ČIGAVI SO TOPOLOVI NASADI V KAŠLJU?
Gozdni obrat Litija je v letu 1966 prevzel z ukinitviji bivšega gozdnega obrata Polje poleg okiog 4500 ha gozdov tudi po-vršine, zasejane s topoli v k. o. Kašelj, Slape in Dobrunje. Pre-vzeti topolovi nasadi so bili v dobrem stanju, negovani in vzdrževani, opazne pa so bile razlike v rastnosti, ki so po naši ocenitvi izvirale iz različnfli ra-stiščnih potencialov ter različ-nih vrst in klonov topolovih osebkov. Pri tem je poudariti, da so med osnovanjem teh nasa-dov .vodili intenzivno akcijo za sajenje topole.ki pa ni temeljila na celovitih in temeljitih pripra-vah. Drevesnice so razpolagale z izredno širokim spektrom topo-lovih vrst in klonov, ki so jih brez predhodnih izkušenj upo-rabili za osnovanje topolovih plantaž. Tako so bili v bistvu eksperimenti, iz katerih je bflo pozneje možno zaključiti, kate-rim klonom rastišča in klimat-skim razmeram najbolj odgovar-
Topolovi nasadi so bili osno-vani na štirih večjih komplek-sih, in sicer Sige pod Slapami, Kašelj I. ,,V brodu", Kašelj II. »Pod hribom", Kašelj III ,,V pesku". Na površini ok. 46 ha je bilo posajenih okrog 13.500 topolovfli sadik. Vsa pripravljal-na dela (ureditev lastništva, plantažnih zemljišč) in del osnovanja je prevzela kmetijska zadruga Polje, dokončal pa ta-kratni gozdni obrat Polje. Z deli so začeli leta 1960, končali pa leta 1963. Iz dokumentacije je razvidno, da so izvajali vsa po-trebna dela in ukrepe: pripravo zemljišč z rigolanjem, gnojenje z organskimi gnojili in dognoje-vanje z anorganskimi gnojili, okopavanje sadik v kolobarjih, škropljenje z insekticidi in fun-gicidi. Kljub preventivnim ukre-pom se je leta 1964 posušilo v kompleksu »Kašelj" 600 topo-lovih enoletnfli sadik, ker jih je napadla bolezen Dothychyza populea.
Po  prevzemu  obravnavanih
kompleksov topolovih nasadov je gozdni obrat Litija nadaljeval z negovalnimi ukrepi v nasadih. V letih od 1966 do 1969 so v topolovfli nasadih prvič obža-gali veje, da bi pridobili čim vrednejše sortimente ob koncu obhodnje.
V letu 1969, in sicer 20. maja, je zapadlo okiog 15 cm mokrega in težkega snega, ki je že na olistanem drevju povzro-čil močne snegolome. Topolova drevesa so bila pripognjena, pa tudi prelomljena ali spodaj ali v sredini ali pod vrhom — pač gle-de na starost oziroma debelino drevja. Nadalje so bile krošnje dreves zreducirane v taki meri, da je bila vprašljiva regeneracija le-teh. Škoda na topolovih nasa-dih, povzročena od snega, je bila takrat ocenjena na 520.000 din. Takoj po snegolomu je gozdni obrat ukrepal tako, da je odstranil iz nasadov najbolj pri-zadete osebke, pri katerih ni bilo možnosti za regeneracijo.
Upognjena mlajša dievesa, ki si-cer niso bila poškodvana, nam je uspelo rešiti tako, da smo jih ponovno uravnavali s privezo-vanjem na količke. V nadaljnjih letih so se krošnje dreves počasi regenerirale, a ne pri vseh. Moč-na prizadetost dreves je nudila tudi ugodne možnosti za razvoj bolezni - predvsem Dothychy-za populea. Drevesa so slabo priraščala, posamezni osebki so celo propadli. Pri tem je bfla očividna večja ali manjša od-pornost posameznih klonov to-pole.
Zaradi tolikšne prizadetosti nasa-dov so bila vsa nadaljnja vlaganja vanje neekonomična. Gozdni obrat je glede na situacijo sklenil, da na-sade sicet predčasno likvidia, ven-dai tako, da to stori, ko drevesa do-sežejo vsaj minimalno ekonomsko zrelost. S tem bi dosegli, da bi bili pokriti vsaj neposredni stroJki po-seka in spravila. Zaradi občutno zmanjšanega priiaščanja se je ta cilj odmaknil že cez tok, ki bi v noimal-nih razmerah zagotavljal že polno ekonomsko zrelost topolovih sesto-jev.
Spomladi leta 1976 namerava opraviti gozdni obrat dendiomatrij-ske meritve, da bo tako ugotovil pri-rastne tendence. Na osnovi rezul-tatov meritve se bo mogoče odločiti za ukrepanje. Možne so tri rešitve:
1.  kompletna  takojšnja  likvida-cija topolovih sestojev, če pokaže analiza meritev slabo priiaščanje pri večini dreves;
2.  odmik sečnje še za nekaj let s tem, da opravimo takojšnjo sanitar-no sečnjo, če z meritvami ugoto-vimo toUkfen prirastek, da bi v 2 do 4 letih pridobil vrednejše sortimen-te;
3.  kombinacija posekov najslab-Sh kompleksov s sanitarnimi seč-njatni na preostalih površinah — če z meritvami ugotovimo večje površine drevja z dobrim priiaščaiyem in po-vršine s pretežno slabim, nekvaJitet-nim  drevjem  ter  slabim  prirašča-njem.
Ta prispevek je napisan zato, da bi pojasnil vzioke neugodnega stanja v topolovih nasadih na območju ob-čine Moste-Polje, s katerimi gospo-dari gozdni obrat Litija.
GOZDNI OBRAT LITIJA