Prejeto: 23. 9. 2020
1.01 izvirni znanstveni članek
Damjan Hančič1
Revolucija v okupirani Ljubljani 
v letih 1941 in 1942: 
žrtvoslovni prikaz njenih posledic2
Izvleček
Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja 
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revoluci-
onarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava 
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941 
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na 
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli 
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz. 
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizan-
skih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen 
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucio-
narno nasilje, žrtve, 1941, 1942 
1 Dr. Damjan Hančič, znanstveni sodelavec, Študijski center za narodno 
spravo, Tivolska 42, SI – 1000 Ljubljana, damjan.hancic@scnr.si.
2 Raziskovalni program št. P6-0380 je sofinancirala Javna agencija za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 
92 dileme – razprave 
Abstract
The article focuses on the first period of revolutionary violence 
and uses sources reviewed thus far to show that the revolutionary 
side in Ljubljana and its immediate surroundings carried out 
attacks, kidnappings and assassinations targeting around 200 
people between July 1941 and the end of October 1942 until the 
emergence of the counter-revolutionary side’s armed units; as 
many as around 170 of those people were killed. The vast majority 
of them were civilians or non-military persons, but there were 
also some victims from the revolutionaries’ own ranks – these 
were Partisan deserters or “unreliable persons”. The article 
contains an up-to-date list of the names of the victims from this 
period.
Key words: Ljubljana, Second World War, revolutionary vio-
lence, victims, 1941, 1942
93damjan hančič
Uvod
Kmalu po okupaciji in razdelitvi Slovenije med okupatorje 
spomladi leta 1941 so se začeli na tem območju poleg okupacije 
odvijati različni pojavi: kolaboracija, upor proti okupatorju, 
revolucija in protirevolucija. Vsi ti različni procesi so se 
medsebojno tudi prepletali in učinkovali drug na drugega. V 
pričujočem članku se bomo omejili na enega teh procesov – 
revolucijo in z njo povezano nasilje, krajevno pa na Ljubljano, 
ki je bila v obravnavanem obdobju od poletja 1941 do jeseni 
1942 pod okupacijo fašistične Italije.
Izraz revolucionarno nasilje pomeni nasilje, ki so ga med 
drugo svetovno vojno na Slovenskem izvajale oborožene enote 
pod odločujočim vplivom Komunistične partije Slovenije 
(KPS). Te so v okviru svojega delovanja pogosto izvajale na-
silje nad prebivalstvom tudi iz političnih razlogov. Slovenski 
in jugoslovanski komunisti so namreč v primerjavi z drugimi 
komunističnimi partijami (KP) v okupiranih državah hkrati 
z odporom proti okupatorju začeli v odporniškem gibanju 
uveljavljati tudi revolucionarne elemente, zaradi česar je od-
porništvo dobivalo vse bolj monoliten značaj,3 kar je vodilo v 
revolucijo in posledično v državljansko vojno, zaradi česar se 
pojavlja večje število žrtev med domačim prebivalstvom kot na 
tistih območjih Evrope, kjer hkrati z odporom proti okupatorju 
ni potekala še revolucija. KPS je tako prek protifašističnega 
boja izvedla revolucijo, saj je okupacijo ocenjevala kot edin-
stveno priložnost za uresničitev svojih revolucionarnih ciljev.4 
KPS je že 16. septembra 1941 sprejela t. i. zaščitni odlok, s 
katerim je prepovedala vsak odpor proti okupatorju zunaj 
3 Vida Deželak Barič, Komunistična partija Slovenije in revolucionarno 
gibanje 1941–1943, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2007, str. 10.
4 Prav tam. 
94 dileme – razprave 
Osvobodilne fronte (OF) in kot kazen za kršitev tega sklepa 
vsakomur zagrozila s smrtjo. Izvršilni organ sklepov tega 
odloka naj bi bila Varnostnoobveščevalna služba (VOS), ki 
jo je Centralni komite KPS ustanovil že sredi avgusta 1941, 
vendar je začela delovati šele konec septembra tega leta. Bila je 
izrazito vezana na partijsko organizacijo in jo je partija skrbno 
»čuvala« pred drugimi skupinami v OF ter jo ohranjala v 
precejšnji konspiraciji.5 VOS je vodil kolegij oziroma centralna 
komisija VOS, ki so jo sestavljali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik, 
dr. Vito Kraigher in nekaj časa tudi Franc Ravbar. V Ljubljani 
so se varnostniki (vosovci) zbirali v manjše skupine, ki so jih 
imenovali »borbene grupe«, včasih tudi »sabotažne ali udarne 
grupe«. Posamezne, predvsem težje akcije so izvrševali borci iz 
raznih borbenih grup. Prvi člani VOS so bili izključno člani KP 
in (ali) njenega podmladka Skoja.6 
Revolucionarno nasilje na obravnavanem območju so v letih 
1941 in 1942 povzročali bodisi pripadniki VOS (varnostniki) 
bodisi partizanske enote; medtem ko so prvi delovali v me-
stnem središču oziroma znotraj bodeče žice, pa so partizanske 
enote povzročale žrtve v ljubljanskih predmestjih ali njeni 
neposredni okolici.
Usmrtitev posamezne izbrane žrtve so člani VOS ime-
novali »likvidacija« ali »justifikacija«, izvršili pa so jo na 
podlagi obvestil njihove obveščevalne službe in odločitve 
nekaterih posameznikov z vrha VOS, tako da je bila VOS hkrati 
5 Tamara Griesser Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, 
kolaboracija, državljanska vojna, revolucija, Mladinska knjiga, Ljubljana 
2007 (dalje Griesser Pečar, Razdvojeni narod), str. 143. 
6 Ivo Žajdela, Kadrovski temelj za VOS, v: Novo Jutro, št. 5, 30. april 1991, 
str. 4; Glejte tudi SI AS 1931, šk. 721, 302-20/ZA, Zgodovina VOS, Varnost-
noobveščevalna služba Osvobodilne fronte, str. 1–46. 
95damjan hančič
obveščevalni, preiskovalni, sodni in izvršilni organ,7 zato so 
bile njihove »obsodbe« še manj legitimne, upravičene in pravno 
korektne kot odločitve poznejših, t. i. partizanskih sodišč.8
Časovnica, obseg in kategorizacija žrtev 
revolucionarnega nasilja v Ljubljani v letih 1941 in 1942
V prvem obdobju okupacije je KPS v Ljubljani prek OF in 
zlasti njene VOS delovala kot t. i. država v državi, saj je spomla-
di 1942 po Kardeljevih navedbah »varnostna služba prišla na 
tako dober glas, da se tisti, ki ga je vzela na muho, ne more rešiti 
/…/ in da so Slovenci menda edini narod v Evropi, ki ima svojo 
belo emigracijo že v času, ko je sama na oblasti«.9 Te Kardeljeve 
navedbe potrjuje tudi naša raziskava, saj je bilo v tem obdobju 
nasilje odporniško-revolucionarne strani uperjeno v glavnem 
proti slovenskemu prebivalstvu in le delno proti okupatorjem. 
Tako je v mestu Ljubljana razmerje med od revolucionarne 
strani pobitimi Slovenci in okupatorjevimi vojaki v tem obdo-
bju znašalo celo 1 : 10 na račun Slovencev.
Iz medsebojne primerjave različnih arhivskih in že objavlje-
nih virov je razvidno, da je revolucionarna stran v obdobju od 
julija 1941 do konca oktobra 1942, ki predstavlja prvi vrhunec 
7 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 143–148.
8 Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, Zgodovinski arhiv 
Celje, Celje, 1995, str. 4; prim.: Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 
423–434; glejte tudi ARS, AS 1887, Zbirka NOB tiska – periodika, Zoran 
Polič, Partizanska sodišča, v: Slovenski partizan, konec septembra 1943, 
leto II, št. 4, str. 15, 16.
9 Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Knjiga 1, marec 1941–marec 1942, 
Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1962, Pismo člana 
politbiroja CK KPJ Edvarda Kardelja z dne 29. marca 1942 generalnemu 
sekretarju KPJ Josipu Brozu Titu o položaju v Sloveniji, št. 151, str. 323. 
96 dileme – razprave 
medvojnega revolucionarnega nasilja na tem območju, izvedla 
napade na več kot 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 
1942 ubitih okoli 170 oseb; okoli 160 žrtev je bilo nevojaških 
oseb (v glavnem civilistov, nekaj tudi orožnikov) in okoli 
deset vojaških oseb (partizanov in partizanskih dezerterjev). 
Revolucionarno nasilje je v tem času na obravnavanem ob-
močju doseglo vrhunec poleti 1942 (v mesecih juniju, juliju in 
avgustu), čemur je botrovalo zlasti povečanje nasilja, ki so ga 
povzročale partizanske enote v neposredni okolici Ljubljane, 
medtem ko je bilo nasilje VOS v mestu Ljubljana največje od 
marca do junija 1942. Med žrtvami je bila približno četrtina 
oseb ženskega spola.10
Če analiziramo smrtne žrtve v tem obdobju, ki so jih v 
Ljubljani povzročili oboroženi pripadniki revolucionarne 
strani, bi jih lahko uvrstili v različne kategorije. Prvo kategorijo 
predstavljajo predvojni policisti, stražniki, orožniki, mestni in 
državni uradniki. Drugo kategorijo predstavljajo upokojeni 
ali aktivni častniki bivše kraljeve jugoslovanske vojske. Tretja 
kategorija so železničarji, vlakovodje, železniški delavci, ki so 
umrli večinoma kot žrtve raznih diverzij na vlakih. Četrto ka-
tegorijo predstavljajo predstavniki političnega in strankarskega 
ter sindikalnega življenja predvojne Ljubljane, pri čemer je 
zaznati, da so bili najprej na vrsti liberalci in socialdemokrati, 
šele nekoliko pozneje pripadniki katoliške oz. »klerikalne« 
politične opcije. Peto kategorijo predstavljajo predvojni emi-
granti s Primorskega, ki so jih zaradi znanja italijanščine sumili 
izdajstva. Šesto kategorijo predstavljajo dekleta, ki so jim očitali 
druženje z italijanskimi vojaki. Sedmo kategorijo predstavljajo 
obrtniki in delavci, ki so opravljali delo na terenu ali bili v stiku 
10 Damjan Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani 1941–1945, Študijski 
center za narodno spravo, Ljubljana 2015 (dalje: Hančič, Revolucionarno 
nasilje v Ljubljani 1941–1945), str. 101. 
97damjan hančič
z veliko ljudmi. Osmo kategorijo ljubljanskih žrtev revolucio-
narnega nasilja predstavljajo zajeti interniranci na vlaku pri 
Verdu, ki se niso želeli pridružiti partizanom. Posebno, deveto 
skupino, predstavljajo tudi žrtve revolucionarnega nasilja iz 
lastnih vrst. To so bili partizanski dezerterji, »nezanesljivi« 
partizani ter člani OF in disciplinsko kaznovani partizani. Med 
umorjenimi sta bila v tem obdobju tudi duhovnika, pri čemer 
je bil eden (Hubert Leiler) ustreljen pomotoma, Lambert Ehr-
lich pa načrtno. 
Jeseni 1942 se je prva faza revolucionarnega nasilja z nasto-
pom oboroženih skupin protirevolucije (Ljubljanske varnostne 
straže v mestu in lokalnih vaških straž v ljubljanski okolici) 
končala, bratomorna vojna med Slovenci pa je stopila v novo 
fazo, ko žrtev nista povzročala le okupator in revolucionarna 
stran, pač pa tudi protirevolucionarni tabor. 
V nadaljevanju sledi tabelarni seznam žrtev revolucionar-
nega nasilja v Ljubljani iz prvega obdobja, tj. do nastanka t. i. 
vaških straž. Seznam je bil prvotno sicer objavljen v publikaciji 
Študijskega centra za narodno spravo z naslovom Revolucio-
narno nasilje v Ljubljani, 1941–1945, zdaj pa so podatki o žrtvah 
revidirani in posodobljeni. 
98 dileme – razprave 
Seznam žrtev revolucionarnega nasilja 
do konca oktobra 194211
Priimek in ime 
žrtve
Kraj bivanja
Datum 
smrti
Datum 
rojstva
Povzročitelj smrti, 
status žrtve, 
opombe
1. Jagodic, Viktor Ljubljana Šiška
10. 8. 
1941
24. 3. 1908 orožnik
2. Sušnik, Jožef Ljubljana Polje 18. 8. 1941 17. 7. 1888 orožnik
3. 
Praprotnik, 
Ciril
Ljubljana
22. 8. 
1941
8. 2. 1915
žrtev še 
neorganiziranih 
članov KPS
4. Birsa, Kristjan
Ljubljana 
Dravlje
28. 8. 
1941
1. 2. 1919
žrtev VOS, krovski 
pomočnik 
5. Crljen, Lovro
Ljubljana 
Štepanja vas
10. 9. 
1941
8. 10. 1913 žrtev VOS
6. Breskvar, Franc Ljubljana 1. 10. 1941 17. 7. 1912 žrtev VOS
7.
Notar, Ivan 
(Janez)
Ljubljana 
Bežigrad
1. 10. 1941 21. 6. 1909 žrtev VOS
8. Chiodi, Jernej Ljubljana Vevče
14. 10. 
1941
4. 1. 1900 žrtev VOS
9. Kobal, Emil Ljubljana
21. 10. 
1941
24. 4. 1914 žrtev VOS
11 Seznam je nastal na osnovi različnih virov, največ na osnovi fonda ZAL, 
LJU 630, Komunalno podjetje Žale, šk. 226, 227, 228, 234. Podatki so 
bili preverjeni tudi na imenskem seznamu smrtnih žrtev 2. svetovne 
vojne, ki je rezultat znanstveno zasnovane zgodovinopisno-žrtvoslovne 
raziskave in jo je med letoma 1997 in 2012 izvajal Inštitut za novejšo 
zgodovino v Ljubljani. Spletna stran: https://www.sistory.si/zrtve. 
99damjan hančič
10. Derganc, Alojzij Ljubljana Polje
15. 11. 
1941
30. 5. 1893 žrtev VOS
11. Koželj, Josip Ljubljana
19. 11. 
1941
27. 3. 1902
žrtev VOS, policij-
ski stražnik 
12.
Dovč, Janez 
(Janko)
Ljubljana 
Stožice
29. 11. 
1941
27. 5. 1899 žrtev VOS
13. Porenta, Anton
Ljubljana 
Zavoglje
30. 11. 
1941
26. 9. 1909
ubili partizani, 
uradnik
14. Porenta, Osvald
Ljubljana 
Zavoglje
30. 11. 
1941
30. 7. 1918
ubili partizani, 
uradnik
15.
Emmer, Franc 
(Fanouš)
Ljubljana Šiška 4. 12. 1941 26. 7. 1918 žrtev VOS
16. Valenčak, Ivan Ljubljana Moste 5. 12. 1941  neznano
žrtev VOS, direktor 
kem. tov. v Mostah
17. Jarc, Valter Ljubljana
10. 12. 
1941
23. 8. 1922 žrtev VOS
18. Urankar, Vinko Ljubljana Polje
11. 12. 
1941
21. 1. 1892
žrtev VOS, so-
cialdemokratski 
sindikalist
19.
Šlegel, Marija 
Frančiška
Ljubljana Šiška
17. 12. 
1941
31. 3. 1887 žrtev VOS
20.
Šlegel, Ivan 
Otokar
Ljubljana Šiška
18. 12. 
1941
17. 6. 1910 žrtev VOS
21. Nemec, Anton
Ljubljana 
Dravlje
28. 12. 
1941
15. 10. 1920
žrtev VOS, 
dimnikar
22. Hvastja, Cvetko
Ljubljana 
Savlje - Ježica
30. 12. 
1941
10. 9. 1923
žrtev VOS, nekdanji 
aktivist OF
23.
Hvastja, 
Ludovik
Ljubljana 
Savlje - Ježica
30. 12. 
1941
25. 8. 1914
žrtev VOS, nekdanji 
aktivist OF
100 dileme – razprave 
24.
Polak, Janko 
(Ivan)
Ljubljana 5. 1. 1942 26. 12. 1907 žrtev VOS, policist
25. Jezeršek, Anton Ljubljana 11. 1. 1942 4. 5. 1907
žrtev VOS, 
vulkanizer
26.
Ronner, 
Svojmir
Ljubljana 11. 1. 1942 3. 11. 1918
žrtev VOS, nekdanji 
aktivist OF
27. Krajšek, Jože
Ljubljana 
Dravlje
21. 1. 1942 4. 1. 1931 žrtev VOS
28.
Novak, Ivan 
(Janez)
Ljubljana 23. 1. 1942 26. 12. 1922 žrtev VOS
29.
Krapež, Ana 
Zofija
Ljubljana
24. 1. 
1942
23. 7. 1923 žrtev VOS
30.
Lenič, Janez 
(Jernej)
Ljubljana 
Center
28. 1. 
1942
25. 10. 1897
žrtev VOS, orožni-
ški poveljnik
31. Rožič, Franc Ljubljana Šiška
28. 1. 
1942
3. 10. 1900 žrtev VOS
32.
Pliverič, 
Zvonko
Ljubljana 1. 2. 1942 16. 3. 1920 žrtev VOS
33.
Urbančič, 
Anton
Ljubljana 1. 2. 1942 21. 5. 1907 žrtev VOS
34.
Jageman, 
Alfonz
Ljubljana 4. 2. 1942 1. 2. 1923
žrtev VOS, parti-
zanski dezerter
35. Šulc, Marija Ljubljana Vič 6. 2. 1942 18. 12. 1876 žrtev VOS
36. Renko, Franc
Ljubljana Sp. 
Hrušica
11. 2. 1942 26. 9. 1919 žrtev partizanov
37. Renko, Rajko
Ljubljana Sp. 
Hrušica
8./11. 2. 
1942
25. 6. 1910 žrtev partizanov
38. Šušteršič, Ivan
Ljubljana Štepa-
nja vas
18. 2. 
1942
20. 12. 1919
žrtev VOS, parti-
zanski dezerter
101damjan hančič
39.
Praprotnik, 
Avgust
Ljubljana 
Center
20. 2. 
1942
5. 10. 1891
žrtev VOS, 
industrialec
40. Žakelj, Alojz
Ljubljana 
Vrhovci
20. 2. 
1942
26. 5. 1909
žrtev VOS, parti-
zanski dezerter
41.
Gregorič, 
Dragica
Ljubljana Zg. 
Kašelj
21. 2. 
1942
24. 10. 1923 žrtev VOS
42.
Urbanc, Ivanka 
(Jovana)
Ljubljana Sostro
28. 2. 
1942
16. 5. 1921 žrtev partizanov
43. Urbanc, Janez Ljubljana Sostro
28. 2. 
1942
23. 5. 1895 žrtev partizanov
44.
Pek (Peca), 
Franc
Ljubljana Zalog 9. 3. 1942 neznano žrtev VOS
45. Fifer, Vera Ljubljana Zalog
14. 3. 
1942
9. 4. 1922
žrtev VOS ali 
partizanov
46. Sadar, Zvonko
Ljubljana 
(Zagorje)
16. 3. 
1942
neznano žrtev VOS
47. Župec, Franc Ljubljana
16. 3. 
1942
14. 3. 1920 žrtev VOS
48. Kikelj, Jaroslav Ljubljana 18. 3. 1942 15. 5. 1919 žrtev VOS
49. Makše, Leopold
Ljubljana 
Trnovo
18. 3. 1942 23. 7. 1915
žrtev partizanov, 
železničar
50.
Trampuž, 
Vinko (Cene)
Ljubljana 18. 3. 1942 16. 7. 1904 žrtev VOS
51. Leiler, Hubert Ljubljana 21. 3. 1942 28. 6. 1894
žrtev VOS, duhov-
nik, umorjen po 
pomoti
52. Škrbec, Alojzij
Ljubljana 
(Šentjernej)
23. 3. 
1942
28. 3. 1918 žrtev VOS
102 dileme – razprave 
53.
Brajer (Vrajer), 
Anton
Ljubljana
25. 3. 
1942
11. 10. 1924 žrtev VOS
54. Pucelj, Ivan
Ljubljana 
Rudnik
26. 3. 
1942
20. 5. 1896 žrtev VOS
55. Longer, Marija Ljubljana 2. 4. 1942 19. 10. 1893 žrtev VOS
56. Hvale, Breda Ljubljana Mesto 5. 4. 1942 13. 2. 1922 žrtev VOS
57. Hribar, Ivanka
Ljubljana 
Bizovik
6. 4. 1942 20. 4. 1923 žrtev VOS
58.
Wiederwohl, 
Eva
Ljubljana Šiška 7. 4. 1942 8. 1. 1913 žrtev VOS
59.
Zupančič, 
Anton
Ljubljana
10. 4. 
1942
2. 11. 1921 žrtev VOS
60.
Zupančič 
Uršula 
Ljubljana
10. 4. 
1942
22. 10. 1896 žrtev VOS 
61.
Habič, Marija 
(Milka)
Ljubljana 
Zadvor
13. 4. 1942 4. 2. 1922 žrtev partizanov
62. Galič, Viktor
Ljubljana Vič 
(Brdo)
15. 4. 1942 20. 8. 1911 žrtev partizanov
63. Čuk, Evgenija
Ljubljana 
Podutik
17. 4. 1942 4. 2. 1904 žrtev partizanov
64. Čuk, Lenart
Ljubljana 
Podutik
17. 4. 1942 21. 1. 1900 žrtev partizanov
65.
Čuk, Vanda 
(Ivanka)
Ljubljana 
Podutik
17. 4. 1942 15. 6. 1940 žrtev partizanov
66. Ceglar, Franc Ljubljana
18. 4. 
1942
25. 6. 1916 žrtev VOS
67. Kastrin, Vida Ljubljana Šiška
25. 4. 
1942
neznano žrtev VOS
103damjan hančič
68. Jeraj, Franc
Ljubljana Štepa-
nja vas
13. 5. 1942 neznano žrtev VOS
69. Rus, Maks Ljubljana Polje 17. 5. 1942 28. 7. 1920 žrtev VOS
70. Cankar, Milko
Ljubljana 
Dobrunje
18. 5. 1942 20. 2. 1921
žrtev partizanov, 
umorjen v Bliski 
vasi
71. Jakoš, Franc
Ljubljana 
Dobrunje
18. 5. 1942 8. 10. 1888
žrtev partizanov, 
umorjen v Bliski 
vasi 
72. Jakoš, Franci
Ljubljana 
Dobrunje
18. 5. 1942 8. 12. 1922
žrtev partizanov, 
umorjen v Bliski 
vasi 
73. Jakoš, France
Ljubljana 
Bizovik
18. 5. 1942 3. 9. 1920
žrtev partizanov, 
umorjen v Bliski 
vasi 
74.
Pavčič, Janez 
(Ivan)
Ljubljana 
Bizovik
18. 5. 1942 8. 8. 1923
žrtev partizanov, 
umorjen v Bliski 
vasi 
75.
Ehrlich, 
Lambert
Ljubljana 
Center
26. 5. 
1942
18. 9. 1878
žrtev VOS, duhov-
nik, vodja stražarjev
76. Rojic, Viktor
Ljubljana 
Center
26. 5. 
1942
26. 9. 1908 žrtev VOS
77. Peršuh, Ivo
Ljubljana 
Center
28. 5. 
1942
17. 12. 1898 žrtev VOS
78.
Povše (Polše), 
Janez (Ivan)
Ljubljana Mala 
vas/Ježica
28. 5. 
1942
1923 žrtev VOS, fotograf
79. Jereb, Stanko
Ljubljana Mala 
vas/Ježica
28. 5. 
1942
neznano žrtev VOS
80. Bradač, Franc Ljubljana maja 1942 neznano žrtev VOS
104 dileme – razprave 
81. Kozorog, Ivo Ljubljana 3. 6. 1942 neznano žrtev VOS
82. Mlakar, Olga Ljubljana 6. 6. 1942 19. 4. 1908 žrtev partizanov
83.
Anžur, Fani 
(Frančiška)
Ljubljana 8. 6. 1942 21. 12. 1925
žrtev partizanov, 
ubita v Krimski 
jami, partizanka
84. Janežič, Olga Ljubljana 8. 6. 1942 30. 12. 1921
žrtev partizanov, 
ubita v Krimski 
jami, partizanka
85. Mažgon, Vida Ljubljana 8. 6. 1942 24. 6. 1925
žrtev partizanov, 
ubita v Krimski 
jami, partizanka
86. Pezdir, Miro Ljubljana 8. 6. 1942 6. 1. 1921
žrtev partizanov, 
ubit v Krimski jami, 
partizan
87. Hvale(c), Maks Ljubljana (Ig)
12. 6. 
1942
27. 8. 1923 žrtev VOS, hlapec
88.
Sunjič (Šunjič), 
Marko
Ljubljana
12. 6. 
1942
14. 10. 1904 žrtev VOS, trgovec
89.
Korošec, Ciril 
(Franc)
Ljubljana 
Studenec
13. 6. 
1942
24. 3. 1908 žrtev VOS
90. Sattler, Ivan Ljubljana Šiška
14. 6. 
1942
15. 5. 1868
žrtev partizanov, 
vržen v Krimsko 
jamo, brezdomec
91.
Skvarča, Neža 
(Reza)
Ljubljana 
Dravlje
14. 6. 
1942
15. 8. 1882
žrtev partizanov, 
vržena v Krimsko 
jamo, brezdomka
92. Dežman, Ivan
Ljubljana 
Lavrica
15. 6. 1942 13. 12. 1925
žrtev partizanov, 
umorjen v Krimski 
jami
105damjan hančič
93. Dežman, Janez
Ljubljana 
Lavrica
15. 6. 1942 30. 9. 1896
žrtev partizanov, 
umorjen v Krimski 
jami
94. Dežman, Pavla
Ljubljana 
Lavrica
15. 6. 1942 2. 10. 1904
žrtev partizanov, 
umorjen v Krimski 
jami
95. Dovč, Ivo
Ljubljana 
Stožice
17. 6. 1942 12. 7. 1925 žrtev VOS
96.
Dovč, Marija 
- Minka
Ljubljana 
Stožice
17. 6. 1942 20. 9. 1918 žrtev VOS
97.
Lampič, 
Leopold
Ljubljana Štepa-
nja vas
20. 6. 
1942
8. 11. 1921 žrtev VOS
98. Bolha, Ivan
Ljubljana, Do-
lenjska cesta
22. 6. 
1942
8. 3. 1905(?) žrtev VOS
99. Šimnovec, Jože
Ljubljana 
Dravlje
24. 6. 
1942
8. 11. 1911
žrtev partizanov, 
umorjen pri 
Dobrovi, 
zavarovalničar
100.
Rakovec, 
Herman
Ljubljana
27. 6. 
1942
27. 7. 1910
umorili partizani 
v Krimski jami, 
partizan
101. Možina, Marija
Ljubljana Slape, 
Selo
28. 6. 
1942
20. 1. 1920 žrtev partizanov
102.
Erbežnik, 
Drago
Ljubljana Polje
29. 6. 
1942
17. 6. 1907
žrtev partizanov, 
ubit ob zajetju vlaka 
v Verdu
103. Mikec, Dušan Ljubljana
29. 6. 
1942
22. 2. 1924
žrtev partizanov, 
ubit ob zajetju vlaka 
v Verdu
106 dileme – razprave 
104. Salihar, Ivan Ljubljana
29. 6. 
1942
neznano
žrtev partizanov, 
ubit ob zajetju vlaka 
v Verdu
105. Strah, Franc
Ljubljana 
Stožice
29. 6. 
1942
9. 12. 1903 žrtev VOS
106. Kobe, Matija Ljubljana Slape
30. 6. 
1942
neznano žrtev partizanov
107. Kobe, Rozalija Ljubljana Slape
30. 6. 
1942
neznano žrtev partizanov
108. Dimnik, Janez
Ljubljana 
Sneberje
21. 6. 
1942
7. 12. 1919 žrtev VOS
109. Čokan, Tone Ljubljana junij 1942 23. 12. 1916
žrtev partizanov, 
umorjen na 
Dolenjskem, 
partizan
110. Zajc, Marjan Ljubljana 1. 7. 1942 21. 5. 1927
partizan, umorili 
partizani v Krimski 
jami
111. Egger, Jože
Ljubljana 
Podgrad
3. 7. 1942 1901
žrtev partizanov, 
umorjen pri 
Dobrniču
112. Cvern, Lado Ljubljana 5. 7. 1942 26. 8. 1917
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
113.
Gaberc, 
Gabrijel
Ljubljana 5. 7. 1942 25. 3. 1925
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
114.
Gaberšček, 
Milan
Ljubljana 5. 7. 1942 22. 9. 1918
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
107damjan hančič
115. Hmelak, Milko Ljubljana 5. 7. 1942 19. 1. 1923
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
116. Hmelak, Vinko Ljubljana 5. 7. 1942 9. 11. 1921
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
117.
Klemenčič, 
Martin
Ljubljana Beži-
grad (Metlika)
5. 7. 1942 20. 9. 1921
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
118. Lampret, Mira Ljubljana Šiška 5. 7. 1942 5. 12. 1916
žrtev partizanov, 
vržena v Krimsko 
jamo
119. Lampret, Mirica Ljubljana Šiška 5. 7. 1942 1938
žrtev partizanov, 
vržena v Krimsko 
jamo
120.
Peruzzi, Sveto-
slav - Ivan
Ljubljana 5. 7. 1942 21. 5. 1922
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
121. Por, Janez Ljubljana 5. 7. 1942 24. 10. 1923
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
122. Jelinčič, Ernest Ljubljana
5./31. 7. 
1942
12. 1. 1926
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
123. Oblath, Dušan Ljubljana 5. 7. 1942 24. 12. 1914
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
108 dileme – razprave 
124. Arčon, Julij Ljubljana 7. 7. 1942 1. 10. 1911
žrtev partizanov, 
ugrabljen na 
vlaku pri Verdu, 
sindikalist 
125. Šalehar, Janez Ljubljana Moste 5. 7. 1942 14. 11. 1922
žrtev partizanov, 
ugrabljen na vlaku 
pri Verdu
126. Osterc, Božidar Ljubljana 8. 7. 1942 9. 1. 1920 žrtev VOS
127.
Bajda, Jožefa 
(Pepca)
Ljubljana Štepa-
nja vas
12. 7. 1942 12. 3. 1903 žrtev VOS
128. Bissiač, Lojzka
Ljubljana 
Žabjek
15. 7. 1942 17. 8. 1919 žrtev VOS
129. Sajovec, Lojzka Ljubljana 15. 7. 1942 14. 5. 1918
partizanka, žrtev 
partizanov, vržena v 
Krimsko jamo
130. Kunc, Tončka
Ljubljana, 
Videm 
16. 7. 1942 28. 12. 1904 žrtev partizanov
131. Zwölf, Ivan Ljubljana Trata 18. 7. 1942 7. 6. 1914
žrtev partizanov, 
mizarski pomočnik
132.
Zakrajšek, 
Viktor
Ljubljana 
Šentpeter
21. 7. 1942 20. 3. 1918 žrtev VOS
133. Černe, Jernej Ljubljana
24. 7. 
1942
3. 7. 1884
žrtev partizanov, 
hotelir
134. Ocvirk, Franc
Ljubljana Sv. 
Peter
24. 7. 
1942
5. 10. 1898 žrtev VOS, mesar
135. Bole, Franc
Ljubljana Šiška 
(Poljane)
25. 7. 1942 23. 9. 1887 žrtev partizanov
136. Galič, Marija Ljubljana Brdo 1. 8. 1942 5. 5. 1904 žrtev partizanov
109damjan hančič
137. Jovan, Niko
Ljubljana 
Glince
2. 8. 1942 11. 11. 1918
žrtev partizanov, 
ubit pod Toškim 
čelom
138. Zibelnik, Franc
Ljubljana 
Glince
2. 8. 1942 10. 8. 1908
žrtev partizanov, 
ubit pod Toškim 
čelom
139. Winkler, Jože
Ljubljana 
Glince
2. 8. 1942 21. 12. 1911
žrtev partizanov, 
ubit v Gaberju nad 
Šentvid./Lj.
140. Bobnar, Filip Ljubljana Vevče 3. 8. 1942 19. 5. 1910
žrtev partizanov, 
ubit v Podlipoglavu
141. Cankar, Jože
Ljubljana 
Dobrunje
3. 8. 1942 23. 2. 1921
žrtev partizanov, 
ubit v Podlipoglavu
142.
Krmec, 
Frančiška
Ljubljana Polje 3. 8. 1942 16. 10. 1894
žrtev partizanov, 
umorjena na 
Pugledu
143.
Podbevšek, 
Silva
Ljubljana Polje 3. 8. 1942 1903
žrtev partizanov, 
umorjena v 
Podlipoglavu
144. Kunstelj, Marija
Ljubljana Savlje 
(Ježica)
5. 8. 1942 12. 8. 1926 žrtev partizanov
145. Kunstelj, Marija
Ljubljana Savlje 
(Ježica)
5. 8. 1942 6. 8. 1899 žrtev partizanov
146.
Kunstelj, 
Mihael
Ljubljana Savlje 
(Ježica)
5. 8. 1942 28. 9. 1896 žrtev partizanov
147.
Pogačnik, 
Marija
Ljubljana Zg. 
Kašelj
3./6. 8. 
1942
24. 2. 1903 žrtev partizanov
148. Pogačnik, Feliks
Ljubljana Zg. 
Kašelj
8. 8. 1942 5. 5. 1902 žrtev partizanov
110 dileme – razprave 
149. Anžič, Franc
Ljubljana 
Bizovik
8. 8. 1942 24. 12. 1915
žrtev partizanov, 
ubit v Pancah
150.
Šumbergar, 
Karel
Ljubljana Sp. 
Kašelj
12. 8. 
1942
4. 11. 1909
žrtev partizanov, 
ob napadu na vlak, 
železničar
151. Žitnik, Franc
Ljubljana 
Bizovik
18. 8. 
1942
1902 žrtev partizanov
152.
Šijanec, 
Stanislav
Ljubljana 
Stožice
20. 8. 
1942
7. 2. 1926 žrtev partizanov
153. Šijanec, Marija
Ljubljana 
Stožice
20. 8. 
1942
31. 3. 1904 žrtev partizanov
154. Šijanec, Ignacij
Ljubljana 
Stožice
20. 8. 
1942
31. 7. 1905
žrtev partizanov, 
krojač
155. Lipovec, Ciril
Ljubljana 
Rudnik
23. 8. 
1942
1917
žrtev partizanov, 
učitelj telovadbe, 
ubit pri Orlah
156.
Lipovec, 
Hedvika
Ljubljana 
Rudnik
23. 8. 
1942
1921
žrtev partizanov, 
ubita pri Orlah
157.
Majdič, 
Fortunat
Ljubljana 
Center
25. 8. 
1942
12. 7. 1905
žrtev VOS, ravn. 
rokodelskega doma, 
sindikalist
158.
Cankar, 
Stanislav 
Ljubljana Šiška 8. 9. 1942 1900
žrtev partizanov, 
ubit pri Glinicah
159. Polak, Vinko Ljubljana Moste 8. 9. 1942 15. 12. 1924
žrtev partizanov, 
ubit na Dolenjskem
160. Goli, Jože
Ljubljana 
Rudnik
9. 9. 1942 28. 3. 1919
žrtev partizanov, 
uslužbenec
161.
Trontelj, 
Katarina
Ljubljana 
Rudnik
10. 9. 
1942
1908 žrtev partizanov
111damjan hančič
162. Trontelj, Stane
Ljubljana 
Rudnik
10. 9. 
1942
7. 11. 1903
žrtev partizanov, 
zidarski pomočnik
163.
Pesjak, Franc 
(Anton)
Ljubljana 
Dravlje
20. 9. 
1942
30. 3. 1904
žrtev partizanov, 
umorjen na Toškem 
čelu
164. Habjan, Jože Ljubljana Šiška
26. 9. 
1942
8. 5. 1908
žrtev VOS, 
policijski stražnik 
165. Mojškerc, Jakob
Ljubljana 
Bizovik
27. 9. 
1942
3. 8. 1893 žrtev partizanov
166. Hočevar, Franc Ljubljana Vevče
3. 10. 
1942
5. 5. 1903 žrtev partizanov
167. Babnik, Janez
Ljubljana 
Dobrunje
7. 10. 1942 16. 11. 1898
žrtev partizanov, 
trgovec
168. Tesner, Lovro
Ljubljana 
Dobrunje
7. 10. 1942 9. 8. 1902
žrtev partizanov, 
kajžar
169.
Kukovič, 
Kazimir
Ljubljana 
Center
8. 10. 
1942
27. 8. 1907
žrtev VOS, 
policijski agent
170.
Natlačen, 
Marko
Ljubljana 
Poljane
13. 10. 
1942
24. 4. 1886
žrtev VOS, 
nekdanji ban 
Dravske banovine
171.
Prepeluh, 
Francka
Ljubljana 
Bizovik
22. 10. 
1942
7. 10. 1910
žrtev partizanov, 
ubita pri 
Šmarju - Sapu
172. Kavčnik, Karel Ljubljana Brdo
14. 11. 
1942
neznano žrtev partizanov
173. Jager, Mihael
Ljubljana 
Bizovik
31. 12. 
1942
29. 9. 1892 ubili partizani
174. Hruška, Anton Ljubljana Šiška 1942 26. 2. 1922
žrtev VOS ali 
partizanov
112 dileme – razprave 
Napadi VOS na okupatorja 
in okupatorske smrtne žrtve v Ljubljani
Po predstavitvi seznama žrtev revolucionarnega nasilja med 
Slovenci naj za primerjavo navedemo, koliko žrtev je revolu-
cionarna stran povzročila med okupatorskimi vojaki. Če se 
osredinimo na Ljubljano znotraj bodeče žice, ugotovimo, da 
je revolucionarna stran v obravnavanem obdobju ubila osem 
okupatorjevih oseb, od tega tri vojake, tri italijanske policijske 
agente, enega šoferja nemške razmejitvene komisije in italijan-
sko fašistko. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj primerov. 
Julija 1941 je skupina 12 mladincev, oborožena s puškomi-
traljezom in puškami napadla italijansko patruljo v bližini 
igrišča Panonija na Večni poti v Ljubljani. Patrulja ni nudila 
organiziranega odpora in je bila razbita. O številu žrtev med 
Italijani vir ne poroča.12 Italijanski viri poročajo, da je 29. julija 
1941 neznanec s strelom iz pištole v Ljubljani ob 22.10 ubil 
37-letnega šoferja nemške delegacije za razmejitev med Nem-
čijo in Italijo Jožefa Rebensteina.13 Po vosovskih virih sta bila 4. 
11. 1941 pri artilerijski kasarni ubita italijanska agenta,14 vendar 
je točnejši datum te akcije 25. oktober 1941, ko so ob 21.30 na 
Topniški ulici v Ljubljani (Tyrševa 62) ubili italijanska policij-
ska agenta Giovannija Orobono in Angela Podestata.15 Dne 20. 
decembra 1941 so vosovci vrgli na urad mladinske fašistične 
12 ARS, AS 1931, šk. 727, Akcije VOS v Ljubljani, 302 – 9/ZA, Pregled 
akcij VOS v Ljubljani 1941–1943.
13 ARS, AS 1781 »Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana«, Umor 
Nemca Rebenstein Giuseppeja«, šk. 2, fasc. 155/I.
14 ARS, AS 1931, šk. 727, Akcije VOS v Ljubljani, 302 – 9/ZA, Pregled akcij 
VOS v Ljubljani 1941–1943.
15 ZAL, LJU 630, KPŽ, šk. 226, p. e. 923, pogrebni list št. 878, pogrebni list 
879; AS 1781 »Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana«, šk. 2, 
fasc. 155/I.
113damjan hančič
organizacije (GIL)16 bombi, čez en teden pa še na gostilniške 
prostore na Tržaški cesti 95, na obedujoče italijanske agente 
in enega ranili. Dne 15. februarja je bil pred vladno palačo v 
Ljubljani ustreljen italijanski karabinjer, 22. februarja 1942 pa 
so vosovci na Vodnikovi cesti napadli italijanska vojaka, vendar 
o smrtnih žrtvah ne poročajo.17 Na veliki petek 4. aprila 1942 so 
ob reševanju voditeljice VOS Zdenke Kidrič iz zapora smrtno 
ranili italijanskega stražarja Giuseppeja Firobelija, ki je za po-
sledicami ran v bolnišnici kmalu nato umrl. 1. junija 1942 (po 
podatkih pogrebnega zavoda Žale 2. junija) so na Vodnikovi 
cesti vosovci ustrelili fašističnega oficirja Nicola Zitta.18 Dne 
10. junija 1942 je bomba, ki so jo odvrgli vosovci v gostilno 
Novi svet, ubila italijansko fašistko Ariello Rea. Poleti 1942 
so vosovci na Jernejevi ulici v Šiški ubili člana tajne fašistične 
politične policije OVRA,19 Pollistrela.20 
Zaključek
Po nastanku vaških straž v ljubljanski okolici in Ljubljanske var-
nostne straže v samem mestu, ki jih je v samoobrambi in z do-
voljenjem okupatorskih oblasti organiziral predvojni meščanski 
tabor, pa se status žrtev revolucionarnega nasilja in kraj njihove 
smrti spremenita. Medtem ko so bili v letih 1941 in 1942 žrtve 
16 La Gioventù italiana del Littorio (GIL) je bila mladinska fašistična 
organizacija.
17 ARS, AS 1931, šk. 727, Akcije VOS v Ljubljani, 302 – 9/ZA, Pregled akcij 
VOS v Ljubljani 1941–1943.
18 Slovenec, 4. 6. 1942, letnik 70, št. 127a, str. 1, 2. 
19 Organizzazione per la Vigilanza e la Repressione dell‘Antifascismo (OVRA) 
je bila italijanska politična policija v času fašizma.
20 ARS, AS 1931, šk. 727, Akcije VOS v Ljubljani, 302 – 9/ZA, Pregled akcij 
VOS v Ljubljani 1941–1943.
114 dileme – razprave 
revolucionarnega nasilja večinoma civilisti oz. nevojaške osebe, 
so bili v letih 1943 do maja 1945 žrtve iz Ljubljane večinoma 
oboroženi pripadniki protirevolucionarne strani (vaški stražarji, 
slovenski četniki, pozneje domobranci), ki pa so bili ubiti bodisi 
v spopadih s partizani bodisi ustreljeni kot ujetniki.21 V letu 1943 
je bilo med Ljubljančani 164 žrtev, pri čemer je šlo večinoma za 
oborožene pripadnike slovenskega četniškega gibanja in vaških 
straž (MVAC), ki so izgubili življenje v spopadih po kapitulaciji 
Italije jeseni 1943 na Notranjskem in Dolenjskem.22 V letu 1944 
se je število ljubljanskih žrtev, ki jih je povzročila revolucionarna 
stran, občutno zmanjšalo, saj je padlo na 79; v veliki večini je šlo 
za pripadnike Slovenskega domobranstva, padle v spopadih s 
partizani na Dolenjskem in Notranjskem. V letu 1945 pa je zlasti 
zaradi povojnih množičnih umorov pripadnikov domobranske 
vojske konec maja in na začetku junija (npr. na Teharjah, v 
Kočevskem rogu, Hudi jami) mogoče zaznati občuten porast 
žrtev revolucionarnega nasilja tudi med Ljubljančani, saj je bilo 
do konca junija tega leta kar okoli 934 žrtev revolucionarnega 
(vojnega) nasilja; v to številko pa niso vštete žrtve povojnih 
montiranih sodnih procesov, ki so jih komunistične oblasti 
množično organizirale od poletja do konca leta 1945.23
Povzetek
V članku je prikazan del do zdaj malo raziskanega dogajanja 
v medvojni okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 – re-
volucionarno nasilje. Gre za obdobje, ko je Komunistična 
partija Slovenije v Ljubljani prek Osvobodilne fronte (OF) in 
21 Hančič, Revolucionarno nasilje v Ljubljani 1941–1945, str. 260. 
22 Prav tam. 
23 Prav tam. 
115damjan hančič
njene eksekutive Varnostnoobveščevalne službe delovala kot 
t. i. država v državi. Življenje prebivalstva je bilo zaradi tako 
rekoč vsakodnevnih napadov na civilno prebivalstvo s strani 
oboroženih revolucionarnih oddelkov (varnostnikov VOS in 
partizanov) še toliko bolj oteženo.
V prispevku je na podlagi arhivskih dokumentov in druge 
literature predstavljeno število žrtev revolucionarnega nasilja v 
Ljubljani v obdobju od julija 1941 do konca oktobra 1942, ko na 
tem območju še ni bilo delujočih oboroženih protirevolucio-
narnih oddelkov (vaških straž in Ljubljanske varnostne straže). 
Na podlagi do zdaj pregledanih virov je razvidno, da je re-
volucionarna stran v obdobju od julija 1941 do konca oktobra 
1942 izvedla napade, atentate ali ugrabitve okoli 200 oseb, od 
tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli 170 oseb tudi 
ubitih. Med temi je bilo približno 160 civilistov oz. nevojaških 
oseb ter okoli deset partizanov in partizanskih dezerterjev. 
Med žrtvami revolucionarnega nasilja na ljubljanskem ob-
močju gre v tem obdobju ugotovljivih primerov povzročitelja 
smrti za 90 primerov smrti (53 %), ki so jih povzročile parti-
zanske enote, in za 80 primerov smrti (47 %), ki so jih izvršili 
pripadniki VOS, tri smrtne žrtve pa so povzročili komunisti že 
v obdobju, ko še niti VOS niti partizanske enote niso delovale. 
Slednje so delovale v središču mesta oz. na območju znotraj 
bodeče žice, v ljubljanskih predmestjih in vaseh neposredno 
ob mestu (zunaj bodeče žice) pa so revolucionarno nasilje pov-
zročale partizanske enote. V članku je objavljen aktualiziran 
poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Če se omejimo na Ljubljano znotraj bodeče žice, ugotovimo, 
da je revolucionarna stran v obravnavanem obdobju ubila osem 
okupatorjevih oseb, od tega tri vojake, tri italijanske policijske 
agente, enega šoferja nemške razmejitvene komisije in italijansko 
fašistko. Za primerjavo naj navedemo, da je revolucionarna stran 
na tem območju v istem času umorila kar okoli 80 Slovencev.