnej administraciji „Slovcnskega Naroda". (401—1) Dve lepi sobi h kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav eeno \ najem. — Več pove adminlstrao ja „Slovcnskega Naroda". Hiša št. 25 v Kamniku z vrtom in hlevom, ki ima v pritličji sobo s knhinjo, shrambo In dvema kletmi, v prvem nadstropji pa 8 sobe, se takoj proda. — Natančneje pove opravni-štvo ,,Slovenskega Naroda". (394—3) Samo na borzi more se v tako ug dnem času ob rastočih in padajočih kurzih se ioo golil, vsak teden lehko pridobiti od in do *2o uohl. Na pisma takoj odgovarjam. Wechselstube F. Friedlander in Wien, Stadt, IVollielle 5. (826—5) I A Ti S § i »is rt 5 -1 rt ?> S > — -- I -2 N ■ *j ■ ij W 3 1^ j H g . b -ž I lil £.8.8 3 a 1 Javna dražba g, .1. .invviv* % .1% mnogih knjig raznega obsega, slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških, poljskih, ruskih in nemških, vršila se bodo v hiši, kjer je „Narodna tiskarna", v soboto 9. julija ob 2. uri popoludne, h katerej ae vabijo kupovalci. ■ ja 9 JAKOB FL1GL, klepar išpexLgfla,r) v Xjj-va.T3lja.3aJ., Stari trgr št. priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsejra v njegovo rokodelstvo spadajočega posodja in druzega jednacega blaga. Prevzema in izvršuje po najnižjej ceni tudi stavbena dela, bodi si v mestu ali na deželi. Popravlja' in barva cerkvene zvonike ter prevzema tudi napravo popolnoma novih zvonikov. Vse to izvršuje v občno zadovoljstvo slavnega občinstva in po najnižjej ceni. — Tudi se dobivajo pri njem užo izdelane ledenice (Eiskasten) po najnižjej ceni. (385-3) Izd.)teij in urednik Makso Ar mi c lastnina in tisk „Narodne tiskarne*