Avstrijski patriotizem. Patriotizem je domoljubje, je ljubav do domovine, v državi pa ono, kar jo drži skupaj. Država, ki se razpada mora varovati z žendarmi, policaji, detektivi in vojaštvom, je že izgubljena, taki je že odklenkalo. Edini patriotizem je trdni lim, ki jo varuje razpada; zato pa brez njega nobena država ne more obstati. Patriotizem je potemtakem v državi neprecenljiv, da, najdražji zaklad, ki ga imajo v to poklicani organi čuvati, kakor se čuva najsvetejSe, kar kdo ima. In ti organi so vlada. Če ima vlada sto in sto skrbi, prva skrb ji mora biti, v državljanih gojiti in netiti patriotizem. V tem ne more nikdar storiti preveč. Kjer državo tvori le en narod, ali bolje, kjer je narod ob enem država, kakor n. pr. na Laškem, v Franciji, v Španiji, v Portugaliji, tam vladi naloga ni težka, ker je tukaj patriotizem isto kakor rodoljubje, ki pa je človeku takorekoč prirojeno. Drugače pa je, kjer se v državi nahaja več narodov. Vsak narod namreč po naravi stremi, da bi užival svobodo, da se kot narodni individuij giblje prosto ter po želji razvija; državni oklep pa narode tiSči. V takih narodih ima vlada, ako ji je mar, da ohrani državo, oživotvoriti državno idejo kot visjo idejo, narode z njo prežiniti, za njo v prvi vrsti navdušiti, tako da narodi tej na ljubo svoje narodne želje celo zapostavijo. Ta naloga vlade ni lahka, prav io zadeti, je celo velika umetnost. Ali kjer je resna volja, doseči ci!j, tam se tudi najdejo pota; in kakor kaže zgodovina, so jih modre vlade ludi vsikdar našle. Taka raznonarodna država je tudi Avstrija. Zato bi nienim vladam, dokler se hočejo smatrati in hočejo veljati za postene oziroma sposobne, morsla biti prva, najsvetejša skrb, v vseh avstrijskih narodih buditi, gojiti ter negovati čustvo ljubezni do države in ne prej se zadovoljiti, dokler ta ljubezen ni brezmeina, ni pripravljena za vsako, tudi največjo žrtev. Kako pa izvršujejo avstrijske vlade vzlasti zadnjih desetletij to nalogo? Naravnost rečemo, da je nočejo uineti, da je noCejo izvrSiti. A ne le to, ampak oue celo sistematiCno, uporabljajoč vse zvijače, v kolikor so zanje zmožne, ter s strastjo izmišljajo in napravljajo vse, da se v državljanih domoljubni čut ne more porodtti in da tain, kjer bi se ga začelo kaj nastavljati, kar prvo kal razderejo. To pa delajo na dva načina. Pri Nemcih, Madžarib in Lahih podpirajo z vso močjo odcep od Avstrije, Slovane pa — o Poljakih ne maramo govoriti — brutalno zatirajo. Nadrobno tega ne bodemo razpravljali, saj so tega naši slovenski časniki polni že leta in leta. Pri Nerncih, Madžarih in Lahih se Sopiri razkošje in veleizdajstvo, pri nas je le sliSati ječanje bede in obupa; zlatega avstrijskega patrictizma pa ni ne tam ne tu: tam se mu zaničljivo in sovražno rogajo, tukaj ga zaduSuiejo vzdihi srčne boli. Tisti, ki jih vlade razgajajo ia raznežujejo, ta sveti čut zlobno teptajo z nogami, mi pa, ki bi nas najraje v žlici vode utopile, vzdihujemo, da nam ni dano, cgrevati se ob njegovem žaru. Ia tako se, draga Avstrija, dežsla brez solnca, bližaš trenutku, ko bode črez te prišlo naihuje gorje, ki si ga vsa stoletja sem dol doživela in ki ga država more sploh doživeti, bližaS se svojemu zadnjemu dnevu, ki pa bo za te tem buji, ker bo dan — brez solz.