Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 546 Robert Knight, Slavs in Post-Nazi Austria. Carinthian Slovenes and Po- litics of Assimilation, 1945-1960. London, New York; Bloomsbury Academic, 2017, 249 strani. Tuji zgodovinarji, ki bi se ukvarjali z geografsko zamejenim manjšim delom slovenskega etni čnega ozemlja ni veliko. Vsaka takšna študija tujega avtorja je za nas zanimiva iz vsaj dveh razlogov. Prvi je seveda pristop, ki ga je avtor uporabil, da je raziskal dolo čeno temo. Drug element, ki nas hitro zanima pa so uporabljeni viri in literatura. K temu se bom vrnil na koncu. Na kratko naj predstavim vsebinske elemente knjige. Glede obsega knjige je nujno bralce opozoriti, da gre v tehni čnem smislu za oblikovanje, ki precej odstopa od danes najpogosteje uporabljenega na čina. Danes smo vajeni publikacij, kjer je osnovni znanstveni aparat (t.j. opombe) na dnu strani. V tej knjigi je ta na koncu celotnega besedila in za prilogami. Vsaj nenavadno, če ne mote če. Tako je seveda podatek o obsegu knjige rahlo neuporaben za osnovno predstavo o knjigi. Tekst tako obsega 128 strani čistega besedila. Avtor je knjigo razdelil na pet poglavij. Pred njimi je uvod, sledi jim še kratek zaklju ček. Prvo vsebinsko poglavje je namenjeno predstavitvi izhodiš čnega položaja koroških Slovencev nekako od zadnje četrtine 19. stoletja, prek nacionalne politike v prvi avstrijski republiki do opisovanja položaja izklju čevanja utemeljenega na rasnih zakonih Tretjega rajha. Drugo in tretje poglavje govorita o deželni politiki v prvih dveh, treh letih po vojni in o vplivu hladne vojne na Koroško, predvsem v smislu vprašanja meja in vprašanja zaš čite manjšine. Ob razpravljanju o zaš čiti manjšin Knight opozarja na razhajanja med pravno teorijo kakor je zapisana v dokumentu in realnim stanjem implementacije predpisa na Koroškem. Zanimiva je tudi opazka, da je bilo razen za Slovenijo, vprašanje Slovencev na Koroškem, za Jugoslavijo tema, ki ni zasedala osrednjega mesta v njeni bilateralni politiki. Ne smemo spregledati tudi vpliva Informbiroja na odnose na lokalnem nivoju, ne le v visoki politiki. Četrto poglavje govori o protislovenskem lobiranju, kakor ga je naslovil avtor. Glavno vprašanje je bilo seveda dvojezi čno šolstvo in na kakšen na čin to urediti. Kje naj bodo šole, če sploh, kako se jim izogniti? Avtor opisuje spremembe stališ č v razli čnih politi čnih taborih in njihove vsakodnevne kalkulacije za drobne dobi čke. Zadnje vsebinsko poglavje sledi razvoju opisanem v prejšnjem poglavju. Predstavljeno je namre č kako je bilo dvojezi čno šolstvo dokon čno ukinjeno z Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 3-4 | (158) 547 novim šolskim zakonom leta 1959. Knight je zapisal, da je bil zvezni šolski zakon včasih prepoznan kot ustavno primeren temelj za kasnejšo avstrijsko manjšinsko politiko. A po njegovem je avstrijski parlament retrogradno legaliziral nelegalne postopke na deželni ravni, ki so jih pogosto vodili deželna vlada in protislovenski aktivisti, med katerimi so se mnogi ponašali z nacionalsocialisti čnim koreninami. Ta zaklju ček je avtor nato pojasnil v podpoglavjih, ki imajo povedne naslove: Protislovenska kontinuiteta, Postnacisti čna družba, Avstrija in mednarodni okvir, Dramatiziranje jugoslovanske nevarnosti in Liberalne vrednote po nacizmu. Na tem mestu naj omenim le avtorjeve misli v podpoglavju o podpihovanju bojazni pred jugoslovansko nevarnostjo. Morda je res obstajala nevarnost, da bo Jugoslavija dosegla spremembo meje na južnem Koroškem v prvih letih po vojni. A realnost te nevarnosti je bila mnogo manjša od obsega, ki so ga prikazovali na Koroškem. Predvsem je ta nevarnost izginila potem, ko je morala jugoslovanska vojska zapustiti Koroško že kmalu po koncu vojne. Za dodaten vpogled v dogodke naj bralec vzame v roke tudi Ne čakov zbornik. V njem je Jurij Perovšek objavil zapiske Dušana Benka, ki je bil dopisnik Tanjuga v Celovcu. 1 V preglednici na koncu je avtor predstavil podatke o u čencih v dvojezi čnih šolah in številu prebivalcev na južnem Koroške od 1945 do 1960. Že v uvodu knjige se avtor zahvaljuje razli čnih posameznikom in Koroške in Slovenije, ki so mu na razli čne na čine pomagali. Nekaj te pomo či je bil avtor deležen tudi v zvezi z rabo slovenskih krajevnih imen in verjetno tudi arhivskega gradiva. Uporabljeno je arhivsko gradivo razli čnih zveznih in deželnih inštitucij na Dunaju in v Celovcu. Navaja tudi slovensko gradivo v Arhivu Slovenije, arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja in Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Zanimiv je pregled opomb in seznama virov in literature. V seznamu literature najdemo slovenske avtorje, tudi iz Koroške, ki so objavljali svoje rezultate raziskovanja ne le v slovenš čini, ampak tudi v nemš čini. V opombah je uporabljen majhen del teh naslovov, saj je v osrednjem delu knjige od poglavja 3 dalje, ve čina opomba namre č vezanih na razli čno arhivsko gradivo. Bojan Balkovec 1 Jurij Perovšek, Opažanja dopisnika Tanjuga v Celovcu Dušana Benka o položaju koro- ških Slovencev v letih 1945 – 1950, v Ne čakov zbornik, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, str. 559-581 (Historia 25).