GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE leto 3	ROGAŠKA SLATINA december 1975





E <
Čeprav smo praznik JLA že praznovali, je nedvomno prav, če na kratko obudimo nekaj neizpodbitnih resnic.
Dan JLA v tridesetih letih svobode je res velik praznik. To je
obenem priložnost, da se s ponosom ozremo v preteklost in pogumno pogledamo v prihodnost. To je praznik nas vseh, saj sta danes — kot nekoč — narod in armada trdno povezana v naporih za varovanje težko priborjene svobode.
SVOBODA NAM JE VEDNO LJUBŠA
Bolj kot smo odmaknjeni od časov, v katerih se je sredi ognja porajala naša ljudska armada in zmagovito končala vojno in revo-
OBILO OSEBNE SREČE IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV VAM V NOVEM, 1976. LETU ŽELI UREDNIŠTVO „STEKLARJA"!
Varovati pridobljeno
lucijo, toliko večja postajajo ta dejanja. Toliko bolj razumemo in spoštujemo tiste velikanske _ žrtve, ki so vgrajene v temelje naše svobode. Morda ponekod čas briše spomine na strahote in zverinstva zlikovcev, toda plodovi tega trpljenja so neprenehoma večji. Svoboda nam je vedno ljubša, naša družba pa je vedno močnejša.
V boju, ki ga bijemo za samoupravno družbo, za gospodarsko moč in za še boljši jutri, nemalokrat pozabljamo na naše dolžnosti do varstva svobode. Včasih se vedemo tako, kakor da bi le-ta prišla sama po sebi in kakor da bo takšna tudi večno. Mislimo si, da nimamo sovražnikov, ki bi nam jo hoteli odvzeti. Pa ni tako! Dokler bodo na svetu ljudje in politični sistemi, ki si bodo prilaščali pravico urejati ta svet po svoje in ki priznavajo samo pravico močnejšega, dokler bodo bogati jemali revnim, bodo vojne še vedno sredstvo za dosego takih ciljev. Nekatere družbe niti ne morejo obstajati brez vojn, saj jim prinašajo blaginjo In moč. Žrtve takšnih vojn so samo majhni in revni narodi pa tisti, ki premalo skrbijo za obrambo svoje svobode.
Sadovi reformnih prizadevanj osnovnega šolstva so na dlani. Zavržena je misel o možnosti nevtralne šole; zatrta je težnja po izbirnosti. Utišana je želja po pedagogovi avtoritativnosti ali oblastnosti; učenec je postal soustvarjalec učnega procesa. Sodobna učna sredstva so zasenčila katedrsko besedo; v učilnice je prodrla svetloba in pregnala stoletno zatohlost. Celo celodnevna šola že krepko usmerja prve korake. Smeri zastavljenih ciljev in usmerjenih poti so trdno usidrane v samoupravno odločanje in družbeno dogovarjanje.
PRED VRATI JE SKUPNA »SREDNJA SOLA«. KAJ HOČEMO?
Ničesar nočemo postaviti na glavo, ničesar vrednega razvrednotiti, le današnjosti in prihodnosti želimo v dobi mladeništva približati šolanje. Odreči se hočemo dvo-«irnosti srednjega, višjega in viso kega šolstva. Ponuditi hočemo mladini enake možnosti za šolanje in brez odvisnosti od socialnega vira in gmotnega položaja staršev. Poru-
NAŠI SOVRAŽNIKI NE MIRUJEJO...
Današnjih vojn ne vodijo samo z orožjem, ampak predvsem na gospodarsko političnem področju, in imajo za cilj žrtev sprva gospodarsko oslabiti, notranje razbiti, vzbuditi sum v njeno sposobnost ter jo potem z lahkoto zasužniti.
'Tudi proti nam uporabljajo podobne metode, ker se ne strinjajo z našo neuvrščeno politiko, ker so proti samoupravljanju, ki ogroža njihovo izkoriščanje človeka, ker želijo izkoriščati naša bogastva v svoj prid. Hudo je, da ti zunanji sovražniki niso osamljeni, žal, tudi med nami se najde njihove pristaše, ki jim hote ali nehote pomaga jo. Gospodarski kriminal, neodgovornost, slaba delovna disciplina, omalovaževanje samoupravljanja, šovinizem in drugi negativni pojavi v naši družbi so voda na mlin razdiralni politiki naših sovražnikov. Tudi na psihološkem področju smo venomer izpostavljeni sovražnim napadom, saj nas kot večnacionalno družbo poskušajo spreti med seboj, nam odvzeti mladino in zbuditi nezaupanje v naše sposobnosti.
šiti hočemo pregrade med proizvodnimi in le posredno ustvarjalnimi področji. Vzgojo in izobraževanje hočemo potrditi kot trajno sestavino rasti in dozorevanja človekove osebnosti.
NAŠA NALOGA — BOJ PROTI VOJNI
Vsemu temu se moramo odločno upreti. Naš vsakdanji boj proti takšnim pojavom bo največji prispevek k obrambni moči naše domovine. Gotovo je, da nas notranje močne in enotne sovražnik ne bo nikoli napadel, ker bo obsojen na neuspeh. Naša dejavnost je in tudi bo boj proti vojni. Zato moramo imeti močno armado in dobro organiziran splošni ljudski odpor. Vsi skupaj pa moramo skrbeti, da bomo kar najbolje vsak dan izpolnjevali naše delovne in samoupravne obveznosti. Tako zastavljeno delo bo trdna podpora našim prizadevanjem za varovanje pridobljene svobode in temelj za rast blaginje delovnih ljudi.
Naši slavljenki, naši ljudski armadi, pa v znamenje hvaležnosti za vse, kar je storila za naš narod, obljubljamo, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se bo naša obrambna moč neprenehoma krepila in da bomo skupaj z njo varovali našo svobodo.
L. T.
Prehod na dveletno skupno šolanje in njemu sledeče ožje praktično poklicno izobraževanje bo šolski reformni proces srednjeročnega razvojnega načrta SR Slovenije za obdobje 1976 —1980. Sedanje gim-
Zal je fotograf »ujel« na filmski trak naše razstavljene izdelke v veleblagovnici Emona — prej Maximarket — v Ljubljani šele potem, ko našega brusilca ni bilo več tam! — foto Slovenija.
REFORMA OSNOVNEGA IN SREDNJEGA ŠOLSTVA
Skupna srednja šoia
nazije in poklicne šole bodo v tem obdobju odstopile življenjski in delovni prostor enotno usmerjenemu izobraževanju. Po osnovnem šolanju bodo mladi v dveletni skupni šoli v devetem letu šolanja prido bivali v vseh skupnih šolah enako splošno in politehnično izobrazbo, v desetem letu šolanja pa se bodo že do polovice izbirno usmerjali na izobrazbena področja: na matema-tično-fizično, na biološko-kemično, na jezikovno in splošno družbeno. Posamezna šola bo po možnosti in potrebah področnih organizacij združenega dela omogočila izbor enega ali več področnih izobrazbenih usmeritev.
Desetemu letu šolanja bo sle-bilo neposredno poklicno izobraževanje: praktično delo, tehnologija in ožja teorija poklica. Zahtevnost in profil poklica bosta usmerjala trajanje neposrednega poklicnega izobraževanja od enega do štirih
semestrov, to je od šest mesecev do dveh let.
Na vsaki stopnji po končani osnovni šoli bo ostala možnost za prehod iz statusa učenca v delovno razmerje, trajna pa ho tudi možnost za izobraževanje ob delu in za nadaljevanje šolanja.
TUDI V ŠMARSKI OBČINI PRIČETI S POSVETOVANJI O USTANOVITVI SREDNJE ŠOLE REFORMIRANEGA TIPA!
Čeprav so osnutki predpisov za ustanavljanje skupnih in usmerjenih srednjih šol šele pred začetkom javne obravnave, kaže tudi v šmarski občini pričeti s posvetovanji o ustanovitvi srednje šole reformiranega tipa.
Sprva je bilo slišati mnenje, da se šmarska občina ne bo odrekla ustanovitvi srednje šole. Nekateri menijo, da je za ustanovitev te šole največ možnosti v Rogaški Sla-
tini. Priporočajo biološko-kemično izbiro področja, ki bi šolalo mlade delavce za združeno delo (ali ne-združeno) — steklarstvo, gostinstvo, kmetijstvo in še za druge manjše področne potrebe, šola bi pričela s prvim letnikom že v šolskem letu 1976-77 in zajela 150 učencev iz šmarske občine in hrvaškega Zagorja. Služilo bi ji poslopje sedanje srednje steklarske šole. Za učence iz oddaljenih krajev bi bil dom učencev v prostorih steklarske šole, čez nekaj let pa bi skladno z rastjo števila učencev morali zgraditi nove domske ali šolske prostore. Nujno bi bilo treba graditi tudi stanovanja za delavce šole.
Cas je, da vsi odgovorni v organizacijah združenega dela, krajevni skupnosti Rogaška Slatina in Steklarski šoli ter pristojni občinski organi razmislijo o potrebnosti, smiselnosti in racionalnosti usmerjene srednje šole v Rogaški Slatini...!	J. J.
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV TOZD ROGAŠKA SLATINA
„Gospodarstvo vodijo komunisti...“ je rekel Tito
Leto 1975 je težko gospodarsko leto, zato so imele letos vse družbenopolitične organizacije veliko odgovornega dela in soočanja z gospodarskimi problemi v gospodarjenju. »Gospodarstvo vodijo komunisti in komunisti so tudi odgo-
Nekaj naših brušenih izdelkov, ki so v decembru vzbudili zanimanje obiskovalcev veleblagovnice Emona v Ljubljani — joto Slovenija.
vomi za položaj v njem!« je poudarili na 15. seji centralnega komiteja ZKJ tovariš Tito ter v nadaljevanju omenil, da moramo tiste komuniste, ki delajo napake, javno imenovati, če hočemo, da bomo položaj izboljšali.
V	sredo, 17. decembra, smo komunisti temeljne organizacije v Rogaški Slatini imeli letno konferenco, na kateri smo obravnavali predvsem svoje delovanje v preteklosti. Naša organizacija šteje 116 članov, v obratu Kozje pa jih je 20, ki imajo svojo osnovno organizacijo. V dveletnem obdobju smo v vrste zveze komunistov sprejeli 34 novih članov — predvsem mladih in iz neposredne proizvodnje. Enega smo izključili, dva pa sta nas zapustila.
V	dveletnem obdobju je bilo 24 sej, od tega 21 rednih, dve izredni in ena slovesna. Na sejah smo obravnavali X. kongres ZKJ, VII. kongres ZKS, poskuse za obnovitev in-formbirojevstva, dogodke z Italijo in žgoče teme oziroma dogodke v naši temeljni organizaciji.
Iz poročila sekretarja osnovne organizacije ZK Rudija Jugovarja je razvidno, da smo imeli glede na
velik priliv novih članov premalo ideoloških predavanj, zato bi v prihodnje kazalo narediti v ideološko-političnem izobraževanju odločilen korak naprej.
Politična vloga zveze komunistov in njenih članov je opazna na vseh področjih življenja in dela v temeljni organizaciji, krajevni skupnosti, občinskih organih in drugih društvih v občini. Lahko rečemo, da smo se z vso resnostjo lotevali reševanja tudi najtežjih vprašanj, ki se porajajo posebno na področju stabilizacijskih prizadevanj. Enako velja za urejanje drugih vprašanj, ki so življenjskega pomena za kolektiv in za celotno našo družbo. Prisotnost organizacije zveze komunistov je bilo čutiti povsod — v delavskem samoupravljanju, v zvezi socialistične mladine, v sindikatu in tudi v občini. Lahko bi rekli, da komunisti steklarne v dobršni meri vplivajo na krojenje politike v občinskem merilu!
DELOVANJE KOMUNISTOV V SZDL, SINDIKATA IN MLADINE
Delovanje komunistov v socialistični zvezi delovnega ljudstva je bi-
Io omenjeno kritično. Kljub temu, da deluje v njej veliko komunistov, ni bilo storjenega dovolj. Stremeti bi morali za tem, da bo delo odbora SZDL bolj enotno in povezano z organizacijami ZK, saj moramo biti komunisti opora v akcijah SZDL. Upajmo, da si bo novo vodstvo osnovne organizacije ZK zadalo med pomembnejšimi nalogami tudi delovanje v okviru socialistične zveze!?
Delovanje sindikata in njegovega vodstva je bilo glede na naloge, ki jih ima ta organizacija sedaj, usmerjeno v politične akcije. Lahko trdimo, da je daleč za nami obdobje, ko je bilo delo sindikata omejeno zgolj na nabavo ozimnice in na organizacijo rekreacije.
Zveza socialistične mladine je bila zelo aktivna tako v steklarni kakor tudi zunaj nje. Izkazala se je posebno na področju stabilizavije. Pomembno vlogo je odigrala tudi v sprejemanju mladih v zvezo ko mmiistov. Na boljše delo mladinske organizacije so vplivali mladi komunisti. In zveze komunistov mora skrbeti za idejno-politično izobraževanje in osveščanje članov organizacije zveze socialistične mladine, saj bo prispevalo k še bolj plodnemu delu mladih.
Iz poročila sekretarja organizacije je bilo nadalje razvidno, da v sedanji organizaciji združenega dela Steklarna »Boris Kidrič« samoupravljanje še ni prišlo v zadostni meri do veljave. Zato so družbenopolitične organizacije predlagale, da temeljno organizacijo združenega dela v Rogaški Slatini razdelimo na štiri temeljne organizacije — TOZD peči, TOZD brusilnica z dodelavo, TOZD servisne službe in na TOZD splošni sektor. Prav tako so predlagali, da tudi v Kozjem ustanovimo temeljno organizacijo.
Če bi hoteli razčlenjevati, kje so bila žarišča odporov proti uveljavljanju delavčevih ustavnih pravic, bi lahko rekli, da jih ni. Res je sicer, da se nekateri še izgovarjajo, kako je ustanovitev več temeljnih organizacij tehnično težko izpelja ti, prepričani pa smo, da bomo z njihovo ustanovitvijo naredili izdaten korak naprej v uveljavljanju z ustavo zagotovljenih delavčevih pravic in nakazanih dolžnosti.
NAPOVED ZA LETOS SE JE URESNIČILA
O prihodnjem, 1976. letu, pa je sekretar v svojem poročilu poudaril zlasti tole: »Že ob koncu lanskega leta smo napovedali, da bo letošnje leto gospodarsko zelo težko. To se je tudi uresničilo. Težave
sicer niso prišle do izraza v prvem četrtletju, ker smo večji del proizvodnje usmerili na domače tržišče. Odrazilo pa se je pri izvozu, ki je bil v primerjavi z lanskim letom celo za 7 odstotkov nižji. Prodaja na domačem trgu je bila ugodna predvsem zato, ker so bile cene dokaj nizke — predvsem zaradi prometnega, davka, ki je bil na ravni iz leta 1974.
V tem času je bila tudi sprejeta republiška resolucija o ekonomskem razvoju, ki je predvidevala povečanje izvoza za 10 odst. Da ne bi nastopile težave v uvozu nujno potrebnega reprodukcijskega mate riala, smo morali nemudoma posvetiti več skrbi izvozu. Hkrati se je začelo zatikati tudi na domačem tržišču. Temu je botrovalo povečanje prometnega davka, ki je povzročilo dvig cen kristalnim izdelkom.
USPEHI V IZVOZU
Enake cene na domačem tržišču, močno povečanje izvoza in materialnih stroškov skozi povečane cene pa nam je sicer povzročilo precejšnje finančne težave. Naš izvoz pa je stalno naraščal in je bil vključno z novembrskim za 38 odstotkov višji kakor v enakem obdobju lani. Zlasti ugodne rezultate v izvozu smo dosegli v septembru, oktobru in novembru, ko smo ga povečali za 100 odstotkov v primerjavi z izvozom lani. Pomembno je tudi, da smo pri tem ustvarili visok devizni učinek, saj predstav. Ija naš uvoz le 18 odstotkov od vrednosti našega izvoza. In še nekaj: 90 odstotkov našega izvoza gre na konvertibilna ali čvrsta območja in 10 odstokov v Sovjetsko zvezo!
Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije in vsi zaposleni menimo, da je naš kolektiv izpolnil svojo družbeno obveznost, ki izhaja iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju republike za leto 1975, in da je močno presegel načrtovano povečanje izvoza. S tem smo prispevali velik delež k uravnovešanju zunanjetrgovinske bilance. Zaradi tega upravičeno pričakujemo, da se bo končno le pričelo spodbujati izvoz, o čemer se že dolgo razpravlja. S tem, seveda, ne mislim reči- da nismo imeli subjektivnih slabosti in da nismo imeli neizrabljenih notranjih rezerv, vendar je tudi res, da smo te s stabilizacijskimi prizadevanji v precejšnji meri že odpravili. Zato nas vznemirja, ker smo pred kratkim zvedeli, da mislijo prometni davek še povečati! S tem se bo prodaja naših izdelkov gotovo še poslabšala.
NE MOREMO SE STRINJATI.. r
Ne moremo se strinjati, da se tako obravnava brušeni kristal. Pihanje stekla in brušenje kristala je težko delo. Osebni dohodki presegajo 50 odstotkov vrednosti izdelkov, zato so ti v trgovinah izredno dragi. Srednjeročni razvojni načrt, ki ga je letos sprejel delavski svet, v dobršni meri temelji na dosedanjih izkušnjah in možnostih za razširjano reprodukcijo — obnovo — predvsem v brušenem svinčenem kristalu. V ta namen smo zgradili tudi brusilnici v Kozjem in v Rogaški Slatini...
... Kar zadeva prodajo brušenega kristala v prihodnjem letu pa kaže dobro. Precejšnje količine smo za ZDA sklenili po 8 odstotnih višjih cenah, nadalje smo za vse leto sklenili pogodbo z Avstrijo z 12 odstotkov višjimi cenami. Tudi, kar zadeva izvoz v SZ je vse v redu...
Neznanka pa so stroški v prihodnjem letu. Kaj bo s cenami domačega reprodukcijskega materiala? Kaj bo s ceno električne energije? itd. Ce že zdaj ne bi sklepali pogodb s tujci, bi ostali brez izvoza, ker hočejo imeti odjemalci zagotovilo, pod kakšnimi pogoji bodo dobili steklo. Ce tega ne dobijo pri nas, bodo pač šli drugam. Konkurenca v svetu je vedno večja, pomanjkanje dela — zlasti v steklarnah — pa prav tako narašča ...-«
Konferenci je prisostvovala veli-ka večina članov osnovne organizacije. Med gostj ta bila člana medobčinskega komiteja Fanika Rifelj in Jože Žohar, član občinskega komiteja ZK Jože Unverdorben ter predstavnika osnovnih organizacij steklarske šole in obrata v Kozjem.
PO POROČILU SE JE RAZVILA ŽIVAHNA RAZPRAVA
Najbolj živahno so razpravljali mladi. Poudarili so probleme, ki nastajajo pri njihovem vstopanju v zvezo komunistov. Predstavnik steklarske šole je nakazal probleme pri združevanju slovenskih steklarn in poudaril, da bi morali ko-munisti temu posvetiti več skrbi. Sproženjo je bilo tudi vprašanje o kulturnem domu v Rogaški Slatini in o ustanovitvi šolskega centra v našem kraju. Za obrat Kozje je bilo rečeno, da dobro posluje glede na svojo kratko dobo, čeprav so opazne še nekatere pomanjkljivosti. Priučevali so delavce za brusilnici v Pločah in Vrgovcu. Radi pa bi ustanovili svojo temeljno organizacijo združenega dela, saj imajo že pogoje za takšno zaokroženo gospodarjenje in samoupravljanje.
V oceni svojega delovanja so komunisti poudarili, da komunisti v steklarni »Boris Kidrič« dobro delajo in da bodo nekatere slabosti tudi odpravili. Zavedajo se nalog, ki jim jih je nakazal deseti kongres ZKJ in ki jim jih je naložil peti
plenum centralnega komiteja ZK Slovenije.
Na konferenci so izvolili tri-najstčlanski sekretariat, v katerem so: Nikola Bursač, Franc Bercko, Igor Djinovski, Jože Halužan, Franc Kidrič, Tomo Kočica, Stanko Pod-
hraški, Ivan Siter, Franc Vehovar, Gvido Vertovšek, Rezika Tomič, Mirko Trunkelj in Franc Zupanič. Za sekretarja osnovne organizacije so izvolili Franca Zupaniča, za njegovega namestnika pa Mirka Trun-kelja.	P. OGRIZEK
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV TOZD SLOVENSKA BISTRICA
Naloge uresničili...
V četrtek, 13. novembra, so se komunisti bistriške temeljne organizacije sestali na svoji redni letni volilni konferenci, na kateri so izvolili tudi svoje novo vodstvo. Za sekretarja OO ZK TOZD Slovenska Bistrica so izvolili steklopihalca Milana Motalna, za njegovega namest nika steklopihalca Vilija Klančnika, za ostale člane sekretariata pa so izvolili še Mileno Leskovšek za sekretarko ter steklopihalca Antona Lipovška ter Mira Baumhakla. Med gosti So pozdravili člana OK ZKS Slovenska Bistrica Jožeta Kodeli-ča, predstavnika iz temeljne organizacije Rogaška Slatina Vlada Mr harja, sekretarja OZD kolektiva ter Vinka Srebčiča.
Zaradi manjšega števila članov v osnovni organizaciji ZK niso posebej volili komisij za posamezne dejavnosti, ampak so zanje zadolžili le posamezne člane, saj bodo pri njihovem delu sodelovali vsi komunisti ali dogovorjeno število.
VSE BOLJŠA IZOBRAZBENA SESTAVA
Osnovna organizacija zveze komunistov šteje sedaj 22 članov, zvečine iz neposredne proizvodnje. To je zelo pomembno, saj so ti vse svoje naloge opravili v osnovni celici, to je na delovnih mestih. To ugotovitev je potrdil tudi sekretar osnovne organizacije ZK v uvodnem poročilu, v katerem je osvetlil dvoletno dejavnost osnovne organizacije.
Poprečna starost članov je 32,5 let, kar kaže, da so dokaj mladi. Na konferenci pa so kljub temu ocenili, da bo treba v prihodnje posvetiti pomlajevanju organizacije več skrbi. Iz neposredne proizvodnje in vzdrževanja je 14 članov, medtem ko je iz vrst administrativnih in vodilnih delavcev 8 članov. V organizaciji je pet nekvalificiranih in deset kvalificiranih delavcev, eden delavec z nepopolno
srednjo izobrazbo, štirje delavci s srednjo izobrazbo in dva delavca z višjo izobrazbo. Zanimiv je podatek, da se kvalifikacijska sestava članstva iz leta v leto izboljšuje, saj se na srednjih, višjih in visokih šolah izobražuje več komunistov.
Največ skrbi pa so v preteklem mandatnem obdobju posvečali sprejemanju in uresničevanju nalog v okviru akcijskega programa osnovne in občinske organizacije ZK. Vse probleme in naloge so predhodno proučili člani sekretariata osnovne organizacije, nato na sestankih organizacije, po potrebi pa tudi na sestankih celotnega kolektiva.
VEČINO NALOG SKORAJ V CELOTI URESNIČILI
V preteklem mandatnem obdobju je osnovna organizacija ZK pri uresničevanju Svojih nalog tesno sodelovala z vodstvom kolektiva, z vsemi organi samoupravljanja, kakor tudi z matičnim podjetjem v Rogaški Slatini. Zato je tudi zadane si naloge v preteklih dveh letih skoraj v celoti uresničila, uspešno pa uresničuje tudi naloge iz svojega srednjeročnega ter dolgoročnega akcijskega programa dejavnosti.
Pri delu se je organizacija ubadala tudi s težavami, med katerimi so bile preobremenjenost posameznih članov s funkcijami, s študijem pa tudi z drugimi zadolžitvami. Težave so nastajale tudi pri kadrovanju novih vodstvenih organov osnovne organizacije, saj je bil poudarek na članih iz neposredne proizvodnje.
Ti so, še posebno v sedanjih proizvodnih težavah, obremenjeni z normirano proizvodnjo. Kljub temu pa je kar 16 članov ZK neposredno vključenih v razne organe samoupravljanja, samoupravne interesne skupnosti in druge oblike družbenopolitičnega delovanja.
Na konferenci so komunisti bi- P striške temeljne organizacije kritič-no ocenili tudi dosedanje delova- %ß
Mojstrovina Janka Štefančiča, ki ji je avtor dal naslov »žarki«. Narejena v foto krožku steklarske šole.
nje mladinske organizacije, ki je bilo le občasno. To pa ni bilo dovolj, da bi lahko ocenili- tudi delovanje posameznih mladincev ter ta-ko na osnovi njihovih dosežkov tudi predlagali, koga naj bi sprejeli v zvezo komunistov. To je bil tudi osnovni vzrok, zaradi katerega v organizaciji ZK v preteklem ob d ob ju niso uspeli uresničiti programa za vključevanje novih članov iz vrst mladine.
USPEŠNI NA PODROČJU OBVEŠČANJA
Mnogo uspešnejše je bilo delovanje na področju obveščanja, čeprav tudi na tem področju še niso povsem izkoriščene vse možnosti. Medtem ko sta zelo uspešni obliki obveščanja proizvodni sestanki in glasilo »Steklar«, pa je mogoče ugotoviti, da sestanki kolektiva niso obiskani tudi takrat, ko so na dnevnem redu za kolektiv in torej
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV OBRATA KOZJE
Zaznavni uspehi...
Letna konferenca komunistov obrata Kozje, ki so se je poleg članov osnovne organizacije ZK udeležili še član občinskega političnega aktiva Boris Završnik, predsednik konference sindikata steklarne »Boris Kidrič« Jože Halužan, predsednik IO SZDL Kozje Marjan Zupanc, predstavniki osnovne organizacije sindikata brusilnice in zveze socialistične mladine brusilnice Kozje, je dala uspešne rezultate. Ti uspehi se kažejo v razpravi in sprejetih skupnih stališčih.
ZNAČILNOSTI POROČILA in OCENE
Glavni točki dnevnega reda sta bili poročilo o delu v preteklem dveletnem obdobju in ocene idejnopolitične in akcijske vloge komunistov in organizacije ZK. Poročilo in ocena imata precej stičnih točk, zato se mi zdi umestno oboje povzeti!
Osnovna organizacija deluje tako dolgo, kolikor deluje obrat v Kozjem, torej nekaj manj kot dve leti. V tem času se je poleg sedmih novih sprejetih članov v vrste ZK vključilo 23 članov zveze komunistov. Kljub temu, da se je število članov zmanjšalo zaradi odhoda nekaterih delavcev v JLA in druge kraje, lahko govorimo o izredno uspešnem vključevanju mladih v ZK. Samo vključevanje pa ne bi pomenilo dosti, če istočasno ne hi akcijska sposobnost organizacije kot celote rasla.
Poročilo je nakazalo, s kakšnimi problemi se je ubadala osnovna organizacija in obenem oblikovala stališča ter usmeritev za nadaljnje delo. Posebej je bila poudarjena proizvodnja. Skupni napori mlade-ga kolektiva brusilnice so pokazali ■J ugodne rezultate. Ne smemo pre-■j zreti resnice, da je kolektiv v Koz-W jem izredno mlad, saj je poprečna
starost zaposlenih komaj 18,5 let-V tej sredini je umevna stvar zavestna odgovornost. Iz ocene je razvidno, da so dosegli zelo dobre uspehe na tem področju. Danes so res še zelo redki takšni člani kolektiva, ki ne bi vedeli, kaj pomeni posameznik v združenem delu. Rezultat slehernega posameznika je izkazan v notranjem izračunu opra-ljenega dela celotne brusilnice.
Proizvodnost se je povečala skoraj za 20 odstotkov. Pomembno vlogo pri tem je odigrala osnovna organizacija^ saj so v obratu delali dnevne izračune in jih posredovali vsem zaposlenim. Takšnemu povišanju proizvodnosti je sledilo še povišanje osebnih dohodkov in tako imenovanih lastnih rezerv.
Tukaj se prepleta vprašanje stabilizacijskih ukrepov. Povišanje proizvodnje zahteva popolno izkoriščanje delovnega časa, zmanjšanje odpadka in popravil. Tesni ceniki niso dopuščali, da bi se posamezniki razvijali v brusilce visokega profila; še vedno je prisotno specializirano delo. S ponosom lahko ugotavljamo, da se posamezniki niso sprijaznili s tem. Delavci se usposabljajo v prostem času.
Naš temeljni cilj mora biti boljša kakovost. Še vedno ugotavljamo, da imamo spodrsljaje, vprašanje pa je, kako jih bomo označili. Vemo, da jih kljub strožji kontroli ne sme biti, kajti posamezne faze so bolj občutljive pri poliranju. Dogajalo se je, da smo na poliranje odposlali po 10.000 kosov in ni bilo možno sproti ugotoviti, kje so napake. Vemo, da se to dogaja tudi v brusilnici v Rogaški Slatini, vendar se za razliko napako lahko opazi že pri 100 kosih in se zato lahko hitro poseže za njeno odpravo. Stališče komunistov je, naj se neglede na to izbira vse ukrepe, ki omogočajo izboljšanje kakovosti.
t
tudi za vsakega člana delovne skupnosti neposredne naloge in poročanje o poslovnih uspehih kolektiva. Na tem področju bo treba v prihodnje storiti kaj več. To bo mogoče doseči predvsem s povečano samoupravljalsko zavestjo slehernega člana. In da bo uspeh na tem področju vplival tudi na uspešnejšo proizvodnjo, ni treba posebej poudarjati...!
VIKTOR HORVAT
KOMUNISTI POSVEČALI POSEBNO SKRB PROIZVODNJI IN SAMOUPRAVLJANJU
V preteklosti ni bilo sestanka komunistov, na katerem ne bi obravnavali vprašanj v zvezi s proizvodnjo, kar je bilo potrjeno tudi v razpravi. V poročilu smo samokritično ugotavljali, da smo zatajali v idejnopolitičnem usposabljanju in splošnem izobraževanju, čeprav smo tudi na tem področju pričeli delati. Skupaj z delavsko univerzo je osnovna organizacija sindikata organizirala dopolnilno osemletko. Na konferenci smo se zmenili, da sindikat in mladina prevzemata pripravo programa predavanj o samoupravljanju.
Ko smo že pri samoupravljanju, smo prej in tudi na sami konferenci ugotovili, da ni pravih pogojev za soodločanje v dislociranem ali izločenem obratu. 1
Vse, kar smo zmogli, smo naredili. Močno prisotna so bila stališča, da bi kazalo poiskati izhodišča za še nadaljnji napredek v odločanju. O analizi pogojev za ustanovitev TOZD v Kozjem smo raz-pravljali že na dveh sestankih osnovne organizacije zveze komunistov. Tudi razprava na konferenci se je razvijala v tej smeri. Enotni smo si v tem, da bo nujno veliko dela in sodelovanja med komunisti, sindikatom in mladino steklarne v Rogaški Slatini in v brusilnici Kozje. Naš osnovni cilj mora biti dolžnost in pravica poiskati ukrepe za boljše gospodarjenje in samoupravne odnose. Oblikovali smo stališče, da je treba kritično oceniti tiste sile, ki bi v tem videle nekakšno natezanje- V prvi vrsti ocenjujemo. da je delo v brusilnici brez realnih izračunov lahko izredno negativno. Ocenjevati nekaj brez podatkov je neobjektivno in nestabi lizacijsko.
Komunisti v brusilnici v Kozjem ne pričakujemo z ustanovitvijo temeljne organizacije v tej fazi napolnjenih zmogljivosti ne vem kakšnih rezultatov, toda kolektiv mora imeti jasno sliko o tem, kam usmerjati proizvodnjo. Ni težko ugotoviti, da so takšna prizadevanja v naši organizaciji združenega dela. Zaradi tega ^mo si zadali načrt, da v tej smeri hadaljujemo tudi v letu 1976.
Tovariš Zupanc je v imenu družbenopolitičnih organizacij v Kozjem poudaril izreden pomen bru-
silnice v tem kraju, posebej tako organizirane, kot je sedaj. Pohvalno se je izrazil o akcijah steklarne pri razvijanju športnega, kulturnega in družbenopolitičnega življenja, in izrazil željo, naj bi tako nadalje vali tudi v prihodnje.
Tovariš Halužan je dejal, da morajo biti naši napori usmerjeni v dvig samoupravnih odnosov in da mora biti elaborat o ustanovitvi temeljne organizacije tehtno pripravljen. Posebej je poudaril, da ustanavljanje TOZD ne sme pomeniti razbijanje kolektiva, ampak
mora pomeniti večjo povezavo na zdravih temeljih.
Sporazumevanje, dogovarjanje, samoupravni socialistični odnosi, humanost, solidarnost, združevanje sredstev in še kaj so stvari, ki so danes prisotne v naši enotni družbeni ureditvi. Naša naloga je z dušo in srcem slediti začrtani poti! Zavedati pa se moramo, da so tudi na tej poti ovire, ki se jih z doslednim bojem da premagati in ki jih moramo premagati.
J. BOŽIČEK
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV STEKLARSKE ŠOLE
„Ne ponavljati sklepov...!“
Dvaintrideset komunistov steklarske šole je 13. decembra opravilo pomembno delo. Sestali so se na redni letni konferenci svoje osnovne organizacije. Poglobljenima poročiloma sekretarja Franca Dosier j a in člana sekretariata Toneta KruMča je sledila usmerjena in ustvarjalna razprava, ki je zajela vprašanje našega samoupravnega delegatskega in družbenopolitičnega sistema.
V razpravi smo izoblikovali usmeritev za letni delovni načrt osnovne organizacije, ki ga strnjeno lahko orišemo takole: razširiti in poglobiti delo v SZDL in krajevni skupnosti, poglobiti delovanje mladih komunistov v zveza socialistične mladine in ustanoviti marksi-
stični krožek, prizadevati si za ustanovitev reformirane šole v Rogaški Slatini, vključevati mlade v organe samoupravljanja, pospešiti uresničitev sklepne faze investicijskega programa, povečati aktivnost na področju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora ter pospešiti študij graditve in sklepov s 15. seje predsedstva CK ZKJ.
Novo izvoljeni sekretariat smo zadolžili, naj brez zavlačevanja izoblikuje sprejeto usmeritev v dokončno besedilo letnega delovnega načrta ter tudi z opredeljenimi nosilci nalog in z roki izvršitve. Samo tako bomo uresničili Titovo naročilo ■»Ne ponavljajmo sklepov!«
Sedemčlanskemu sekretariatu bo načeloval kot sekretar Drago
Korbar. Rodil se je 1941. leta v Zagorju. Po osnovnem šolanju je končal še poklicno steklarsko šolo in se zaposlil pri nas kot kvalificiran steklobrosilec. Na delovnem mestu je kmalu razvil organizacijske sposobnosti in smisel za družbenopo-litično delo. Član zveze komunistov je postal z osemnajstimi leti. Opravljal je več odgovornih funkcij, bil je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata in predsednik sveta šole. Ob popolni pomoči članov sekretariata Mirka Anderliča, Franca Došlerja, Marjana Jazbeca, Milana Murka, Jožeta Vrtiča in Mirka Zupaniča je novi sekretar zagotovilo za uspešno delo naše osnovne organizacije ZK.
REMI KOČIČA
OCENA NAŠEGA LETOŠNJEGA POSLOVANJA
Čezmerno smo obremenjeni
Ni dneva, da sodelavci ne bi vpraševali, ali bomo letošnje leto sklenili brez poslovne zgube. To je povsem razumljivo, saj smo življenjsko zainteresirani za svoj položaj. Ce bi bilo drugače, bi bilo narobe.
Kljub temu, da smo tik pred koncem poslovnega leta, pa odgovoriti na uvodno vprašanje ni preprosta zadeva. Po neuradnih ocenah sicer v tako neslaven konec najbrž ne bomo zajadrali. Največ zaslug za to moramo pripisati enotnosti kolektiva, ki je videl lastno rešitev v dodatnih naporih z nedeljskim delom. V iskanju vzrokov, ki nas peljejo v negotovost, smo na 1. stra-
ni novembrske izdaje časopisa »Steklar« v sestavku »Delo in razčlenitev« poskušali pokazati nekatere škodljive pojave in se zavzeli za dosledno razčlenitev vseh porajajočih se vprašanj v zvezi z našim poslovanjem in delom. Zavzeli smo se za to, da moramo razkriti vse slabosti, ki nas ovirajo v uresničevanju stabilizacije — ne le lastne, temveč tudi jugoslovanske! Tako je tudi prav, saj je pometanje pred lastnim pragom najboljša izkaznica, da lahko tudi od drugih zahtevamo enako. Med drugim smo zapisali, da vplivajo na naš slabši položaj tudi nekateri drugi dejavniki. Ker smo jih omenili le mimo-
grede, se tokrat lotevamo izčrpneje prav njih!
Nerazumljivo in nesprejemljivo naraščanje prometnega davka
Ob zavesti, da smo sestavni del družbe, ki ji moramo prispevati svoj delež za zadovoljevanje skupnih potreb, gotovo ne bd smeli mimo resnice, da mora tudi družba upoštevati, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih razmerah kdo ustvarja dohodek in ali je komu vendarle naložila preveliko breme. Vemo, da je vsakomur najtežje njegovo breme. Nam prav tako! Zato v tem
(Nadaljevanje na 10. strani)
SHO LCToVAU koT VoUAvNV)| \j Hc-vCh^C-' MEK.ACVER.\ Xub\ OB, DiSAmAh iu Dihu TobA. VS=A3 \lot>j\ "MlA VJE CHAVlA ZA VSE *>A CEPJL.AY SUAXuA t-OT C.EUE 2-A DoAjSUulZE \JSE.
so letos rešile rAKjcoo vjalog, So 2A Dotifco HAS DELALE DotixLE SO LAUO^o «AZUCkJlH muc
V "PR.MEH "PoVCTOV ShkO totto Vo2iU oDDELU DOSCqu So poL(„ETM> YLAU,' FVES >A LAHV-O S\ SC \)CČ tuAP&D\U ČE S' STASI U2ACH A	YR\SlA k)A D AL).

LETO ZA LETO H OKtoC, SE O&RAcA tM Tub\ LETOSkno mak ?e.E\) VZTEViOH "3E. V-AK' 2KESEDA ti LA "3E PkO\2vobuA POQAÖA V ?ESH\C\ VoAH S>EIEG,KC |0A*> DoVE .
V X \ \>U xb
v
¥ 4
ŽAUJToci OČEUCI (NASepu) TCŽVo VAC DoDoH/y*5 DC Svo^e^A ?P-VT
Po J>ALlS\\-\ Vp.\PSLAVAH tuV HNSE PcDtCTOE "P2.ČSLO HC LA WOSTE SOBOTE ?a yjfc ZN X)SC S"PE€ IMfcKSO &\ P.Nb\ sc STCVlARZA VSI VSA"3 2. A l’R'Elo'bM'bE "PoLCTZlE
SPET KAR-SIC-NTCR' 2E boC.VL STAHOVAtoOE SE NjCČ VoASM c L AVjOV "SC Vi ZELO <P.fcD\T
hl>og,o da čaaa Tnn ha "boAo/Ause
SoH/y^3"
2L
TAhfeSČC ^ ČASO?|S STEKLAR-)o£ i\o2£ LotnTi t t-6R-Sfc Silo "PREmAlo ATCVOY !
Pofco&uišvicA ^TEkUNt^
TOV s>AŠ XLOk.fcV.TW IHN ZbNS SmoOC qiASxuo, „kjoNWAdev" ŽAL "PA KnvLoL’ m Dovolti, DA č>\ SC glasilo VSAV.1 /Mesec 6ov)SE Pobilo, k-AEL NeSEL\LO V SC L>AS £>E E.OV3.
V K>0\)0 LETO 2fc VhvNLU sToHU 2,OHO Oh> VAS S£ >OSLA\iVSA Va5 t>fcLčGlAT| Da SC.CČ.E V-Aft VjATWEC S' U2tL\
ŽELV ^P-AVJ V21SP.Č Lo VAH Dfclfc^AČ
p-"
^ C[y+&Ll^yp

fiÖ@W© iS
<]S9(ž ‘vl

8

sestavku poskušamo osvetliti, zakaj smo med tistimi, ki jim je breme tako težko, da ga prenašamo z veliko težavo. Ne bo odveč, če za primerjavo tega bremena prikažemo, kolikšen je bil davek na naše izdelke...
Leta 1971 je bil prometni davek za prodajo izdelkov takle: zvezni 12,5 odstotka, republiški 5 odstotkov in občinski 4 odstotke. Skupaj torej 21,5 odstotka. Tri leta pozneje se je zvezni davek povzpel za nadaljnjih 12,5 odstotka, medtem ko sta ostala republiški in občinski prometni davek nespremenjena, pa je bil v prvem polletju 1974. leta prometni davek na brušeni kristal že 34 odstotkov, nakar se je v drugem polletju lanskega leta, ko se je zvezni davek dvignil na 30 odstotkov in republiški na 6 odstotkov, povzpel že na 41 odstotkov.
Letos so razmere še hujše, saj je zvezni prometni davek napredoval za nadaljnjih 7 odstotkov, medtem ko sta občinski in republiški prometni davek ostala na isti ravni. Tako je prometni davek sedaj v naši občini že 47 odstotkov, ker je občinski prometni davek ostal na ravni štirih odstotkov. V drugih občinah, kjer je ta davek za tri odstotke večji, pa Je davek na kristal kar 50 odstotkov...! Za primerjavo naj navedem še to, da je v SR Srbiji prometni davek na kristal 53 odstotkov, v SR Makedoniji 50,5 odstotka in v SR Hrvatski 50 odstotkov.
Razumljivo, da smo se jezili zaradi tako velikega davka in da smo našim vodilnim očitali, češ zakaj niso ukrenili vsega možnega, da bi za to odgovorni davek znižali na zmerno in razumno mejo 30 odstotkov. Iz naknadnih preverjanj pa je očitno, da so naši, za to odgovorni sodelavci ukrepali. Takoj po povečanem davku so opozorili skupščino občine Šmarje pri Jelšah. Sredi februarja letos so se v Rogaški Slatini sestali vsi proizvajalci brušenega stekla in sklenili, da je treba nekaj ukreniti za zmanjšanje prometnega davka. Sredi aprila je bil na zveznem izvršnem svetu pri pomočniku za finance sestanek, katerega sta se udeležila poleg predstavnikov zveznega izvršnega sveta in zvezne gospodarske zbornice tudi predstavnik steklarne Skopje in naš direktor Vojo Djinovski. Hkrati je bil ponoven sestanek vseh proizvajalcev brušenega kristala in sicer v zvezni zbornici. Nato smo še enkrat posredovali prek zvezne gospodarske zbornice in bil je še sestanek 18. oktobra v Rogaški Slatini...! In po vsem tem je prispela presenetljiva — da ne rečem osupljiva — novica: za prihodnje leto naj bi se zvezni prometni davek povečal na 40 odstotkov, kar pomeni, da bi bil
le-ta skupaj z republiškim in občinskim zunaj naše občine celo 53 odstotkov!? Naravnost nesprejemljivo!
Ročno delo ni luksuz ...!
Zdi se mi, da di bilo treba pri vsem povedanem tucu upoštevati, pod kakšnimi pogoji ustvarjamo nas donodek. Ročno delo v steklarstvu so vedno šteli — čemur se lahko brez pomišljanja pridružimo — za težko delo. O tem med drugim priča tudi priznana beneficirana delovna doba. Ne bo odveč, če omenimo, da so poprečni osebni dohodki pri nas pod republiškim poprečjem. Sprimo težavnosti steklarskega dela jim mesto vsekakor ni tam. Zato nam ni vseeno, če nekdo kristal ocenjuje za izreden luksuz. Razvoj družbe je spremenil marsikakšno pojmovanje o luksuzu, saj so nekoč sedaj že nepogrešljive reči šteli za luksuz. Po vsem sodeč se miselnost v zvezi s kristalom ne spreminja skladno z razvojem družbe.
V presojo, kaj je bolj in kaj manj luksuz, navajam nek,aj podatkov o prometnem davku!
milijonov 306.805 dinarjev, kar pomeni 36,4 odstotka celotne proizvodnje. To pomeni hkrati, da smo letos izvoz v primerjavi z lanskim presegli za 112 odstotkov! In še nekaj! Leta 1974 smo skupno izvozili za 37,852.950 dinarjev naših izdelkov (delež kristala je bil 24 odstotkov), letos pa smo izvozili za 51,098.930 dinarjev vseh naših izdelkov (delež kristala 36 odstotkov) ali za 35 odstotkov več kot lani!
Razmerje med izvozom in uvozom pa je 100:18, kar pomeni, da smo na 100 dinarjev izvoza uvozili za 18 dinarjev ...!
To je vrednota, s katero se lahko upravičeno ponašamo in ki nas brani pred morebitnimi očitki, da smo karkoli prispevali k negativni zunanjetrgovinski bilanci.
Upamo, da bo družba prisluhnila našim pozivom in izpolnila svoj dolg do nas!
Silišimo in beremo, da bi bilo treba spodbuditi izvoz. Resnici na ljubo je treba povedati, da je družba v tej smeri naredila veliko pre-
		Prometni dav v odstotkih		e k
	zvezni	republiški	občinski	skupaj
avtomobili	6	2	3	11
televizorji	8	4	6	18
pomivalni stroji	18	7	6	31
gliserji	20	7	6	33
barvni televizorji	20	7	6	33
zlato	25	7	6	38
nakit in okraski iz kovine, jantarja in stekla	37	.	7	6	50
krzna	50	7	6	63
kozmetika	55	7	6	68
kristal	37	6	6	49
Iz tega pregleda ni težko ugotoviti, kako je za nekatere predmete, ki so v primerjavi s kristalom dosti večji luksuz, vendarle prometni davek dokaj nižji!
od obljub nihče ne more živeti
Že vrabci na strehi čivkajo o negativni zunanjetrgovinski menjavi. Tudi mi smo posredno prizadeti zaradi tega. Naš vpliv, da bi razmere v tej menjavi spremenili, pa je zelo opazen. Znani so napori družbe, saj je vsepovsod zapisano, da moramo veliko pozornost posvetiti izvozu, številke, ki jih navajam, so najboljše ponazorilo naših naporov v tej smeri!
V obdobju od januarja do konca novembra 1974 smo naredili za 36,630.736 dinarjev- izdelkov iz brušenega stekla in od tega izvozili za 8.641.399 dinarjev ali 38 odstotkov celotne proizvodnje. Letos smo v enakem obdobju naredili za 50 milijonov 273.358 dinarjev takih izdelkov in jih od tega izvozili za 18
malo. Obljube so velike in stalne, toda učinek je premajhen. Ne vemo, kako dolgo bo še to odlašanje? Vsekakor je čas, da začnemo v praksi uresničevati domenjeno. Ne morebiti zaradi interesa posameznih delovnih organizacij, ampak zaradi interesa celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Same obljube so malo vredne in od njih še nihče ni živel.
Zunanjih trgovcev ne zanimajo naši notranji problemi. Stopnje rasti cen na domačem tržišču niso pripravljeni plačevati. Glede na vsa okoliščine pričakujemo, da se bo naš glas slišal dlje, kot smo bili vajeni. Kljub občasnim slabostim pričakuiemo, da bo družba na podlagi objektivne ocene izpolnila svoj dolg do nas. Ta je no naši sodbi znižanje prometnega davka in snodbuianie izvoza. S nemoči o družbe in z odnravo notranjih slabosti zatorei urnmo. da kljub vsem muhavostim tržišča ne bomo zašli v neugoden položaj...!
SPOMINI JOŽETA BAUERJA
Rast in konec zagorske steklarne
(Nadaljevanje in konec)
V ta namen je uprava hotela kupiti zapuščeno zemljišče v Zagorju, ki je bilo primerno za gradnjo steklarne. Prostor je bil oddaljen le dobre tri kilometre od prejšnje steklarne in sicer proti železniški postaji, kjer je bilo možno postaviti industrijski tir do same steklarne.
Uprava steklarne v Hrastniku se je že pogovarjala s posestnikom, ki je bil pripravljen prodati to zemljišče. Ko so bili pogovori v sklepni fazi, so svoje prste vmešali predstavniki političnih strank — od klerikalne do Prebičeve samostojne demokratske stranke in socialno demokratske stranke. Na posestnika so vplivali, naj zemljišča ne proda. Če ga ne proda, so razlagali, v Zagorju ne bo steklarske industrije in tudi komunistov ne-V tej domišljiji pa so se zagorski malomeščani pošteno ušteli. Kmalu po odhodu enega dela zagorskih steklarjev z družinami so jih močno pogrešali trgovci, obrtniki in gostilničarji. saj so dinarji steklarjev odšli drugam.
Skupno z rudarji smo komuni-sti-steklarji usmerjali občinsko politiko v Zagorju. Na občinskih volitvah smo trikrat z večino glasov izvolili komunistične odbornike in v letih 1921—1925 in v letu 1927 za župana izvolili komunista. Pri vseh volitvah je imela komunistična partija velik vpliv na občane Zagorja. Partijska organizacija steklarjev z Mirkom Veinbergerjem na čelu je odigrala pomembno vlogo ne le v Zagorju ampak tudi zunaj.
Po neuspešno končanih pogovorih za odkup zemljišča je bila uprava steklarne v Hrastniku primorana iskati drugo rešitev. Tak prostor se je po nudil v Tržišču pri Rogaški Slatini, kjer je bila prej opekama, ki pa leta 1926 ni več obratovala. Kraj Tržišče je bil zaostal, saj razen zdravilišča v Rogaški Slatini ni bilo drugega pomembnega objekta. Uprava steklarne v Hrastniku je odkupila opekarno, vgradila talilno peč in rojstni dan steklarne je bil blizu. Peč je bila z 12 lonci. Tako se je en del
steklopihalcev in steklobrusilcev preselil v Tržišče pri Rogaški Slatini in 15. januarja leta 1927 so oznanili pričetek obratovanja. Kraju Tržišče se je nudila boljša prihodnost. V začetku steklarji niso bili zadovoljni. Delovni pogoji ob novi in starem poslopju zgrajeni peči, so bili težki- Plačilni sistem je bil enak tistemu v Zagorju. Tudi zasedba na delovnih mestih je bila enaka tisti iz Zagorja, kar je trajalo do leta 1928.
Uprava zagorskega rudnika je še naprej vztrajala pri zahtevi, naj se obrat zagorske steklarne čim-prej izprazni ter vrne v lastništvo trboveljski premogokopni družbi. Za upravo steklarne v Hrastniku je bilo to težko vprašanje, saj je bilo treba poskrbeti za druge steklopi-halce, brusilce in druge zaposlene, ki so ostali v Zagorju.
Leta 1928 je prišlo v akcionar-skem društvu »Beograjska zadruga« do spora zaradi paračinske steklarne. Ker spora niso rešili drugače, kot da je glavni akcionar Lukačevič ponudil prodajo paračinske steklarne upravi steklarne Vilijem Abel in dediči v Hrastniku, kar so z velikim veseljem tudi sprejeli. Kupili so paračinsko steklarno za 28 milijonov dinarjev z desetletnim odplačilnim rokom. Takrat se je uprava preimenovala v »Sjedi-njene tvornice stakla d. d.« v Zagrebu, pod čigar upravo so sodile vse steklarne v Jugoslaviji. Ko je paračinska steklarna obratovala pod novo upravo, je uprava hotela vpeljati iste tarifne postavke kakor v Sloveniji. Ker pa so bili delavci, ki so že prej delali v paračinski steklarni, za 60 odstotkov bolje plačani, so se uprli zahtevam uprave in se v začetku maja 1928 odločili za stavko.
Tajništvo sindikata »Opšti rad-nički savez« v Beogradu, v katerem smo bili v stari Jugoslaviji vsi steklarski delavci, je organiziralo 12. junija 1928 v Hrastniku sestanek predstavnikov podružnic iz steklarn v Zagorju. Hrastniku, Rogaški Slatini, Paračinu in še steklarne »Straža«. Tam je bilo zmenjeno, da upravi predložimo našo zahtevo, naj v vseh steklarnah uvedejo kolektivne pogodbe, kakor so jih ime-
li delavci v paračinski steklarni. Sedem dni pozneje, 19- junija, so sklicali pogajanje med steklarji in upravo. Našo zahtevo je uprava kategorično odklonila. Pogajanja z upravo smo zapustili po štiriurnem prerekanju in takoj na to je bila objavljena generalna stavka vseh steklarjev, že isti dan delavci nočne izmene v Hrastniku niso šli na delo. Talilne peči so se ugasnile. Enako je sledilo v drugih steklarnah.
Dan pozneje, 20. junija, je bil na skupnem sestanku sestanku stavkajočih izvoljen glavni stavkovni odbor, v katerem smo bili Alojz Keiner, Franc Jugovar, Franc Kočevar in jaz. Za predsednika tega odbora so izvolili mene kot takratnega sekretarja KPJ za področje Tr-bovlje, Zagorje, Hrastnik in Litija. Stavkale so vse steklarne razen steklarne »Straža« in to štiri mesece. Po strih mesecih se je stavka uspešno končala, saj je bilo zadoščeno našim zahtevam, in 26. oktobra je bila podpisana kolektivna pogodba med upravo, glavnim stavkovnim odborom in predstavniki centralne uprave sindikata. Uvedene so bile nove tarifne postavke po češkem sistemu. V novi kolektivni pogodbi je bilo zagotovljeno 60 odstotno povečanje plač in plačanje po izdelanem kosu in ne več po »sok« sistemu. Predviden je bil let-ni dopust in bolniška do 7 dni- Poleg božičnih in velikonočnih praznikov je bil v kolektivni pogodbi tudi delavski praznik — 1. maj, id smo ga vsakič praznovali z izletom v naravo kljub temu, da je bilo to prepovedano.
Po uspešno končani stavki in podpisani kolektivni pogodbi je bila usoda zagorske steklarne zapečatena. Talilna peč se je ohladila saj se je ugasnila 19. junija, mi pa’ smo bili z družinami premeščeni v Paračin, kamor smo dospeli 5. novembra 1928. Del članov partijske celice iz Zagorja je šel v Paračin, del pa je že bil v Rogaški Slatini, med njimi tudi Engelbert Veinber-ger.
Stavbo zagorske steklarne so porušili 1929. leta.
OB PETDESETLETNICI ČASOPISA »KOMUNIST«
Trosili so letake...
Že v stari Jugoslaviji je izhajal list Komunist. Brali so ga na skrivaj, ker je bal taJkrait prepovedan. Največ so ga brali komunisti. Med nijimd je bdi tudi Boris Kidrič, ki je vodil vse druge komuniste našega okoliša. Sestajali so se na Rnežcu, kjer je bil Kidrič doma. Imeli pa so tudi druga skrivališča, na primer v gozdu in v cerkvenem zvoniku, kjer so tiskali letake in jih trosili po cestah.
Ker je Boris Kidrič živel tiste
čase v Ljubljani in je prihajal v Rogaško Slatino samo na počitnice, so se trosilne akcije dogajale največ poleti. Žamdarji so sumili, da jih organizira prav on, saj so bile vedno, kadar je bil Boris Kidrič v Rogaški Slatini.
Neke noči med Kidričevim bivanjem doma so se komunisti spet odpravili trosit letake. Bilo jih je šest. Da jih žandairji ne bi ulovili, so določili enega na stražo. Ravno
ko so bili pod hišo debelega Hansa, je fant na straži zavpil »Žandarji!«. Fantje so zbežali, žandarji pa za njimi. Ne vem, kako bi bilo, če jih ne bi pod streho sprejel Tone, mlad komunist, ki se tokrat trosilne akcije ni udeležil?! Boris Kidrič je takoj naslednje jutro odpotoval v Ljubljano, da ga žandarji ne bi zaprli, drugi fantje pa so se vrnili k svojemu vsakdanjemu delu ...
MOJCA PUCELJ
RAZVILI BOMO POGOJE ZA BOGATO KULTURNO ŽIVLJENJE
Končno le kulturni dom!
V povojnih letih je bilo kulturno življenje v Rogaški Slatini zelo razgibano. Čeprav smo mlad kolektiv, ni majhno število tistih, ki se dobro spominjamo nabito polnih dvoran pri »Pošti« in v steklarni. Ko je kinodvorana pogorela, smo eno med lepšimi gledališkimi _ dvoranami — dvorano v zdraviliškem domu — spremenili v kinodvorano. In v obdobju iskanja prostorov za druge namene sta »padli«_ še dvorani v steklarni in pri »Pošti«-
SAMI SMO SI SPODREZALI KORENINE...
Sami smo si torej odtujili prostore in s tem zanesljivo zadušili kulturno življenje. Le tu in tam so ostale nekatere sekcije kot spomin na blesk zelo živahnih društev »Svoboda«, katerih ponosni člani smo bili tudi sami.
Sedaj, po tolikih letih, ko v Rogaški Slatini ni več samo nekaj stotin zaposlenih, ampak več kot tri tisoč, se kaže velika potreba po gradnji prostorov, ki bi omogočili normalne pogoje za kulturno udejstvovanje. Na sedanji stopnji razvoja ne zadošča, če smo člani nekega športnega kluba, da smo uspešni samoupravljavci in družbenopolitični delavci, temveč moramo bogatiti svoje življenje tudi s kulturne plati. Zaradi tega je nujno ustvariti pogoje za vključevanje naših delovnih ljudi in občanov v razne kulturne sekcije. Težko se je sprijazniti s tem, da se odpravljamo v Celje ali Maribor na kakšno
predstavo, sočasno pa doma ne ustvarjamo nič, kar bi pomenilo dosti več kakor samo opazovanje.
POSVET O GRADNJI KULTURNEGA DOMA
Da takšno stanje ni zadovoljivo, smo v Rogaški Slatini že zdavnaj spoznali. Tarnali smo, kaj več pa nismo storili. Sedaj pa vendar kaže, da ne bo ostalo pri starem! Na krajevni skupnosti so pred dnevi obravnavali eno samo točko dnevnega reda in sicer graditev kultur-
nega doma. Na posvetu je bila močno izražena želja vseh udeležencev po gradnji tega nadvse potrebnega objekta. Lokacija za gradnjo doma je predvidena pred staro Hidroterapijo. Uresničitev te želje bi pomenila konec dolgoletnega nedopustnega mrtvila in kulturnega životarjenja.
Načrtujejo gradnjo takšnega doma, ki bo zadovoljil vsem potrebam občanov Rogaške Slatine in okolice. Gradnjo doma naj bi med drugim financirali iz samoprispevka, saj bi po več predlogih podalj-
V kulturnem domu, seveda, ko bo zgrajen, bodo takšni prizori vsakdanji
pojav,.— joto Komerički.
šali sedanjega, ki je namenjen gradnji zdravstvenega doma.
Za nemoten potek priprav v zvezi s tem je bil izvoljen iniciativni odbor, kateremu bo predsedoval prosvetni vodja v steklarski šoli Tone Krušič.
Čeprav je posvet o gradnji doma potekal v mrzlih prostorih, smo se navzoči močno ogreli za uresničitev te koristne zamisli. Odbor pričakuje veliko podporo vseh občanov Rogaške Saltine in še zlasti našega kolektiva. Naša podpora
gradnji kulturnega doma pomeni iskanje ustreznih prostorov za kulturno udejstvovanje nas samih, posebno pa našega naraščanja. S skupnimi napori uspehi prav gotovo ne hodo izostali...!
T.K.
GASILSKI DOM IN NOV GASILSKI AVTOMOBIL ZA PROSTOVOLJNE GASILCE
Uresničene želje
Po večletnih prizadevanjih gasilcev in vodilnih delavcev smo letos dosegli, kar smo si želeli. Dobili smo nov gasilski dom in dobili smo avto TAM 5500 DG z vgrajeno cisterno. Za uspeh, ki smo ga dosegli, je bilo treba vložiti veliko naporov in imeti mnogo razumevanja. Posebne zasluge za to imajo inž. Vo jo Djinovski ter naši organi samoupravljanja.
Želja po gasilskem domu je stara 30 let, torej od ustanovitve industrijskega gasilskega društva- Ko slavimo 30. obletnico društva, je želja uresničena.
Društvo se je vsa pretekla leta selilo iz prostora v prostor. Najprej smo imeli gasilski dom s stolpom. Ta je sčasoma postal premajhen in neuporaben, zato smo dobili prostor za orodje pod obratno ambulanto. S povečanjem števila članov in modeme opreme je postal tudi ta pretesen. Zaraiji tega smo dobili dovoljenje, da si za gasilski dom uredimo prostore stare kislinske polimice. Pričeli smo preurejati staro poslopje. Po nekaj mesecih smo uredili gasilsko orodišče in garaže. Opravili smo nad 700
prostovoljnih delovnih ur za najrazličnejša dela. Tudi mladinci so nam pomagali odstranjevati staro opremo, predirati zidove, kopati jamo za popravilo avtomobila, urejati okolico, itn. Vsa zidarska dela so opravili delavci gradbenega podjetja in naših servisnih delavnic, za kar zaslužijo priznanje in zahvalo. V novem domu imamo dve garaži za avtomobile, prostor za skupno opremo, sanitarije ter pisarno. Ti prostori trenutno zadoščajo, sčasoma pa bodo vendarle postali pretesni, kajti število članov je treba nenehno povečevati z mladimi člani.
Vzporedno z urejanjem gasilskega doma in okolice smo si prizadevali dobiti še avtomobil- Zaradi finančnih razlogov smo se odločili za nabavo kombiniranega gasilskega vozila. Naš predlog je delavski svet sprejel in že po dveh mesecih smo zaželeno vozilo dobili.
Tik pred Dnevom republike, 28. novembra, smo praznovali 30. obletnico obstoja društva in slovesno odprli gasilski dom ter prevzeli nov avto. Pokrovitelj proslave je bil di-
rektor organizacije združenega dela Vojko Djinovski.
Gasilski dom in nov avto pomenita, da je naše premoženje bolj, kot je bilo do sedaj, varno pred ognjeno nevarnostjo. Za gasilce, Id jim je dolžnost varovati osebno in družbeno premoženje, pa pomeni dodatno delo in dolžnost gasilski avto v primeru potrebe čim bolj učinkovito uporabiti!
Seveda si vsi želimo, da bi avto uporabljali čim manj, toda gasilci in vozilo morajo biti kar najbolj pripravljeni za morebiten poseg. Doslej so že ničkolikokrat dokazali svoje spretnosti in če bo treba, bodo tako ravnali tudi poslej...!
FRANC BERCKO
SREČA V NESREČI
V ponedeljek, 22. decembra, je ob 19.10 izbruhnil požar v skladišču gotovih izdelkov. Vžgala se je električna razdelilna plošča, na kateri je prišlo do kratkega stika. Do požara je prišlo zato, ker je bila plošča neustrezno zaščitena pred vlago. Materialna škoda še ni znana, po prvih podatkih pa kaže, da ni velika Prva desetina naše prostovoljne gasilske enote je bila že v eni minuti tam, kjer je gorelo, v treh minutah pa je gasilo že 23 gasilcev, ki so požar hitro pogasili.
Sreča v nesreči je, da je požar nastal med delovnim časom, kajti posledic morebitnega požara ponoči nihče ne more predvideti. Kaže, da bo v skladiščih gotovih izdelkov nujno potrebno namestiti dimne javilce požarov.
Vso pohvalo zaslužijo gasilci, ki so v rekordnem času ogenj pogasili!
Ob otvoritvi novega gasilskega doma smo dobili še nov gasilski avtomobil.
Argusov sprehod
Izteka se leto, v katerem smo si obetali veliko dobrega, številni so st želeli, da bi bili moji obiski pri njih kar se da poredki. Zdaj, ko delamo bilanco obiskov, bomo ugotovili, da so bili eni manj in drugi bolj moji gostitelji. Dobrodošlice so bili veseli le takrat, ko sem bil pri sosedih. Hudo me moti to, da niste »jovšni« tistim, ki jih obiščem. Prizadejane »rane« so pri nekaterih hitro zacelijo in spet me vabijo v domači »log«, že vem, da bi me nekateri najrajši videli na parah, toda sto oči, kolikor jih imam, ni moč zatisniti naenkrat, še bom, če mi na vseh sto očeh ne bo razrasla mrena, prišel tudi prihodnje leto.
Lahko pa me doleti tudi kakšna druga nevšečnost, kakršne so na primer doletele:
—	tiste »srečnike«, ki vlagajo prošnje za povišanje osebnih dohodkov in dobijo odgovor, star že več let: »... Ko bo komisija za osebne dohodke pripravila nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, bo tudi vaš primer (ne)ugodno rešen...!« S tem smo potrdili zdavnaj znano reklo, ki pravi: »če kakšne zadeve ne želiš rešiti, izvoli komisijo in se nadejaj, da boš vsaj en čas imel mir«. Ko je komisija na najboljši poti, da bi kaj naredila, se pojavijo »objektivne« težave, čez katere še z oklepnim vozilom ne moreš;
—	tiste »nesrečnike«, katerim zaprašeno delovno mesto, ki je svoj čas imelo nek naziv, pozabijo, in ko z njega snamejo prah, ugotovijo, da je »novo«. Se ve, z nekoliko razlike v ročkah. Bognasvaruj, da bi mislili na manj točk!
—	tiste, ki so verovali v sklepe sindikata, da bodo odpadna drva dobili le kandidati z mesečnim zaslužkom pod 2.500 dinarjev. Ko so se prepričali, da ni ravno tako, je sindikat v malo hladnejših dneh spet ogrel svoj sklep in zdaj lahko
mirno čakajo do pomladi, ko bodo prve vijolice zadehtele;
—	tiste, ki so pričakovali, da bo pomanjkanje toaletnega papirja trajalo kakšen dan, zavleklo pa se je, kdo bi ga vedel, kako dolgo. Saj pravim, da je treba »šparati« na prvem mestu;
—	tiste pri peči, ki skoraj redno čakajo, da drugi pričnejo z delom in se potem prikažejo, da jim po naključju najdejo »neustrezno« mesto;
Kap, s stotimi očmi vred, pa me lahko zadene ob misli, da naših učencev v gospodarstvu v prihodnjem letu ne bodo razglasili za dijake ali celo študente. Kam bi s toliko šolanimi ljudmi, ko pa rabimo več takšnih, ki jih gospodarstvo potrebuje za proizvodnjo. Na-
ši šolani ljudje (učenci — vajenci) niso dobesedno razumeli teženj po srednješolskih ali visokošolskih nazivih in so še kako prijeli za stabilizacijsko palico.
Ko sem že pri stabilizaciji, se mi je zdelo, kot da se mi je odprlo še sto prvo oko, ki si je stabilizacijo razlagalo po svoje in narekovalo takšen podpis pod risbo. Pa ne misliti, da je eden med njimi iz naše hiše!
Novoletnih voščil je še veliko. Ne zmerjajte me, četudi vam nisem javno voščil. Oglasil se bom tudi pri vas, toda letos je zmanjkalo dni. Zato vam v želji, da bi v prihodnjem letu imel čim manj gostiteljev, kličem: »Srečno v novem letu!«
Vaš Argus
Ali bova tudi v prihodnjem letu razbremenjena tako, kot sva bila doslej?
Stabilizacijo si lahko razlagamo tudi takole...
ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH
V pričakovanju uspehov
Po pripovedovanju starejših delavcev, ki so končali steklarsko šolo, je bilo nekdaj športno življenje učencev precej razgibano. Da bi leto še bolj zaživelo, smo lani ustanovili športno društvo.
Kakor lani smo tudi letos izvoliti mentorja in vodje sekcij. Za večino športnih panog je naš mentor vzgojitelj Marjan Jazbec, za strelce pa je mentor učitelj praktičnega pouka Remi Kočica. V šolskem
športnem društvu se ukvarjamo z nogometom, odbojko, rokometom, namiznim tenisom, s košarko, streljanjem in šahom. Vodstvo posameznih akcij smo zaupali: nogometno Antonu Vrbovšku pri fan-
tih in Zdenki Krošlin pri dekletih, namizno-teniško Janku Štefančiču, košarkarsko Jožetu Stančiču, strelsko Marjanu Krizmaniču za fante in Nevenki Strnad za dekleta, odbojkarsko Vjekoslavu Viderščaku za fante in Jadranki Očko za dekleta, šahovsko pa vodi Jože Hla-dina.
V pričetku šolskega leta smo načrtovali tudi nekaj odmerjanja moči s športniki in športnicami iz drugih krajev. Na njih smo dosegli naslednje izide in uvrstitve:
NAMIZNI TENIS
Naši igralci namiznega tenisa so se srečali z učenci doma »Finžgar« iz Celja in zmagali s 6:3. Naše barve so branili Ivan in Janko Štefančič, Hladin in Jug.
ODBOJKA
Dekleta so se udeležila turnirja domov celjske regije v Štorah. Dosegle so dve zmagi in tri poraze, kar je zadostovalo za uvrstitev na tretje mesto. Nastopile so Krošlin, Misija, Očko, Kos, Zupanc, Lugarič in Tepež.
NOGOMET
Še neizkušena dekleta so doživela dva poroza v Štorah in sicer z 0:1 in 1:2. Njihov nastop pa je ena izkušnja več in podlaga za dosego boljših rezultatov.
KOŠARKA
Fantje so sodelovali v medobčinski košarkarski ligi in so zaradi odstopa nekaterih moštev odigrali le tri srečanja. V vseh treh tekmah so ostali praznih rok. Košarko so igrali: Vrbovšek, Štefančič, Krizma-
ZANIM1VA ŠAHOVSKA TEKMOVANJA
nič, Inkret, Jutriša, Hladin in Stančič.
Naši športniki so nastopili tudi na mladinskih igrah občine Šmarje pri Jelšah in med dvanajstimi mladinskimi aktivi osvojili dobro četrto mesto.
Zadnje odmerjanje moči letos pa je bilo na drugem športnem dnevu 8. decembra, kjer so bili doseženi tile izidi:
Odbojka — dekleta: II. letnik t
I.	letnik 2:1, III. letnik : I. letnik 2:0 in II. letnik : III. letnik 2:0.
Košarka — fantje: I. letnik :
II.	letnik 22:16, III. letnik : I. letnik 42:24 in III. letnik : II. letnik 37:22.
Pričakovati je, da bo dejavnost našega športnega društva v prihodnjem letu še bolj zaživela!
JOŽE STANČIČ
V nadaljevanju sindikalnega šahovskega prvenstva steklarne so bili doseženi zanimivi rezultati.
Predtekmovanje — Skupne službe: Klančnik : Capek 1:0, Drenski : Trunkelj 0:1, Žekar : inž. Pelko 0:1, Ogriz : Grobin 0:1. Boroš se je uvrstil v finalni del brez boja, saj v predtekmovanju ni imel nasprotnika.
Finale: Trunkelj : Boroš 1:0, inž. Pelko : Grobin 0:1, Boroš : Pelko 0,5 : 0,5, Klančnik : Trunkelj 0:1, Pelko : Klančnik 0:1, Grobin : Boroš 0:1, Klančnik : Grobin 0:1, Trunkelj : Pelko 0:1, Grobin : Trunkelj 0:1, Boroš : Klančnik 1:0. Uvrstitev: 1. Trunkelj, 2. Boroš, 3. Grobin, 4. Pelko, itd.
V medobratnem moštvenem tekmovanju so bili doseženi naslednji izidi: I. peč : II. peč 1:0, (5:4), III. peč : IV. peč 1:0 (6,5:2,5), I. peč : III. peč 1:0 (6:3), II. peč : IV. peč 0:1 (4:5), I. peč : IV. peč 0,5:0,5 (4,5:4,5), II. peč : III. peč 0:1 (3:6), Skupne službe: I. peč 0:1 (2,5:6:5), Brosilnica : II. peč 0:1 (2:7), IV. peč : Skupne službe 0:1 (2,5:6,5), Brusilnica : IV. peč 1:0 (9:0), Skupne službe : III. peč (5,5:3,5). V oklepajih so doseženi rezultati med posamezniki, kjer so igrali po trije igralci z vsakim nasprotnega moštva.
Srečanja v moštveni konkurenci so štela tudi za uvrstitev posameznikov. Največje presenečenje je
pripravil inž. Pelko, ki je premagal naj večjega favorita in zmagovalca Timšo!
Vrstni red moštev je takle: 1. Brusilnioa 5 točk, 2. I. peč 3,5 točk,
3.	Skupne službe 3, 4. III. peč 2, 5. IV. peč 1,5 točke in II. peč brez točk. Najboljši posamični rezultat je dosegel Goručan s 100 odstotki!
Rezultati pričajo, da je moštvo brusilnice v sestavi Tišma, Goručan in Aleksič osvojilo prvo mesto brez večjih naporov.
V boju so posamezniki dosegli naslednje uvrstitve: 1. Tišma 17 točk, 2. Podgoršek 16,3. Goručan 15,
4.	Strniša 14,5, 5. Boroš 11,5,	6.
Aleksič 11, 7. Osrečki 10, 8. Taciga 9,5, 9. Grobin 8, 10. R. Jugovar 7,5 točke itn.
Če se na kratko ozremo na minulo prvenstvo, bomo ugotovili: v šestih obratih je nastopilo 33 igralcev, ki so v obratnem tekmovanju odigrali 57 partij. V skupnem delu, v katerem so tekmovala moštvu med obrati in posamezniki, so odigrali 135 partij. Skupno so naši ša-histd odigrali 192 partij.
Vsi udeleženci zaslužijo čestitke za veliko prizadevnost, zmagovalci v moštveni in posamični konkurenci pa zaslužijo čestitke za dosežene uspehe. Najboljša in nagrajena moštva so za doseženo uvrstitev prejela šaihe, ki so jih odstopila sindikatu za nadalnji razvoj šahovske igre. Vso pohvalo zasluži tudi šahovska sekcija za tehnično pomoč pri izvedbi tekmovanj.
trenutek
belih
manj...! — foto Komerički.
ZVONKO ČANAKI
?! 11297 L
Nagradna križanka št. 23
Razpisujemo tele nagrade:
1.	nagrada 70 dinarjev
2.	nagrada 50 dinarjev
3.	nagrada 30 dinarjev.
Rešitve pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo
le tiste rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do vključno 15. januarja 1976.
Za nagradno križanko št. 22 je žreb prisodil, da nagrade prejmejo: 1. nagrada 70 dinarjev Ljudmila Kračun, 2. nagrado 50 dinarjev Ljudmila Kračun in 3. nagrado 30 dinarjev Anica Šprah.
Pravilna rešitev križanke št. 22: paprika, anonim, strateg, novice, emisar, omet, D, voda, ihadan, mi, DS, strnad, bit, ofset, ec, bole, nevropsihiater, Iranist, antena, makaki, Ankaran.
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tlšma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič« in steklarske šole, Rogaška Slatina • Telefon (063) 81-020 ® Telex 33560 ® Naklada 1800 izvodov • Tiska: ČGP »DELO«, Ljubljana