S-VtKSUOISMUI li-opisin ei Buenos-Aires. Iz glavnega rpesta Argentine v južni Ameriki pošiljamo iskrene pozdrave Vam,-kakor tudi vsem prijateljem in čitateljem »Slovenskega gospodarja«. Sporočimo vam, da smo tukaj vsi Slovenci iz Dravskega polja še prav zdravi. Tudi nas malo tlači in pritiaka svetovna kriza, drugače pa živimo in delamo vsak dan. Če bi pa bilo boljše, bi to prijalo nam v tujini in tudi nSšim domačim, ki sedaj v sili živijo. Eamnica. Na pragu novega leta se oziramo nazaj ter se spominjamo marsičesa razveseljivega, pa še več žalostnega, Sadja smo imeli, da že dolgo ne tako, in tudi vinogradi so se obnesli. Cerkev sv. Urbana smo temeljito popravili in nanovo poslikali ter jo koncem junija z veliko slovesnostjo blagoslovili. Naše pokopališče je dobilo z novimi vi-ati prav lično pročelje. Bog nam daj tudi še sredstev, da si napravimo s časom tudi še novo ravno cesto v to počivališče naših ljubih rajnih! V našem prosvetnem domu smo imeli nekaj prav dobro uspelih prireditev. Bilo je podučno in veselo. Pa še živahnejše delovanje za narodno prosveto se nam obeta za prihodnje leto. Zato so že začeli s preurejevanjem dvorane, ki se bo v kratkem času pokazala v novi in okusiikobleki. i—= Sevedaje pa tudi v tem letu bleda smrt neusmiljeno kosila in nam pobrala mnogo ljubih faranov na vseh koncih in krajih. Pred svetim večerom smo k večnemu počitku položili 68_etnega Ivana Večernika, pridnega m.inarja in posestnika iz Jelrjfcca. Velika množica spremljevalcev na njegovi zadnji poti je pričala o njegovi priljubljenosti. Želimo vsem rajnim večni mir, vsem živim pa srečno novo leto. ^.oJ Remšnik. V ne 'cljo dne 18. decembra so priref':v šolarji pod vodstvom učiteljs.va lopo božičnico, ki je prav dobro uspela, obisk je tudi bil obilen. Spored je bil sledeči: Deca svojemu vladarju. Proslavna igra h kraljevemu rojstnemu dnevu. 2. Darežljivi otroci. Enodejanka. 3. Božična noč v kraljestvu palčkov. Božična pravljica v enem dejanju. i. Božična pošta. Dvodejanka. V odmorih so učenci izvajali igram primerne deklamacije. Čisti dobiček je namenjen v prid revni deci. Prav hvalevredno je, da se toliko stori za izobrazbo ljudstva, posebej mladine, zlasti v našem obmejnem Remšniku, ki ga je s sv. Pankracijem vred tako lepo opisal in s slikami ponazoril g. profesor dr. Mišič v »Slovencu« z dne 11. decembra. Velika, od davnih rodov podedovana ljubezen do domače gorske grude, pa naj bo ponekod še tako trda in skopa, naj bo mladini nauk: Ljudje, ostanite doma! Tujina trd vam reže kruh, brez blagoslova je in suh in sreče prave ne pozna. Marenberg. že dalje kot en mesec nam naš »Slovenski gospodar« ni ničesar poročal iz Marenberga, zato nam bo pa treba sedaj toliko več potrpežljivosti, da bomo vse novice prebrali. — Z mesecem novembrom je prevzel dolžnosti vršilca javnega notarja Primorec g. dr. Fran Penko, ki je prišel sem iz Kranja. — Smrt se je za nekaj časa naselila spet v trgu. Tu sta namreč umrli gospa Terezija Lukas in Kristina Preglan. Prva je bila.tašča bivšega nemškega poslanca g. Franca Schauerja in je dosegla starost 64 let. Gospa Kristina Preglan je dočakala 30. leto svoje poroke in 54. leto življenja. Zaradi svoje prijaznosti je bila zelo priljub.jena, o čemur je p.ičal njen pogreb. Udeležila se ga je domaea duhovščina, velik del uradništva in cela množica domačinov. Na poslednji poti so jo spremljali tudi gasilci in godba. — V starosti 57 let je umrla v Gornji Vižingi delavka Marija Tratnik na posledicah možganske kapi. — Šmartinski sejem je bil precej dobro obiskan. Tudi precej živine je bilo prodane. Najbo.jši par volov je bil prodan po 4 Din za 1 kg žive teže. — Na predvečer državnega praznika je bila skozi trg bakljada, na čelu z godbo. Ob zaključku je ime. učitelj g. Terčak navduševalen govor. Šolska mladina je proslavila državni praznik naslednjega dne po slovesni službi božji v Brudermannovi dvo- rani. Slavnost je otvorila učiteljica gdč. Majcen z govorom o pomenu državnega praznika. Nato so šolarji zapeli nekaj domoljubnih pesmic, bile so sicer lepe, a preveč umetne, ter nastopili s telovadnimi tčkami. — Dne 9. dec. 8ta nad Vidmoserjevo gostilno v Vuhredu trčila skupaj avto g. Toplerja iz Vuhreda, ki je peljal sedem potnikov na postajo, in pa avto g. Vrenčurja iz Msffenberga, ki je vozil s poStaje. Avto g. Toplerja je dobil precejšnje požkodbe, oba šoferja lažje, a potnikom se ni ničesar pripetilo, mogoče da so prestali nekaj strahu. — Katoliško prosvetno društvo je 8. decembra imelo občni zboi ,11 katerem je bil izvoljen za predsednika g. ^inko Hajnc, posestnik v Zgornji Vižingi. Ostali odbor je v Sflavnem nespremenjen. Sv. Martin na Pohorju. Povsem nepričakovano se je dne 8. decembra nagloma razširila žalostna novica, da je preminul tukajšnji posestnik, gostilničar in trgovec g. Ivan Koren. Smrt ga je zagrabila po dvomesečni mučni bolezni po povratku iz graške klinike. Njegovo truplo je bilo položeno na mrtvaški oder iv rojstni hiši, katera stoji na prijaznem griču pfi cerkvici sv. Marjete nad. Slov. Bistrico. Pred hišo žalosti se je na dan pogreba 10. decembra poslovil od rajnega g. Križan iz Šentovca. Pogreb se je vršil v Slov. Bistrico ter ga je vodil vlč. g. župnik Šolinc Ivan ob asistenci č. g. prof. Bogoviča in domačega č. g. kaplana Vodeba. G. župnik se je pri odprtem grobu poslovil v ganljivih besedah od rajnega Ivana ter orisal njegovo neumorno delavnost v stanovskem poklicu ter tudi njegove zasluge za vero in državo, ki ga je bila odlikovala z zlato kolajno. Zapušča užaloščeno soprogo in 10 otrok. Prvi sin Ivan služi pri planinskem: polkn kdt podporočnik v Škofji loki, drugi AlojziJ obiskuje 8. razred realne gimnazije v Mariboru, ostalih osem pa žaluje z materjo doma. Nadalje se je poslovil od rajnega g. šolski upravitelj in načelnik gasilnega društva v Šmartnem na Pohorju Anton Podvršnik. Ker je bil rajni elan gasilnega društva in njegov dolgoletni blagajnik, so ga spremila na zadnji poti gasilna društva Sv. Martin in Slov. Bistrica in Zgornja Polskava ,v največjem številu. Smrt Ivana Korena je bridko zadela ne samo njegovo rodbino, ampak tudi nas šmarčane. Blagi rajni naj po- čiva v miru! Težko zadeti rodbini naše srčno sožalje! Šmartno na Poborju. Nedavno nas je zapustila vrla učenka Ivanka Pliberšek, po do-. mače ^Fajdigovcova, stara komaj 9 let. Jako si je želela sv. popotnice, katera želja se ji je tudi izpolnila. Kako lepo je njena čista duša odplula k Bogu v večnost! Res pravi angelček! Na njeni sedmini smo nabrali za novo mariborsko bogoslovje 80 Din. Bog povrni darovalcem! Da bi le še bilo pri nas kaj dosti posnemovalcev! Marija Reka. Dne 15. decembra smo ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč izročili materi zemlji truplo dne 13. t. m. umrlega prevžitkarja Fr. Dolinarja, po domače Vrankarja. Pokojni je bil izrazita osebnost v naši občini in župniji. Rojen je bil pred 78 leti v sosednjem Šmiklavžu, pa se je kot krojač tukaj oženil, si kupil malo posestvo, ki ga je pa prav kmalu z nakupom zemlje znatno razširil. Bil je priljubljen krojuč, ker je delal poceni in trpežno. Pri tem pa je ostal skrben in umen poljedelec. Občani so mu zaupali in ga povzdignili do najvišjih časti: župana in načelnika krajevnega šolskega sveta. Zato mu je tudi sedanji občinski odbor izkazal posebno čast s polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Pokojni je bil globokoveren katoličan. stare korenine in vnet častilec Matere božje.Pred kakimi 15 leH je začel prihajati »Slovenski gospodar« v njegovo hišo in ni prenehal do današnjega dneva. Ostal je vedno zvest Mohorjan, pa tudi nabožni listi so prihajali v njegovo hišo. Svoje otroke je lepo oskrbel, jim zapustil nezadolženo posestvo in še precej gotovine, kar je dandanes, vsaj tukaj, izvanreden slučaj. Bil je pač vzgled skrbnega,- -Varčnega,! JtrSčansljega gospodarja. Naj v mfru počiva! Marija Reka. 0 nobeni reči se dandanes toliko ne sliši, ne piše, ne bere po raznih časnikih, kot o tej nesrečni krizi. Saj še pravzaprav ne vemo, kaj to pomeni: kriza; čutimo jo pa na vseh koncih in krajih. Mi bi jo označili z besedo stiska, pomanjkanje vsega potrebnega. Letošnja suša je povzročila, vsaj tukaj, pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin: ni se obnesla pšenica, ne rž, ne ječmen, ne oves, tudi koruza je slabo odrezala. Fižol v suši večinoma dobro obrodi, so ga tudi ne- kateri res precej dobili, drugim so ga pa de-: loma ali popolnoma zajci uničili, kakor hitro je polukal iz zemlje. Primanjkuje krme za živino in za svinje. Kaj čuda, da gledajo gospodarji in zlasti družinski očetje » strahom v bodočnost. Prehrane ne bo, sredstev za nakup pa tudi ne; saj nimamo niti davkov in zavarovalnine s čim plačati. Glejte! To je stiska, to je kriza. Bog nam pomagaj! — Radi tJsnarne stiske smo tudi naročnino za Mohorjeve knjige bolj počasi skupaj spravljalij zato nas ima Koledar samo 35, četudi nas je v resnici 41. Take zraote v številkah so najbrž tudi po drugod in dejanski padec je gotovo manjši, kot je v Koledarju. Št. Peter pri Mariboru. Pretečeni teden v torak smo pokopali 771etno Kronvogel Antonijo iz Štamberga. Po daljši bolezni je sledila pred par leti umrlemu možu, s katerim je leta 1928 obhajala zlato poroko. Naj v miru počiva. — Na nov^ga leta dan imajo šentpeterski fantje kot običajno zjutraj skupno cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Naj ta dan ne manjka prav nobenega šentpeterskega fanta! Lep in srečen začetek, tudi takšen konec. — Prosvetno društvo vabi vse Šentpeterčane na zanirriivo predavanje, ki bo na novega leta dan popoldne po večernicah v samostanski šoli. Sv. Jakob t Slov. goricah. Tukaj je zatisnila v Gospodu oči blaga žena, dobra mati in gospodinja Marija Kraner. Možu Antonu in otrokom naše sožalje, rajnki svetila večna luč! Srčna zahvala vsem, ki so blagopokojno obiskovali na boliiiški postelji in so ji posodili zaclnjo pot! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pred kratkim so bile odpeljane zadnje jabolke in je sedaj jabolčna trgovina končana. Mnogim je bilo saj nekoliko pomagano in smo zadelali največje luknje. Kdor pa nima veliko sadnega drevja, je naravnost revež. Sedem prekupcev je sadje nakupovalo in je bila kupčija zelo živahna. Cene nas seveda niso zadovoljile, pa bolje nekaj nego nič. Take rodovitnosti še sta rejši ljudje ne pomnijo, kot je bila letos. Sadno drevje nujno rabi pomori, da nam bo čez dve leti lahko zopet rodilo. Pognojimo torej to zimo naše sadovnjake. Mislimo na precepljanje spomladi. Sedaj vemo, katere sorte so najboljše za trgovino. Vsak prazni prostor zasadimo, ker sadjarstvo še bo tudi v bodoče izdaten vir naših dohodkov. Naši domači drevesničarji: Franc Zemljič na Ročici, Miha Senekovie v Trsteniku in Janez Kraner na Sčavnici imajo v svojih drevesnicah dovolj lepega blaga na raz^jolngo. Tudi pri kmetijski podružnici se še vedno sprejemajo narorila. V nekaterih sadovnjakih je videti dosti lima. Odstranite vendar te škodljivce, kerbodo sieer orožniki te »cajgarje« vzeli na muho. — Sedaj z velikim veseljem prebiramo Mohorjeve knjige. Kdor še jih želi, jih dobi v župnišču. — »Slovenski gospodar« prihaja v 228 hiš: na pošto Sv. Benedikt 188 iztisov, na pošto Sv. Trojica 15 in na pošto Sv. Ana 3 iztisi in na pošto Gornja Radgona 22 iztisov. Naša župnija pač ni rned zadnjimi, kar se tiče števila naročniknv. Oglasite s-e še novi celoletni naročniki. Položnice vedno dobitc v župnišču. — Izseljeniška nedelja nam ,je pokazala, da so benediški rojaki raztreseni po severni in južni Amerild, po Francoskem in Nemškem, po Nemški Avstriji, na Bolgarskem in pb mnogih krajih Jugoslavije. Nekatcri so se v tujitoi žal že izneverili veri očetov. Ali so še zvesti Slovenci, pa je tudi veliko vprašanje; Neusmiljena tujina, koliko ljudi nam požreš! Naši starši mornjo otroke vzgajati v odlotno verskem pa tudi v odločno narodnem duhu, da bodo lahko vztrajali med svetom v verski in narodni zvestobi. — Knjižnica našcga bralnega društva je dobila lapo število novih kpjig. Radi si jih izposojujte, sedaj je čas branja. Lepo -vspodbudno berllo je 'zelo plemenita zabava. Mlad človek, ki rad čita dobre in poučne ter zabavne knjige, resno misli o svoji bodočnosti, se varuje krivih potov in slabe tovarišije ter si z veliko vnemo pridobiva ono znanje, ki ga bo nujno rabil, ko bo samostojen gospodar. Negova. Tukaj je umrl najstarejši župljan naše fare Franc Marinič. Blagopokojni je bil dolgo vrsto let poštar pošte pri Sv. Urbanu p. Ptuju. Dosegel je visoko starost 90 let. Pred nekaj leti se je preselil k Negovi, k svoji hčeri Juliki in tukaj prebil jesen svojega življenja. Pogrebni sprevod je vodil sorodnik blagopokojnega, vlč. g. monsignor Lovrec iz Ljutomera. Xaj mu bo naša zemljica lahka! — Baš te dni smo končali gospodinjski tečaj, ki ga je zelo spretno vodila gdč. Premrou z gdč. Mlakarjevo. Spet 13 absolviranih kuharic! Upajmo, da te mlade kuharice ne bodo povečevale brezposelnosti v kuharskem poklicu! Sv. Trojica v Halozah. V Doleni je zaspala v Gospodu dne 19. decembra blaga žena, dobra mati ter skrbna gospodinja Neža Jus. Zapušča žalujoeega raoža in 5 nepreskrbljenih otrok. Preostali izrekajo zahvalo vsem, ki so izkazali blagopokojni zadnjo čast. Rajni daj Vsemogocni večni mii1. možu in otročičem naše sožalje! Št. Janž pri Veisnju. (Fantje iz Št. Janža pri Velenju.) Skoraj v vsaki številki našega »Slovenskega gospodarja« čitamo kakšen dopis iz našega kraja, a od fantov redko kedaj. Pred kratkim se je tukaj poročil Lednik Lovro, rudar, pa tudi elan tukajšnjega Prosvetnega društva. Za tovariiico si je izbral v fckalski župniji pridno in vrlo mladenko .Zenin se je večkrat udojstvoval na našem odru. Želimd,-, da bi užival obilo sreče v tem novem stanu. — Prišel je* čas, ko nam je treba po* gnojiti in O3nažiti naša sadna drevesa Tu-pa tam se kakšno drevo posuši, nekatere veter odmsje, druga pa rastejo kvišku. Tako je pa tudi z nami fanti. Ki smo čvrsta drevesa, naš steber je prosvieno društvo, v katerem lepo napiedujemo. Letos smo popravili'dvorano in v te.j novi Slomšekovi dvorani smo že proizvajali igro »Pri kapelici«, ki je prav lepo izpadla. Žslim, tla bi v prihodnjem letu še več fantov pristopilo k našem društvu. Čim večja bo mrx:, tem lažje bomo napredo- vali. V društvu se človek izobiazuje, ker je dandanes izobrazba potrebna vsakemu človeku, posebno za nas fante, da bomo nekoč napredni in varčni gospodarji. Vam fantom pa kličem: Le tako naprej, ne ustrašite se, ampak se pridno udeležujte naših sestankov« Bog živi! — Fant prosvetnega dmštva. Šmarje prl Jelšah. Pa še to poročaj, ti na9 ljubi »Slovenski gospodar«, da smo pri na3 tudi v zahajajočem letu vkljub krizi in stiski zidali. Naš Katoliški dom si je preuredil svoj oder in dvorano ter si prizidal dve prepotrebni sobi, katere smo slovesno blagoslovili ob priliki Slomšekove akademije dne 2. oktobra. Nad šmarjem si je Regoršekov sosed, mizarski mojster, na pogorišču stare postavil prav lično novo hišico. V trgu ob potoku tik dekanijske cerkve že obratuje pekovski mojster Mavrin v svoji novi enonadstropni hiši. V kotu okrajne in pa stare »rimske« ceste pred gradom Jelše pa se dviga tretja nova hiša, ki si jo je pozidal naš drugi pekovski mojster Završki. V novih domovih jim želimo veliko sreče in blagoslova, sv. Florjana pa prosiro.o, naj nas varuje časnega in večnega ognja! Videm ofi Savi. Najprvo, kar bom povedal, je to, da tudi pri nas razsaja kriza, beračev je pa vse-polnO) da že ne vemo, kam z njimi Tudi sv. Miklavž se je oglasil pri nas v dvo rani in obdaril precejšnje število otrok in odraslih. Pa tudi smrt pri nas pobira in nič ne izbira.Umri je g. Kužnik, mesar in goslilničar, vsepovsod priljubljen. Za njim je legla v prerani grob gospa Vahčič, priljubljena po vsej okolici kot vzorna krščanska mati. Pred dnevi smo pa pokopali gospo Tramšek, učiteljico v pokoju. Naj počivajo v miru!