LISTEK. Pismo iz Galicije. (Piše praporSčak dr. Andrej Veble državnemu poslancn dr. Benkoviču, pri katerem je odvetniški koncipie.t.) ' Ob Sanu, 30. Joktobra 1014. Velecenjeni gospod doktor! Po daljšem odmoru imam nekoliko več priložnosti, napisati Vam par vrstic in naslikati svoje križe in težave na bojnem polju. - Okoli 18. avgusta je prišda naša divizija honved-huzarjev v Lvov. Jaz sem bil prideljen k oskrbovalni koloni. Kakor hitro je bila kolona sestavljena in preskrbljena z živežera (cela kolona se deli na G po<i(v.ld(;lki>v, vs k ;>odo ld;>'ek ini-i 87 vo/.ov i- c-;ovaža živež za celn idivizijo za jeden dan), so nas poslaJi v smeri proti Kamionki. Koncem avgusta so se bili izhodnn od Lvova okoli Kamionke, Przemysla in Dunajeva krvavi boji, v katerih je zlasti naš — 3. gražOd — kor velikb trpel. Kakor sem pozneje — 6ez en mesec — izvedel, je bil v tej biitkii (raujen tudi moj brat Jože od X. regimenta. Težko ranjenega so prenesli v boMšnico. Toda od tistoga 6asa ne pige ni6, tako tia moramo sluititi, da je ali umrl vsled pogkbdb, ali pa se nahaja v ruskih rokah. Pri Kamionki smo dne 25, avgustai prvi6 obftutili premoo" ruske artilerije. NaSe 6eto so se morale umika^i, naS tren Ije pri tem trpel preoej Skode. Od 1. do 11. septembra< se je bila na Crti Grodek—Jar nov—RavarRuska velik|a bitka. Dasiravno so se naše 6ete junaško branile, kljub temu smo se morali tudi (po tej bitki pri Janovu—Rava-Ruski—Tomašovu umakniti: Vzroki: 1. Naše levo krilo, ki je prej preko Krasnika, Lubliiui, Komarova i;a li;is.o-,or skem uspešno prodiralo, je bilo pri TbmaSovu vržono nazaj. Vsled tega se je bilo bati, da nas Rusi zajamejo. 2 Morali smo dobiti stik z nemško armado, ki je imela priti nam na pomo6. 3. Premoč ruske arir.ade. Splošno se sodi, da razpolagajo Rusi z res ogromnimi množicami vojaštva. Posebno mo6na je rus'Ka artilerija, ki je povrh tega tehni6no izborna — zlasti poljske havbice. Kon6ni vzrok', a ne najzadnji, da smo Ise morali umikativ je bik) izdajstvo na celi črtiV Moskofilsko izdajstvo je slavilo prave orgi]e. Našo vojaštvo je bilo na lastni zemlji — v sovražni deželi. Civilisti — Rusini — so kot špijoni izvohali vse vaine snostojanke in jili sporoSli Ruf.om. Signali — zvonenie v cerkvali, i>ožari itd. — so oznanjali prihod naših vojakiov. Ni se torej 6uditi, da smo zlasti v za6etku silno trpeli. Od 11. septembra so se naše armatie (1., 2., 3. in 4.) umikale preko Przemysla' v smeri proti Jaslo —GoriLice—Novi Sandec—Tarnov—Krakov, Tu snio zavzeli ailno dobre pozicije. Tz domoVine so prišle nove svežo 6ete na pomo6. Iz Nem6ije pa je prihitelo ve6 nemških korov. Na potu od RavaJRuske do Novega Sandeca) sem prišel trikrat s svojim trenom v bližino ruske artilerije: 12. septembra1 pri Šmolinu, 13. septerabra pri Ja,voro\'u in (14, septembra pri Krakovice-u. Vsakokrat je bil naš tren silno poškodovan, osobito pri Javorovu. Srečnemu slu6aju se imam zahvaliti, da sem pravo6asno ..odišel" iz Javorova, sicer bi bil ujet. Po hudi, mučni bolezni, ki me je mu6ila na por tu od Przemysla skozi celi teden, po silnem pomanjkanju in težavah (dež, mraz, silabe poti, slaba oskrba z |živili it'd'.), sem kon6no sre6no prišel k naši diviziji, od koder sem bil zacetkom meseca oktobra premeš6en k VI. kornemu poveljstvu. Prideljen sem proviantnemu 6astniku. Skrbiva za dobro kuhinjo pri VI. armadnem poveljstvu. Vsake 3—4 dni se peljara v tako veSje mosto nakupovat (sedaj v Rzeszov) živila. Življenje je tu prav prijetno. Sedaj ti6imo že drugi teden blizu Sana. Naše 6ete so še vedno na levem bregu. Vsi poskusi, pritl na desni breg Sana, so se ponesre6ili. Boji so spiošno silno krvavi. Naša nava ofenziva (napadalno prodiranje) je do sedaj dobro napredovala. Zdi se mi pa, da so Kusi zopet dobili silna oja6enja. Govori se, da se Je moral Hindenburg pred Varšavo umakniti. Če je io res, potem se bomo morala i mi, ker bi nam sicer Rusi lahko paidli v bok. Izgube — ruske in naše — so bile dosedaj velikanske. )Zlasti ruskle! Govoril sem ve6krat z ruakimii ujetniki, ki splošnoi hvalijo nafio infantenjo* Znan je izrek našega poveljnika Boroeviča: ..Ako bl imeli mi rusko artilerijo, bi bili že v Kijovu; ako bi Rusi iimVi nafio inlaiiterijo, bi bili že na DunajuJ" Kedaj bo konec te svetovne vojske? Po mojem mnenjii jo vse oJvisuo ou oaiočiLe uiike v ±>i'i: oiji. Dosedaiiji uspeiii nemške armade v Beigiji so nam porok za koučno zmago Nemcev nad združenimi Angleži in Francozi. Dokler ne bo vojska v Franuiji koričana, je naša naloga: (po možnosti prodirati; ako ne, držati rusko- &t©vilnejšo armado v šahu in zadržovati njeno olenzivo. Na vsak način bo vojska še traiala mesece. Galicija Ije v dosedanji vojski strašno trpela. Karnor so prišli kozaki, je vse oropano iu požgauo. Ktonor (iiove^ j-ogleda, j.ovsoa beuu. :.,ade -i-. i.io ie samo od krompirja. Po cele tedne niso uživali kruha. Sol ftn petrolej je med najvadnim prebivalstvoui redka izjema. Ako ne pride na pomo6 vlada z izrednimi podporami, bo po zimi v Galiciji — lakota, Tudi kolera še razsaja ponekod, ne isamo med vojaštvom, aonpak tudi med civilisti. Pravne razmere za časa vojske: kdor je Koiičkaj osumljen, da vohuni, pride pred vojaški sod. In čestokrat ga po kratkem zaslišanju pri6 obeaijo na prvi drog. 'Tu smo jih obesili že šest. Kjer so bili Rusi, so 'začasno upeljali civilno upravo, Ki pa je bil,a Cisto — ruska. Kozaki so ropali, kakor se jim je zljubilo. Drugo rusko vojašltvo je nekoliko boljše. Za 6asa vojske sem se nau6il precej dobro po poljsko govoriti in nekoliko maloruš6ine. Sedaj se u6im pridno ruš6ine. Na domovino mislim nepre-stano. Kamor sam prišel, Ipovsod sem povpraševal, kje se nahaja tretji kor, kako se bijejo naši slovenski fantje. Vsikdar pa sem izvedel: slovenski polki (.17» in 87. pe&polk itd.) so se bili junašlco kakbr levi.' Vsled tega imajo tudi velike Jzgube. Vfiliko slovenske krvi je prelite v Galiciji. Za domovino! Morda tudi za novo poljsko: «ojczyzcno". za ,,Novo Poljskjo." Bog daj! Ko žari na zapadu zarja zahaja.jo6ega solnca, mislim na dom. Iz bližine se ;sl)iši gromenje topov in praskeitanje pušk, moie misli pa hiftjo v naše lepe slovenstoe kraje. Kaj je novega doma? Ali se še kedaj povrnemo vsi Ibratje in znandiP.Ko mi lega spanec na o6i, mislim na dom, na znance in prijatelje, ki so že ranjeni ali celo paidli. Neprestano, pri vsaki priliki mislim na domovino. ' JBog jo 6uvaj v teh viharnih 6asih! .„0 domovina, kako Te je treba l'ubiti, ve samo tisti. ki ITie je zgubil, ki hrepeni po Tebi.!- Ka,j Je novega v Celju ? Pozdrav-Hjaim znani naš ^torkov krožek." Gotovo so je zelo skr6il. Iskrnno pozdravljam tudi Vas in VaSi milostIjivi sporo^am svoj poklon!