Kako postavimo trajen spome- nik svojim pokojnim odličnim tovarišem in tovarišicam. Med nami je ukoreninjena stara in lepa navada, da postavljamo s svojimi liaistnimi žrtvami nagrobne spomenike umrlim tovarišem in tovarišicam. ki so si stekli zaslug za naš stan in šolo ter so bi-li posebno priljubljen.. Tako hoče.mo ohraniti trajen spomin na nje, spomin, k; naj opozarja še pozne rodove na to, da je v tistem kraju svoj 5as deloval(a) ta in ta u5itelj(:ca) ter se odlikoval(a) s svojim delom v šoli in zunaj nje. Vsakdo mora priznati da ]'e ta stara navada lepa. Ako je pa tudi tako praktična kakor lepa, to je pa drugo vprašanje. Vsak učitelj. kateri deluje dalj 5asa v enem in istem kraju. si kleše sam svoj spomenik v srca mladine in ondotnega prebivalstva. Ce se v kaki stroki posebno odlikuje in si pridobi za kako stvar posebn':h zaslug, je ta spomenik tem lepši. Vsekakor se ohranijo te vrste — dobri in slabi — spomeniki mnogo dalj časa. kakor pa oni iz kamna na grobeh. Skoro v vsakem kraju najdemo med ljudstvom take žive spomenike o svoji'h toviairiših(icah), dasi jih že zdavnaj krije hladen grob in ie že tudi razpadel spomenik na njem, 5e ie sploh b:l postavljen. Nagrobne spomenike postavljati je v prvj vrsti dolžnost svojcev umrlega iri njihovfh sorodnikov. Ako pa ti ne zmorejo, ali j"h pa sploh ni, potem je dolžmo pred vsemi drugiimi to storiti prebivalstvo doti5negiai kraja, ker je tak učiteli deloval in si pridobil zaslug za ondotno prebivalstvo. Pobudo za to lahko da u5iteljstvo, katero otidi službuje, ako uvidi potrebo in umestnost za to. Še boljše je pa seveda, 5e izide iz drugih krogov. Je pia še drugi vzrok za to. Ako postavijo spomenik svojci ali pa sorodniki umrlega, potem bodo ti tudi skrbeli za to, da se grob in spomenik ohranita v dobrern stanju. Zato bo skrbelo tudi prebivalstvo dotičnega kraja, 5e je samo postavilo tak spomeinik. Če ga pa postavimo mi — tujci, je navadno tak spomenik z grobom vred že po par letih prepuš5en samemu sebi m raizpadanju. ki ne dela nikake 5asti ne umrlemu, ne postaviteljem, . kateri so žrtvovali svoj cas mnogo v. ta namein. Mislim. da bi bil marsikdo izmed nas dames razo5aran, 5e bi obiskal po naši domovini raztre- sene take spomenike in bi prišel do uverjenja, da je bilo škoda truda in žrtev za to. Svojci umrlega se največknat izselijo iz dotionega kraja in potem zapadeta grob in spomenik pozabljivosti, 5e se ga s.uSajno ne usmili kaka stara ženica ter ga o5edi iz splošne pijetete do umrLih. Po nekaterih letih se m grob prekoplje, z žrtvami postavljen spomenik pa zapade cerkvi, oziroma gnobarju. l'o je obi5ajni konec vseh takih spo^ menikov. V naših srcih pa koremini 5ut hvaležnosti do naših vzornih tovarišev(ic), kateri so s svojim delom v življenju mnogo pripomoglli splošnemu ugledu našega stanu ter si stekli nevenljivih zaslug za naš stan, šolo in narod Taki tovairiš_(ce) so kakor zvezde vodmice, katerih svetloba ne sme izginiti z njihovo smrtjo. Spomin na nje mora biti nam svet ter naj kaže nam samim, š e v večji meri pa našim zananicem, jBisno začrtano pot, po kateri se pride do uspehov i-n kako se koristi lastnemu stant, šoli in narodu. Med narai samimi se mora ohraniti spomin na nje, nam samim in predvsem še našemu nanaščaju morajo biti ti vzorniki vzgled, neminljiv in vedno vzpodbujajoč. Saj uživamo neposredno mi sad njihovega dela in truda in uživali ga bodo zanarnci v našem stanu od roda do. roda. Zato je torej docel^. umestno, da dobijo ti vzorniki med nanri viden spomenik, kateri bode kazal našo hvalež^nost do njih in vzpodbujal še pozne generacije mašega stanu k delu in žrtvam v prid in korist lastnega stanu. Zakaj kdor koristi našemu stanu, ta koristi brez dvoma tudi šoli in po njej celokupnertlu narodu in domovini. Ta spomenik pa ne sme stati na kakem pozabljenem in zapušSenem vaškem pokopališču, ampak tam, kjer se vzgaja naš naraiš5aj. To pa bosta »Učiteljski konvikt« v Ljubljani ih »Učiteljski dom« v Mariboru. Brez vsakega dvoma je danes, da se ideja »Učit. konvikta« in »Učit. doma« uresni5i že v doglednem času. Morda celo preje, kakor sj marsikdo misli izmed nas. In tamkai se naj vzida v vestibulu spominska ploš5a, na katero p.ridejo vklesana imena maiših vzor tovarišev(ic) in pa ime u5iteljskega društva, katero je botelo počaSititi  spomin svojega tovariša(ice) ter je v ta namen žrtvovalo primerno vsoto^ Na letošnjem iob5nem zboru »Učit. doma« v Mariboru je sprožilo to idejo Ptujsko in hkratu tudi Mursko-Sobotiško uSiteljsko društvo. Obenem se je dojočil žnesek 1000 Din. katerega naj plačia predvsem dotično učiteljsko društvo, kateremu je pripadal pokojnik vsaj tekom enega leta. Lahko mu pa poma- gajo seveda tudi druga u5iteljska društviai, zlast: sosedna. Tako n. pr. že zbira v ta namen Ptujsko društvo, katero ho5e počastiti spomin lani umrle tovarišice Betke Klampferjeve in je sosedno učitelj&kio društvo v Orrnožu že poslalo znesek 200 Din »Učit. domu« v Mariboru v po5ast'tev tovarišice. Najmia.njši znesek je torej 1000 Dim. Te vrste zneski se bodo nalagali kot posebna vloga, katera mora biti nedotakljiva in se ne sme ponafbiti v nobene druge namene. Pri tej priliki bi še opozoril, da Je mogo5e nabrati 5edne zneske v ta namen med osebnimi znanci in prijatelji — lajiki umrlega tovaf.ša(ice). Nial spcminsko ploš5o pridejo vsekako tudi :mena ustanovnikov, kateri darujejo društvu znesek 1000 Din tekom enega leta, ali volijo ta znesek v oporoki. V slu5aju pa, da bi njihov grob ostal brez vsakega vidnega spomenika, se jim postavi tja pr-prosta spominska ploš5a z napisom. S ¦ svojimi silami i-n, sredstvi moramo ekonorni5no gospodariti ter pri delu in žrtvah za druge misliti tudi na- dobrobit lastnega stanu ter njega bodočnost. Hren.