Wštbšm plačana ▼ jp^piML Leto LXXn., št. 38 LJubljana, četrtek 16. februarja 1939 Cena Din 1.- Uhaja vsak dan popoldne izvzemal oedelje in praznike. — inseratt do 80 petlt UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ATVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, Trat a Din 2, do 100 vrat a Din 2 50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inseratl petit ran m jama Kn«fll#m nit a« a telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulica 1. teleton st 63; Trst« DiD 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« LJUBLJANA. Msnijeva uuca ster. a podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefoD St. iyO — JESENICE: Ob kolodvoru 10L velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: Si-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10351 Vojna v Španiji: Tudi Anglija še ni priznala Francove vlade Anglija želi, da se državljanska vojna konča brez novega prelivanja krvi, vendar pa noče prevzeti odgovornosti z novimi predlogi za rešitev Španskega vprašanja London, 16. febr. h. Včeraj je bila v Downing streetu seja vlade pod predsedstvom min. predsednika Charnberlaina, na kart en so se bavili s španskim vprašanjem. O seji je bil izdan komunike, da je bila francoska vlada takoj obveščena o poteku posvetovanj in da bo angleške vlada sporočila sklep o priznanju Francove vlade spodnji zbornici, kakor hitro ga bo sprejela. Ne seji spodnje zbornice je Chamber-Issn na vprašanje, ali je bil sprejet sklep o priznanju vlade generala Franca odgovorio, da v Lada to vprašanje še proučuje in mu zato ni mogoče dati končne izjave. V odgovoru na ostala vprajanja je izjavil, da }e Mussolini obljubi! umakniti italijanske prostovoljce iz Španije pred koncem državljanske vojne. Kan* se tiče Nemcev, ki ae nahajajo v Španiji, je nadaljeval Cham-berlain, me je Hitler v Moriakovu obvestil, da je tudi on pripravljen umakniti nemške prosto voliće, čim bodo to storile druge države. Angleški vladi je mnogo na tem, da ae vojna v Španiji konča brez novega prelivanja krvi. Angleška vit da vzdržuje zve-k na obe »tirani /a primer, ako bi postale potrebne njene usluge v s vrh o posredovanja, vendar pa ne že-U za sedaj prevzeti odgovornosti s predlaganjem posebnih po-fjojev za rešitev tega vprašanja. Berardova misija v Burgosu Pariz. 16. febr. w. Mnogoštevilna komentarji francoskih listov o torkovi seji vlade poudarjajo, da pomeni nova oficielna misija senatorja Berarda v Burgosu priznanje vlade generada Franca de facto. Be- Gemef&l zagotovtla, ki jih je dobil že pred 14 dnevi od zunanjega ministra nacionalistične Španije generala Jordane. Razgovori, ki jih j t- imel zunanji minister Bonnet včeraj popoldne z Berardom, so trajali dve uri. Proućua sta podrobno ves kompleks španskih vprašanj. Senator Be rard naj bi se z nacionalistično Španijo pogodil o obnovi diplomatsih odnosajev med Francijo in nacionalistično Španijo. Urediti bo treba mnogo kočljivih pravniških problemov, pa tudi komplicirana vprašanja v zvezi s španskimi begunci v Franciji. Senator Berard se je sestal tudi s Henxy-jem, francoskim poslanikom v republikanski Španiji, ki se pravkar mudi v Parizu. Berard ni hotel novinarjem ničesar izjaviti. Dejal je le, da bo drevi govoril z Daladierom, v Burgos pa se bo odpeljaj najbrž v petek. Koliko časa bo ostal tam, še ni določeno, verjetno pa je, da bo njegov obisk zelo kratek. Pariški tisk o položaju Pariz, 16. febr A A. (H a vas). Današnji pariški tisk obširno ra?pravlja o položaju v Španiji ter ureditvi diplomatičnih odno-šajev med Francijo in nacionalistično Španijo. Bivši minister Pietri je napisal v »Jouru« članek v katerem pravi, da je treba zaupati misiji, ki jo ima Leon Berard. Španci se ne prenaglijo. Važno je, da obstoja kontakt med Franoovo vlado in njegovimi sonarodnjaki v osrednji Španiji. Kar je še ostalo od republikanske vlade, ni enotnega mnenja. Ako potovanje Del Vaya v Pariz ne pomeni bega, potem v Pariz gotovo ni prišel zato, da bi Azano pregovoril k odporu. Azanova stremljenja so zna- ra-d bo odpotoval v Burgos jutri. Njego- \ na; on želi pomirjenja. Potovanje Del Va-v» naJoga je, da čuje od generala Franca I ya v Pariz komentira tudi današnji »Ma- Izvolitev predsednika narodne skupščine Beograd, 16. febr. p. Po daljšem odmoru je Imela narodna skupščina dopoldne zopet sejo, za katero je bilo v javnosti veliko zanimanje. Zbornica je bila polna narodnih poslancev, polne so bile tudi galerije občinstva in novinarska loža polna novinarjev. Seja se je pričela ob 9.50. Prihod članov vlade je večina pozdravila s ploskanjem. Sejo je otvoril predsednik verifikacij-skega odbora Vojislav Cvrkić. Nato so bili prečrtani zapisniki prejšnjih sej, ki so bili odobreni brez ugovora. Prečitana sta bila tudi ukaza kr. namestništva o ostavki vlade dr. Stojadinoviča in o imenovanju vlade Dragiše Cvetkovića. Ukaza so poslanci poslušali stoje in ob koncu vzkliknili »Živel kraljic Nato je predsedn k Cvrkić sporočil smrt papeža Pija XI. ter so njegov govor poslanci sprejeli z vzkliki: Slava mu! Prečitane so bile ostavke onih poslancev, ki so bili izvoljeni na dveh mestih, ostavke senatorjev, ki so odložili poslanske mandate, ter ostavke predsednikov ob Čin, ki so bili izvoljeni za poslance no. Zatem se je pričela volitev predsedni-štva naredne skupščine Izvoljeni so bili: za predsednika bivši minister pravde Milan Simonovič, za podpredsednika Alojzij Mihelčič. dr. Dragan Damie in Nurija Pozderac, za tajnike Milan Badžak, Novica Po po vić. Hasim Agić, Sto jad in Dim -trijevič in Dušan Pančič. Po izvolitvi novega predsedništva je bila seja skupščine končana ter napovedana prihodnja za popoldne, na kateri bo najprej prečitan ukaz o otvoritvi rednega zasedanja naredne skupščine, nato pa bo min. predsednik Cvetkovič prečital deklaracijo svoje vlade. Po seji skupščine bo odšel min. predsednik Cvetkovič na sejo senata, kjer bo prav tako prečital deklaracijo svoje vlade. Skupščimki odbori bodo izvoljeni na jutrišnji seji narodne skunščine. Medtem bo finančni minister dr. Djuričič predložil narodni skupščini tudi že predlog državnega proračuna za L 1939-40. Nova trgovinska pogodba med Italijo in Nemčijo Ureditev plačilnega sistema za tekoče leto Rim« 15. febr. b. V ponedeljk sta zaključili svoje delo italijanska, in nemška trgovinska delegacija, ki sta se pred kra/.-ktm sestali v Rimu, da uredita trgovske odnosa je med obema državama. Po zaključenih posvetovanjih delegacij sta italijanski zunanji mndster grof Ciano in nemški poslanik v Rimu Mackensen podpisala dosežene dogovore, medtem ko sta predsednika obeh delegacij podpisala razne protckole o zasedanju obeh delegacij. E novimi sporazumi je po uradnem sporo- čilu urejenih več vprašanj trgovinske izmenjave med Italijo in Nemčijo, tako med drugim tudi plačilni sistem za tekoče leto. Ker se italijansko in nemško gospodarstvo medsebojno dopolnjujeta, bo z novimi dogovori tendenca naraščanja medsebojne izmenjave še povečana, kar pomeni važen prispevek k poglobitvi medsebojnih trgovinskih odnosajev. Italijanski listi posvečajo sklenitvi novih gospodarskih dogovorov med Italijo in Nemčijo veliko pozornost. Belgijska vladna kriza Bruselj* 16. febr. i. Kriza belgijske vlade še vedno traja. Mandat za sestavo vlade je dobil vodja katoličanov Pierlot, ki Je hotel najprej sestaviti vlado iz treh strank, kar se mu pa ni posrečilo, in skuša sedaj sestaviti kabinet iz katoliške stranke in socialistov, v katerega naj bi vstopil tudi Spaak, ki naj bi prevzel zunanje ministrstvo. Spaak je v načelu pristal na to imenovanje. Pred razpustom praškega parlamenta Praga* 10- febr. p. Zatrjujejo, da namerava češkoslovaška vlada v kratkem razpustiti praški parlament in razpisati nove volitve. Za volitve bo predložena enotna kandidatna lista, na kateri bi bila zastopana poleg češkoslovaške enotne stranke tudi češkoslovaška delavska stranka. Razpust praškega osrednjega parlamenta je predvsem zato potreben, da se izpopolni zastopstvo Slovaške in Podkarpatske Rusije, t in«, ki pravi, da je Del Vayo poročal Aza-ni, da se Madrid in Valencija lahko branita samo, če dobita vojne potrebščine in živež. Ded Vavo jc zaprosil Azano, naj se vrne v Madrid ali pa naj ae vsaj zaveže, ■da ne bo podal ostavke, »Journal« trdi, da krožijo glasovi o ostavki Azane> ki je pristaš pomirjenja, ker je biJo prelite že preveč krvi. »E.Kcelsior« pravi, da .se položaj v Španiji hitro razvija in da tudi od obupnega odpora republikancev ni mogoče ničesar pričakovati. Razen Negrina so uvideli to tudi voditelji republikancev ter zahtevajo pogajanja z generalom Francom. Tajna pogajanja, ki so bila včeraj v španskem poslaništvu vsekakor kažejo, da se pripravljajo važna dogodki Letalska bitka nad Valencijo Valencija, 16. febr. br. Včeraj se je pojavilo nad Valencijo pet nacionalističnih bombnikov. Se pred njihovim prihodom so se dvignila z valencijskega pristanišča republikanska lovska letala, ki jim je po kratki borbi uspelo nacionalistične bombnike pregnati. Da bi si olajšali beg, so morali nacionalistični letalci odvreči v morje vse bombe, ki so bile namenjene pristaniškim napravam v Valenciji. Francove čete na vsej katalonski meji parlz, 16 febr. w. Kakor poročajo iz Perpignana, so Francove čete popolnoma zasedle katalonsko -aejo ob Franciji* V ponedeljek popoldne so zasedle prelaz Ares v odseku Prats de Mollo. Po zasedbi so se republikanski miličniki umaknili na francosko ozemlje, francoske in španske Gverilska vojna v Pirenejih Pariz, 16. febr. AA. Dopisnik »Matna-poroča, da so se v okolici Puigcerde pojavili gverilski oddelki, ki so zelo dobro oboroženi In ki povzročajo nacionalističnim oblastem velike preglavice. Koliko je španskih beguncev v Franciji Pariz, 16. febr. i. V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je včeraj predsednik Mislers poročal o problemu španskih beguncev v Franciji. V Franciji je sedaj 340.000 beguncev, med njimi 163.107 civilistov. Za 148.105 beguncev skrbi država, za 15.000 razna društva, karitativne organizacije in zasebniki, v taboriščih je 180 tisoč miličnikov, a v raznih francoskih bolnišnicah se zdravi 10.000 ranjsncev in pomoči potrebnih. Med begunci je 48.035 otrok. 63.543 žensk in okoli 30.000 starčkov in stark. Del beguncev se je že začel vračati v Španijo. Italijani bodo gradili ceste v Španiji London, 16 febr. h. V gotovih angleških krogih je vzbudila precej vznemirjenja vest iz Rima, po kateri je bila osnovana italijanska družba, ki naj bi gradila v Španiji velike avtomobi^ke ceste in železnice. Ta družba naj bi delala z italijanskimi delovnimi silami ter bi bila pod nadzorstvom rimske vlade. Španske umetnine v Ženevi Ženeva, 16. febr. br. Včeraj je prispel v Ženevo ogromen transport umetniških slik, gobelinov, kipov in drugih dragocenosti iz republikanske Španije. Vseh predmetov je Skupno 1842 in predstavljajo neprecenljivo vrednost. Umetniški zaklad je nacionalistične oblasti pa so vzpostavile prevzel v varstvo generalni t->inik Dru- med seboj stike. j štva narodov Avenol. Klafpeda avtonomna Bojkotiranje litovskega uradnega pv&suima Berlin, 16. febr. b. Skoro vsi nemški listi objavljajo poročilo iz Klajpede, v katerem poudarjajo, da letos kLajpedsko avtonomno ozemlje, prvič po dvajsetih letih, ne bo praznovalo litovskega narodnega praznika na jutrišnji dan. Dočim so v ostali Litvi danes zaprti vsi državni uradi in vse šole. bo življenje v Klajpedi potekalo normalno in ne bo nikjer iz\ e- šena litovska zastava. To odredbo je izdal novi klajpedski direktorij, iz poročil nemških listov pa ni razvidno, ali se je to zgodilo v sporazumu z litovsko vlado. Istočasno poročajo nemški Usti, da sta bila te dni odpuščena iz službe poslednja dva litovska šolska nadzornika in da je zdaj tudi na šolskem po iročju nastop 1 - popolna avtonomija Klajpede. Angleški načrt za ur&dltev Palestine Razdelitev Palestine na arabsKo in židovsko področje — Poseben parlament za Arabce London, 16. febr. o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, namerava angleška delegacija na paJest'nski konferenci pred-ložti židovsk m in arabskim delegatom naslednji načrt za ureditev palestinskega problema: L) Razdelitev Palestine v arabsko in židovsko področje. 2.) Staino letno kvoto za naseljevanje Židov na židovskem ozemlju, kjer se tudi dopusti prodaja zemljišč novim ž'dovskim naseljencem. 3.) Prepoved naseljevanja Židov na arabskem področju in prepoved prodaje arabskih zemljišč 2idom. 4. > Splošna omejitev naseljevanja Židov. 5. ) Arabci naj opuste zahtevo po neodvis- ni arabski državi. 6.) V Palestini se ustanovi poseban parlament, v katerem pa bi imeli Arabci včino. Promet med Palestino in Transiordanijo ustavljen Jeruzalem, 16. febr. vv. Ravnateljstvo palestinskih železnic ie objavilo, da je železniški promet med Palestino in Trans-jordanijo popolnoma ustavljen. Nedaleč od Akka je zavozil avtomobil z vojaško patrolo na mino, ki je eksplodirala. En vojak je bil ubit. dva pa ranjena. Petrolejski vod je bil ponovno poškodovan ter zažgan. Bolgarija bo dobila prosto loko v Deđeagaču Bukarešta. 16. febr. w. /z dobro /*>uče-ne<*a vira poročajo, da bo stalni svet Bal-kan-ke zveze, ki se bo sestal 20 t. m. v Bukarešti, razpravljat predvsem o ureditvi odnošaiev med članicami Balkanske z\-eze in sosedu zlasti z Bolgarijo, ki jo skušajo pridobiti za vstop v Balkansko zvezo. Trdijo da bi Bolgarija dobila kot koncesijo prosto tuko v Dedeagaču ob izlivu Marice v Egejsko morje, do katere bi imela direkten in carine prost prevoz blaga. Agrarna reforma na Poljskem Berlin, 16. febr. i- Nemški listi poročajo, da pripravlja Poljska zakon o agrarni reformi, s katerim bodo prizadeta velepo-sestva in tudi večji posestniki. Agrarna reforma bo izvršena tudi v poljski Slezi-ji, kjer bo prizadetih skoraj dve tretjini Nemcev. 16. febr. h. Občinsko zastopstvo mesta Montreal v Kanadi je zaprosilo prasko mestno poglavarstvo za načrte o graditvi malih stanovanjskih hiš v Pragi. Praško mestno zastopstvo je prošnji ustreglo. Ameriška letala za \Vashington, 16. febr. br. Francoska de-legacija za nakup ameriških letal je zaključila svoje delo in se bo v kratkem vrnila v Evropo. Poročajo, da je Francija v Ameriki naročila 500 letal in sicer 100 težkih. 100 lahkih bombnikov, lovska letala in druga. Ameriške letalske tvornice obratujejo s polno kapaciteto in bodo že v nekaj mesecih dobavile Franciji več sto letal. Računajo, da bo Amerika še letos izg-otovila okrog 1000 letal. Iz državne službe Beograd, 16. febr. AA. Napredoval je v 3/1 finančni ravnatelj Avgust Sedlar v Ljubljani. — Upokojeni so: Anton Zorko, uradnik 6. pol. skupine pri okrožnem sodišču v Celju, Ivan Šemrov, vodja zemljiške knjige v Celju, Alojz Bizjak, uradnik 6. pol. skupine pri okrajnem sodišču v Litiji, Alojz Jurišič, uradnik pri okrainem sodišču v Gornjem gradu in Božidar Versi. uradnik pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. Premeščen je učitelj Franc Hajšek iz Kramarovcev pri Sv. Juriju ob juž. žel. Upokojen je učitelj Vekoslav From, pri Spodnji Sv. Kungoti. »ostani in ostani člar Vodnikove družbe: f9Ob dvajsetletnici Jugoslavije'-" O knjigi »Ob dvajsetletnici Jugoslavija ki jo je izdata revija »Misel in delo« kot svoj 12. zvezek, so objaviti beograjski *Vl-dici« obširen referat, iz katerega posnemamo: »Severjetno sinova je nasu doba vob-čV. Evropa se pogreza v totalitarne in komunistične absolutizme* Sič ne veljajo več absolutne vrednote kot take, nego st- one ocenjuje i- - ;r.o skozi steklo strankarsko? političnih napčnikov. V takih Satih taka in slična dela vpli-I vajo na človeku blagodejno in pomirjevalno, V njem je tudi stiku Trumbiča, enega glavnih tvorcev države Srbo\\ Hrvatov in Slovencev, sedanje Jugoslavije, /bito in dobro podana. Poleg pluč Jugoslavije, namreč morske obale, nnm je rešil tudi Maribor, kar se posebno rlikega pomena ju^ueja naš^j. n.„. . ejš, > sokolskega društva ne le za naše, temveč ■t vse sokolstvo. Zato bodo sodelovali na zletu. ČOS je že prijavila svojo udeležbo na zletu, Ruski Sokol je pa opozoril na zlet svoja društva, razkropljena po mnogih evropskih mestih. Samo po sebi se razume, da se na zlet pripravljajo poseb-; no skrbno naše sokolske organizacije po j vsej državi. Veliko zanimanje za zlet so j pokazala že doslej tudi sokolska društva iz južnih pokrajin države. Udeležba na zletu je obvezna za vseh 5 sokolskih žup dravske banovine, dalje za karlovško, sušaško, varaždinsko in zagrebško župo. Iz Beograda je prispelo sporočilo, da se zleta udeleži korporativno tudi beograjska župa. Po dosedanjem zanimanju za zlet že lahko sklepamo, da bo po obsegu večji od onega L 1933. Prireditelji so morali rešiti zelo težko vprašanje: kje bo zletišče in kako bo urejeno. Vprašanje ureditve zletišča je zvezano s finančnimi težavami, prvotno so nameravali zletišče urediti ob Linhartovi ulici, kjer je bilo 1. 1922. Pozneje se je izkazalo, da bi zletišče ob Linhartovi ulic: zahtevalo približno poldrug milijon več stroškov kakor preureditev društvenega letnega telovadišča v Tivoliju. To je tako velika vsota, da bi bila zaradi nje prireditev resno ogrožena. Vprašanje zletišča je pa kljub temu zadovoljivo rešeno, predvsem po zaslugi stavbnega odseka. Preuredili bodo telovadišče v Tivoliju; tesarska dela, postavitev tribun, so bila razpisana včeraj. Samo po sebi se razume, da se naše zletišče ne more meriti in ne primerjati s praškim, toda Praga je milijonsko mesto, medtem ko je Ljubljana približno dvanajstkrat manjša. Kljub temu bo na zletišču v Tivoliju prostora za 15.000 gledalcev in za nastop 3.000 telovadcev hkrati. '"'lavna zletna dneva bosta 28. in 29. - v ->T^-Tiotnih dneh bo pa nastop vrt« :;'~«tna dneva odpadeta na ^.a piv-^oika, na Vidov dan in Petrovo. Zletni dnevi, ki bodo privabili v Ljubljano mnogo gostov iz evropskih držav, bodo tudi praznik za naše rojake v tujini, izseljence, ki nas obiskujejo poleti, da zopet pozdravijo domači kraj. Prireditelji so v zvezi z uredništvom > Sokolske za- stave«, ki Izhaja v Buenos Airesu in ki opozarja nase rojake, naj si letos obisk domovine urede tako, da bodo lahko prisostvovali zletnim prireditvam. Ljubljanski Sokol bo zaprosil Nj. Vel. kralja Petra II., starosto SKJ, za pokroviteljstvo nad jubilejnim zle tono. Prirediteljem želimo popolnega uspeha pri težkem in odgovornem delu in smo prepričani, da njihova prizadevanja javnost spremlja s popolnim razumevanjem in simpatijami ter jih. bo znala ceniti. V mali dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu je bila anoci prva seja slavnostnega odbora za jubilejni zlet. Udeležili so se je malone vsi člani, prisostvoval ji je pa tudi načelnik sokolske župe Stassjk-Reka br. Borac. Predsednik slavnostnega odbora L podstarosta SKJ E. Gangl je v svojem nagovoru posegel v zgodovino Južnega in Ljubljanskega So-kcila, potem je pa spregovoril obširneje o jubilejnem zletu. Ljubljana kot zibelka ju-gos lov en ske ga sokolstva bo morala stori, ti vse, da bo zlet čim mogočnejša manifestacija volje in sokolskega deia. Pozval je člane slavnostnega odbera, naj se z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo lote dela. Za njim je spregovoril predsednik zletnega odbora starosta Ljubljanskega Sokola B. Kajzelj. Poročal je o pripravah za jubilejni zlet. Ban dravske banovine dr. Natlačen in župan dr. Aulešič sta že obljubila izdatno denarno pomoč za to veliko sokolsko manifestacijo. Tudi predsednik zletnega odbora je pozval navzoče člane slavnostnega odbora, naj gredo takoj na delo, da bo jubilejni zlet Ljubljanskega Sokola čim lepši in veličastnejši. Končno je poročal še predsednik gradbenega odbora ing. Foženel o tem. kaj vse je že gradbeni odbor ukrenil in kakšno delo ga še čaka. Ali bo še kaj snega? Ljubljana, 16. februarja Pol meseca nas je grelo solnce »skozi veliko okno«, dan se je vrstil za dnevom brez oblakov, da je zavladalo že pravo pomladno razpoloženje ter smo že zdavnaj napravili križ čez zimo. Zdaj. ko se je vreme po dolgem času spremenilo, pa mnogi zopet pričakujejo sneg ter da se bo zima vrnila in držala še »vsaj« mesec dni kakor bi se spodobilo po koledarju. Deževno vreme se baje lahko sprevrže v sneg. V zraku je jug, pri tleh pa vzhodni veter, zato še s tem večjim upanjem in tudi strahom pričakujemo sneg. Zime se nam sicer ni treba več bati, pač pa predpustnega vremena in brozge. Vsekakor pa bo na planinah zapadlo še nekaj snega, četudi bodo doline ostale povsem brez njega* Zanimivo je, da toplo vreme traja že nad mesec dni. Jug je začel pihati že 10. januarja in prevladoval je nad 14 dni. Sele 26. januarja se je vreme začelo sprevračati. Ob koncu meseca smo dobili prgišče snega, ki ga je jug zopet takoj pobral. Nekaj dni je bilo potem deževno, nakar je nastopilo krasn^ solnčno vreme, ki je trajalo do včeraj. Po najnovejših vremenskih napovedih se nam obeta spremenljivo in nekoliko hladnejše vreme. Barometer je precej niz ko, vendar v primeri z včeraj več ne pada. Prijatelji zime in snega se ne morejo posebno veseliti novega nastopa zime, ker je za to že prepozno in pretopio. Snega sicer še lahko pričakujemo — morda ga bomo dobili celo aprila kakor navadno, ko ga je bilo pozimi premalo — toda dolgo ne bo mogel več ležati. Težka nesreča Ljubljana. 16. februarja Xa dvorišču nasproti tovarne šiika v Metelkovi ulici, kjer ima tvrdka »Oleum« aUadšiSe za nafto in bencin. &e je pripetila včeraj okrog 14.30 strašna nesreča. Na dvorišču »ta bila zaposlena delavca Jože Gre-liorič in Jože širok s pomivanjem sodov. Pločevinaste sode sta morala greti in sta v ta namen zakurila pečico, v katero sta naložila koksa. Delo jima je šlo hitro od rok in sta že skoraj pomila vse sode. ko je Širok naenkrat opazi!, da se je njegovemu tovarišu vnel od ognja v pečici predpasnik, ki je bil. kakor ostala obleka, močno prepojen z oljem. Širok je zaklical Gregc-riču, naj vrže predpasnik proč, medtem pa je ogenj prešel že rudi na ostalo obleko. Gregorič je, namestu da bi obleko strgal raz sebe, pričel skakati po dvorišču. Posledica je bila, da so ga hipoma objeli plameni. Ves opečen se je slednjič zgrudil in šele potem mu je mogel priskočiti na pomoč tovariš, ki je skušal plamen pogasiti s tem, da je vrgel rw gorečega nesrečneža veliko prazno vrečo. Takoj nato je nekdo tolefoničoo obvestil o sfašni nesreOi rc cvalce. ki so Circ-jjori-ča nemudoma odpeljali v bolnico. Tam so se zdravniki takoj zavzeli za Gregoriča-\\_ dar je ostalo njihovo prizadevanje za-mam m je Gregorič okrog 23. podlegel hudim opeklinam po živom in obrazu. Pokojni je bil star šele 23 let in je bil pristojen v Banjaloko v kočevskem okraju. Kolo so askrailli in razdrli Ljubljana, 10. februarja Pleskarski pomočnik Maks G. je zašel v ponedeljek zvečer v veselo družbo, ki je obiskala zapored nekaj gostiln, nazadnje pa se je ustavila še v neki kavarni na Sv. Petra cesti. Maks, ki je imel s seboj kolo, ga je popre je povsod spravil na dvorišče, ko pa so prišli do kavarne, se mu je zardela vsaka previdnost odveč in je svoje lepo 1000 din vredno kol? prislonil kar spredaj k steni, iledtem, ko se je Maks zabaval v kavarni, pa je prišla mimo druga vesela družbica petih ponočnjakov. Iti je zagledala nezaklenjeno Maksovo kolo. Vsem hkrati se je zazdelo, da se jim kolo kar samo ponuja in res je najprej 7Snil Janez K.: »Meni so pred dnevi ukradli svetilko s kolesa!« Jože R- je pripomnil, da so mu sneli s kolesa krmilo. France K. je pa povedal, da mu je nekdo ukradel prednje kolo. Ker je tudi drugima dvema nekaj manjkalo na kolesih, so hitro sM^-njU porabiti manjkajoče dele s kolesa pred kavarno. Malo so pogledali okrog" sebe, če jih morda ne opazuje 3ko postave, nato pa je prijel Janez kolo za krmilo in že so odšli z njim naprej po Vidovdanski cesti, kjer so ga. na Taboru takoj demontirali in je vsak vzel a seboj potrebni del, okvir pa so vrgli čez ograjo mi dvorišče Sokolskega doma* Tatvino kolesa je prijavil oškodovanec stražniku šele okrog treh zjutraj, eden izmed tatov pa je bil prijet ze dobre pol ure poprej. Bil je to ravno najpodjetnejal Jote K., Id je nesel proti domu pO Zalo* ski cesti krmilo, kar je stražnik opazil. Ustavil ga je in ker ni dobil pravega odgovora, ga je aretiral. Na policiji so ga takoj zaslišali in je Jože po daljšem oklevanju povedal, kako je bilo. Policija je včeraj poiskala se druge krivce, ki so morah prinesti vsak svoj kos s seboj, nakar je Maka dobil davi svoje kradeno kolo zopet lepo sestavljeno in očiščeno nazaj, do_ eim so ostali taiovi v zaporu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url četrtek, 16. februarja: Dobrudža 1916. Red Četrtek Petek, 17. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Upniki — na plan!) Sobota. 18. februarja: Potovanje v Benetke. Izven Nedelja. 19. februarja: Upniki, na plan! Izven Ljubljanska, dram pripravlja izvirno štandekerjevo delo »Prevara« v režiji Brat-ka Krefta in Pirandellijevo igro »Kaj je resnica c v režiji g. Debevca. Obe premieri bosta začetkom marca. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 16. februarja: Cavaiieria rusti-cana, Glumači. Debut grdčne Labošove in Polajnarjeve. Red A Petek, 17. februarja* Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izven Sobota. 18. februarja: Jesenski manevri. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 19. februarja: Jesenski manevri. Izven Dva debuta v naši operi. Dre vi bo debu- tirala v »Cavallerii rusticani« gdčna La-boševa iz Zagreba. Pela bo vlogo Santuzze. I Ostala zasedba bo v rokah gdčne Heyba-I love, ge. španove ter gg. Francla in Janka. ! V »Glumačih«, in sicer v vlogi Nedde bo debutirala gdčna Polajnarjeva. Ostala zasedba: Primožič. Marčee. Banovec in Dol-ničar. Predstavi bo dirigiral kapelnik dr. Švara, režija je v rokah prof. Šesta. Za jutrišnje gostovanje ge. Jarmile Novotne v »Prodani nevesti« je na razpolago še nekaj stranskih balkovnskih sedežev in sedežev na graleriji. Vse ostalo je razprodano. Pela se bo Smetanova opera »Prodana nevesta«. Zasedba ostalih vlog Franci, Betetto, Banovec. Kogejeva. španova, Janko, Dolničar. Dirigent: A. Neffat. Režiser: prof. šest. Opozarjamo na premiero Kalmanove operete »Jesenski manevri«, ki bo v soboto v naši operi. Opereta je bila svoječasno izredno priljubljena in se je silno mnogo igrala po v seh gledališčih. Novo vprizoritev sta pripravila dirigent šušteršič in režiser Zupan. V posameznih vlogah bodo nastopih: Vidalijeva, Barbičeva, Cankarjeva, Zupan, Marčec odnosno Sancin, Peček. Lupša, Jelnikar, Sladovijev, Perko, Pianecki Dolničar in drugi. Premiera bo v soboto, dne 18. t. m. za Premierski abonma. Iz Pollčan — Iz Sokola Poljčane. Na zadnjem občnem zboru tukajšnjega Sokola, ki se je vršil v nedeljo in o katerem bomo še podrobno poročali, so bili izvoljeni naslednji bratje in sestre v društveno upravo: starosta Kovic Ivan. podstarosta Heric Franjo, načelnik Bogdan, načelnica Gašpari-čeva ,podnačelnik Vovšek Jože, podnačel-nica Tinica Kranjc, prosvetar in knjižničar Ivan Kez. tajnik Janžek Martin, blagajnik Pristonik Pavel, statističarka Per-dija Pavla, gospodar Gašparič Franc, društveni zdravnik dr. Ar tur Hronovsky, referent za SpP Perdija Juraj, referent za smučarstvo Vezjak Ciril, za socialni odsek Heric. Ostali odborniki ter namestniki in revizorji pa so bratje in sestre: Stefancio-za Alma in Andrej, Bregar Alojz, Vode-nik Milan, Regoršek Dolfi, šerbec Ignac, Kobale Franc, Pahor Drago, Fermolšek Fran in Detiček Fran. Predsednik Častnega razsodišča je Krajne Alojz, gradbeni odbor pa tvorijo Heric Fran kot predsednik ter člani Perdija, Šerbec, Pristonik, Kovic, Bregar. Hronovskv, Kobale. Medved, Pahor, Mesaric in Vodenik Milan. — Lepa plesna prireditev. Plesne vaje, ki so se vršile skozi šest tednov pri Bau-mannu, so bile v soboto zaključene S plesnim venčkom, kjer so plesalci in plesalke pokazali presenetljivo lepe uspehe. Plesna dvorana in tudi ostali prostori so bili nadvse okusno okrašeni in je bila splošna sodba, da tako lepe dekoracije že zlepa ni bilo v Poljčanah. Plesne vaje je VOdil Učitelj g. Simončič iz Maribora. Uspehi doseženi po njem v tej kratki dobi zaslužijo vsestransko priznanje. Ob zaključku plesne šole je bila izražena splošna želja, da bi se v Poljčanah tudi v bodoče gojila družabnost te vrste, pod vodstvom izkušenega mojstra gospoda Sl-mončMia.. je padel v torek osemletni posestnikov sinček a kozolca štiri metre globoko in si zlomil desno roko v zapestju. Poškodovanci ae zdravijo v celjski bolnici. Iz Celja Upniki — na piani Ljubljanska drama bo gostovala v petek 17. t. m. v celjskem gledališču in uprizorila ob 20. učinkovito Piskofevo veaeloigTo »Upniki— na plan!« Sodelujejo dame Nablocka, Vida Juvanova Boltarjeva in Gabrijelčičeva ter gg. Gregorin Skrbinšek, Jerman, Kralj, Danes. Bratina, Potokar, Sever, Gale in Presetmk. Predstava je za abonma. Nea-bonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1419 brezposelnih (1234 moških in 185 žensk) nasproti 1370 (1191 moškim in 179 ženskam) dne 31. januarja. Delo dobi po 6 rudniških kopačev in vozačev, 3 hlapci, po 1 žagar in mizarski vajenec, 6 kuharic, 3 kmečke dekle, po 2 natakarici, sobarici in služkinji ter 1 postrež-nica. —c Dva napada in nesreča. V nedeljo okrog 18. je Sel 201etni poljski delavec Viktor škriljar iz Križevca pri Konjicah k nekemu posestniku v isti vasi. Na cesti ga je napadel neznan moški in mu zasadil nož v vrat. Istega večera se je vračal 511etni posestnik Simon Sket iz Brestovca pri Rogaški Slatini a svojo ženo iz vinograda. Blizu doma je Sketa napadlo več fantov, ki so bili oboroženi s koli. Pobili so Sketa na tla in mu prizadejali hude poškodbe na desni nogi v členku In na rebrih. Pri Sv. Lovrencu pod Prozinom $e£egttica K O L £ D A B Danes: Četrtek. 16. februarja katoličani: Julija na, Onezin D A NAS.NJE PRIREDITVE Kino Matica: Tragedija Sanghaja Kino Union: Konflikt ob 16. in 19., Eks-perimentalni večer slovitega telepata Sven-galija ob 21. Kino Slogu: Snegulčica in 7 škratov Kino Mosie: Pobuna na brodu Els.nore Oblastni odbor Aerokluba. »Naša krila ^ občni zbor ob 20. v prostorih Avtokluba SK Ljubljana izredni občni zbor ob 20. v salonu pri ^SesticU Predavanje prof. dr. Stanka Gogale Našim družinam manjka očeta« ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta Natakarski ples ob 20. v Kazini Ponovno opozarjamo na dobrodelno prireditev društva »Kneginje Zorke«, ki bo drevi ob 19.30 v Trgovskem domu. Cisti donos gre v korist društvenemu dijaškemu domu v Ljubljani. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Divja kožac, Ljubljana — Velesejem, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, pretežno jasno in zmerno hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v K um bom. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 14, v Kum boru 12, v Splitu 11. na Rabu 8, na Visu 7, v Zagrebu 5, v Mariboru 4.7, v Ljubljani in Beogradu 4, v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.3, temperatura je znašala —4.2, na aerodromu —8.5° C. — Poškodovanci, V bolnico so včeraj prepeljali 7 letno pose s t ni k ovo hčerko Francko Burja iz Bohinjske Bele, ki si je s škarjami ranila desno oko. — 121etni sinček delavca v papirnici v Vevčah, Prane Pečar je zlezel na drevo, s katerega pa je padel in si zlomil levo roko. Na delavca Franca Malija, zaposlenega pri Dolenčevi lesni industriji v škof ji Lolu pa je v gozdu padla posekana bukev in mu zdrobila desno nogo. — Ciganska tolpa pod ključem. Orožniki Z Vranskega so oni dan aretirali petčlansko družino ciganov Huberjev, Miler- jev in Gartnerjev, ki so se klatili po tamošnji okolici in vlarnijalL Ciganom so orožniki vzeli tudi ukradeno blago, nakar so jih odpeljali v zapore okrajnega sodišča na Vranskem. Med arettranimi je bil tudi 551etni cigan Silvester Huber, ki ima v zapestju desne roke 7 cm dolgo še ne-zaceljeno rano, katero je najbrž dobil ob roparskem napadu na nekega domačina. — Smrt pod lokomotivo. Na kolodvoru v Brodu se je pripetila v torek zvečer smrtna nesreča Pod lokomotivo je prišel ma-nevrist Husein Avdič, star 26 let Delal je med vagoni pa je padel med tračnice in lokomotiva je šla čezenj. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V vasi Gajevo pri Zagrebu si je končal včeraj ponoči življenje Ivan Golobic, star 20 let. Zaljubljen je bil v sosedovo hčerko, ki mu pa. ljubezni nI vračala. Pred samomorom je napisal poslovilno pismo, potem je pa odšel k svoji materi in se ustrelil v glavo. — Velik požar v Bosni. V Brčkem je izbruhnil v torek zvečer velik požar v skladišču živil trgovca Huseina Zejčirovica. V mestu je nastala panika tembolj, ker so bili gasilci zaradi pomanjkanja vode brez moči. Skladišče je pogorelo do tal. škoda znaša okrog 400.000 din. — Oče dal sinu kožo. V torek popoldne so imeli v splitski bolnici zanimivo operacijo, štiri m polletni sinček kmeta špire ^liholoviča je imel hude opekline in da ha ga rešil je dal oče zdravmkom na razpolago svojo kožo. Deček se je 22. januarja igral s pastirji pri ognju, pa se je vnela na njem oblekca. Dobil je tako hude opekline, "da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Oče ga je prinesel v bolnico in ostaj je pri njem. 20 dni je minilo od nesreče pa zdravniki še vedno niso vedeli ali bocu mogli otroku rešiti življenje. Očetu so odrezali več kosov kože in jih prenesli ns otroka. Zdravniki upajo, da se bo koža prijela m da bo otrok rešen. _ Srečka o kateri se mu je sanjalo, zadela 200.000. Upravitelj nekega podjetja v Križevcih je zadel v razredni loteriji 200 f tisoč din na srečko št 20.229. Pred pred-I zadnjim kolom državne razredne loterije, torej pred dobrim letom se mu je sanjalo, da vidi neznano mesto nad njim pa napis Skopi je št. 20.229. Nato je naročil srečko iz S kopija in začudil se je, ko jo je dobil, kajti na nji je bila številka, ki jo je videl v sanjah. In srečka mu je res prinesla srečo. Iz Lfubijane —1 j Smrt blage matere. Včeraj-je v bolnici po krajši bolezni do trpela Marija Seunigova, rojena Pepelnjakova, vdova po znanem trgovcu z usnjem Franom Seuni-gom. življenje ji ni prizanašalo z udarci in kmalu po moževi smrti je izgubila sina Pavleta. Vendar je vztrajno prenašala vse trpljenje. Nedavno jo je napadla zavra tna bolezen ter jo priklenila na posteljo. Gospa ni tožila, zato tudi ni nihče pričakoval, da je bolezen tako resna. Številne znance ugledne gospe, dobro znane v Ljubljani, je njena smrt zelo presenetila in razžalostlla. Gospa Seunigova je bila stara 72 let. — Zapustila je dve hčerki in sina, ki j h je vse vzorno vzgojila. Sin Fran je naš novinarski tovariš, gospodarski urednik »Jutra«. — Pogreb bo v soboto ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Svojcem naše iskreno sožalje! —Ij Za pustni korzo, ki se bo vršil v nedeljo ob treh popoldne, vlada iz dneva v dan večje zanimanje. Zadnje dni so prejeli prireditelji od mnogih tvrdk prijave. Zato naprošajo še vse ostale reflek-tante, da pohite s prijavami, kajti jutri ob sedmih zvečer zaključijo poslovanje. Prireditelji naknadno obveščajo javnost, da imajo na razpolago še nekaj lepih, dostojnih mask. prijave in informacije v restavraciji >Pri šestici« do jutri od 17. do 19. ure. 99-n —lj SvengaJi pride danes v Ljubljano. Sloviti telepat g. Svengali pride danes popoldne z brzovlakom ob 16.45 iz Maribora v Ljubljano in priredi, kakor že napovedano, danes in j u tli v dvorani kina Uniona dva velika eksperimentalna večera z izbranim zanimivim in pestrim sporedom. Začetek predstav je vsakokrat ob 21. Za današnjo predstavo je na razpolago samo še nekaj sedežev in stojišč; vstopnice naj re-flektanti čim preje dvignejo pri blagajni kina Uniona. Nekaj več sedežev je na razpolago za jutrišnji poizkusa i večer, priporočamo pa cenjenemu občinstvu, da poseže tudi po teh vstopnicah čim preje v pred-prodaji, ker je verjetno, da po nocojšnjem velikem uspehu g. Svengalija jutri že ne bo več nobenih vstopnic na razpolago. 562 —lj Naše nove mlade odlične pevke Valerije Hevbalove je pač vsakdo vesel kdor jo sliši bodisi v operi, bodi3i na koncertnem odru. Po komaj dobrem letu njenega javnega udejstvovanja je že priljubljena znanka, visoko upoštevana v našem umetniškem življenju. Zato opozarjamo na njen koncertni nastop, ki bo jutri zvečer ob 20. uri v veliki Fllharmonični dvorani na koncertu, ki ga priredi v počastitev spomina dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca pevsko društvo Ljubljanski Zvon pod vodstvom zborovodja Doreta Matula. Valerijo Hevbalovo bo spremljal na klavirju dirigent Demeter Zebre. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Veliko Železnlčarsko maSkarado priredi »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev« Ljubljana, na pustni torek 21. II. 39. na Taboru«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina din 10.—. Godba Sloge«. Tekma mask. 96-n —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Film »Snegiilcica« v Ljubljani. Kino Sloga predvaja fenomenalni film sSnegul-čica^ od danes naprej v reprizi. Ta film. ki je vsepovsod žel nepopisne triumfe. si bo ljubljanska publika nedvomno še enkrat rada og-ledala. kajti toliko veslja in zabave ni prinesel še noben film mladini in odraslim kakor Walt Disnejeva »Snegulčica«. u — Danes večerjajo elani, dobrotniki m prijatelji društva »Kneginfe Zorke« v Trgovskem domu. Tam so za debeli četrtek pripravile marljive društvene članice toDle in mrzle primorske in dru?e specijalitete jugoslovencke k"'1'"'0 ki iih hndr servirale od pol 20. ure. Poskrbele so tudi za prvovrstne pijače, izbomo črno kavo tako da bo ob lično poernienih mizah mogoče najprijetnejše razooločerne Opozar-iamo ponovno na to dobrodelno prireditev katere Čisti donos gre v korist društvenemu dijaškemu domu v Ljubljani. —lj Premiera pravljične igre »Pepelka bo v Šentjakobskem gledališču v soboto 18. t. m. ob 20.15. Igro je naštudirala ga. Polonca Juvanova z gojenci šentjakobskega dramskega tečaja. Igra je' dobro pripravljena in povsem na novo opremljena. Dejanje poživljajo razni plesi, ki jih je naštudirala gdč. Maša Slavčeva. To je edina večerna uprizoritev te igre. V nedeljo 19. t m. ob 17. se igra ponovi. Starši, pripeljite svoje malčke in privoščite jim dve uri čistega veselja u— Za zavetišče bednih v cukrami je župan g. dr. Juro Adlešič 11. t. m. podaril 1.000 din v počaščenje spornina svojega umrlega brata. Mestno poglavarstvo mu izreka najlepšo zahvalo, počastite rajne z dobrimi deli! u— Sadjarsko društvo Vič ima drevi ob pol 20. predavanje v Soli. Predava g tajnik škulj: Praktične vaje v cepljenju sadnega drevja. Prinesite s seboj mladike, da se bomo lahko vadili. —lj Za Knrcntovo veselo noč so pripravljene dekoracije. Veliki taborski prostori se že preurejajo in vse bo pravočasno pripravljeno, če se hočete nagledati in nasmejati, tedaj si privoščite v soboto zvečer prijetno zabavo na Kurentov! veseli noči na Taboru. Na svidenje. 95-n —lj Nah-azkošnejSa letošnja maSkarada bo »Tabarin Pariz—Ljubljana« Sokola na Viču, v soboto 18. t. m. ob 20. Posebna atrakcija bo nastop opernega baleta in pa volitev >Mis Tabarin«, ki bo prejela krasno darilo. Ne zamudite torej te prilike in pridite v polnem številu na Vič, Za ples bo Igral izvrsten Falcton jazz. V soboto vsi v Sokolski dom na Vič! 98-n —lj Kurent, Kurent pride! Kam pa? Na ^ustni torek se oglasi v Sokolskem domu v Šiški, ker on ve. da je tam najbolj zabavno in družabno Pa tudi prireditve Sokola Lj.-žiška so splošno znane celi Ljub-jani zato ni nič čudnega, če pride tudi Kurentu na ušesa. Zato na pustni torek vsi na Kurentov ples! 97-n —lj Ne pomttfte na. pustni plea „ II, ki bo na pustno soboto v v****** ob zvokih orkestra vojaške godbe. Vstopnina din 10.—. Izdatno in prijetno se boste zabavali za mal denar. 60-n —lj Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja. Lastnik naj se zglasi popoldne pri vratarju Narodne tiskarne. —lj V dramskem gledališču na galeriji pri predstavi »Potovanje v Benetke« sta se našla dva ključa. Ključa se dobita pri odrskem mojstru g. Lebnu v drami, —lj Številni sTetiranci. Na Sv. Petra nasipu je snoča aretiral stražnik 351etne-ga brezposelnega zidarja Antona G. iz št. Vida, ki je tam razsajal in zmerjal mimoidoče z iiajizbranejšimi psovkami. Nekje na Mir ju so prijeli včeraj 20 letnega bivšega pekovskega pomočnika Viktorja K., ki je poskušal srečo v hazardni igri. Razen njega so stražniki prijeli tudi nekega Mihajla, d očim so ostali igralci pobegnili. — Na Tvrševi cesti je bila snoči aretirana 351etna Jožefa M., ki je že znana vlačuga. Jožefo je policija dan popreje izgnala iz Ljubljane v njeno pristojno občino nekje v okolici Litije, pa se je takoj spet vrnila. PoUcija je aretirala včeraj tudi tri mlade berače: Franca C, Ivana A. in Ivana K., ki so prosjačili po Mestnem trgu in že pijani nadlegovali stranke po hišah. —lj Tatvine. Stanku Marinku, stanuio-čemu na Tržaški cesti 29, je nekdo ukradel rjavo usnjato aktovko. — V garderobi dramskega gledališča je nekdo ukradel Tereziji zerjal črno usnjato denarnico s 150 din. — Akademikoma Vasilu Dimi-trovu in A. Ki rovu v Mah ni cevi ulici 7 je tat odnesel več perila v vrednosti 300 din. — Izpred vrat stanovanja Franca Leilerja v Giinski ulici pa je tat ukradel celo pod-nožnik. —lj Ogenj v tramvaju. Davi okrog S.25 je na postajališču pred staro cerkvijo v Šiški nenadoma švignil plamen iz tramvajskega voza, namenjenega v št. Vid. V hipu so bile v plamenu zavese, ogenj pa je zajel tudi že leseno klop. Sprevodnik, ki je prvi opazil ogenj, je skočil z voza in poklical ljudi, da bi prinesli vode, medtem pa ja na sprevodrukovo vpitje že prihitel slučajno v bližini mudeči se član prostovoljne gasilske čete Ljubljana-me-sto Bruno Piraat, ki je skočil v goreči voz in pogasil požar z rokami. Tlečo klop so pozneje polili še z vodo. Ogenj je nastal zaradi prehudo razgrete električne peči pod leseno klopjo. Krasni francoski film TRAGEDIJA ŠANGHAJA V gL vlogi InkiŠinov. Pretresljiva zgodba ruske emigrantinje. katera postane sužnja šanghaja. Film mistike in grozotnih bojev med političnimi teroristi in nacionalisti v Kini KINO MATICA tel. 21—24 Dane« ob 16., 19. In 21. KINO SLOGA tel. 27-30 SNEGULČICA DANES ob 16., 19. in 21. uri Mojstrana — Zborovanje koroških borcev. V nedeljo dopoldne so se zbrali bivši koroški borci, včlanjeni v krajevni organizaciji Legije na sestanku v Mojstrani z željo, da slišijo, kako se rešuje vprašanje priznanja dela pred 20 letL Predsednik kraj. org. LKB tovariš Lovro Humer z Jesenic je obrazložil delo krajevne postojanke, nato pa je delegat glavnega odbora, I. podpredsednik tov. šef man podal obširno poročilo o delovanju glavnega odbora. Predvsem je seznanil tovariše borce o naporu glavnega odbora, da izposluje zasluženo priznanje vsem onim tihim junakom, ki so se ne glede na to. da so se komaj povrnili iz svetovne vojne, podali v borbo za svojo domovino, veliko kraljevino Jugoslavijo ter ji očuvali trdno in sigurno severno mejo. Sestanek je bil zaključen s pozi-.om na složno in tova-riško delo, ki mora roditi zaželen uspeh. Zopet vlom Maribor, 15 tebr.iarja Maribor spet oovori o večji vL-mni fat-v.nj v stanovanje trgovca Ivan- Babica na Trtu svobdde šr. 3. G. Babic jc bil namreč te dni na svojem posestvu in se je vrnil domov danes popoldne. Čim je vstopil v stanovanje, je opazil, da so bili zjl SB njegove odsotnosti v hiš: ne'jubi ^odje. Takoj je obvestil o tem p^i^ijo. I "motovili so, da so se vlomilci splazili v stanovanje skozi okno na stopnišču, odkoder so potem prišli v jedilnico in spalnico. Tukaj so vlomilci napolnili kovčeg s perilom, oblekami, dragocenim ženskim nakitom, za-pcsitno uro, dvema zapestnicama, dvema prstanoma z dragocenim kamnom, spominsko srebrno dozo z vgraviranima začetnicama T. M. in Z. M. ter drugimi predmeti, upna škeda zna.;a 15 do 20.000 din. Daktiloskop je posnel prstne odtise. Vlom je bil izvršen »oči med 7. in 8. uro. Sum se zgoščuje na nekega moškega, ki se je potikal pred 14 dnevi v bližini omenjene hiše in ki se je zanimal /a Babic evo stanovanje. Danes samo ob 16. in 19. uri pustolovni, senzacionalni film KONFLIKT Ca mil l a Horn — Paul Klinper in Car! Martell zvečer OB 21. i KI prvi eksperimentalni večer *!nvifr;ra tele pa ta Iz Litij3 — Sredi predpu^tne sezone. Večina naših društev je že povabila svoje člane na pred-pustno rajanje. Lep je bil valčkov večer litijskega Sokola, ki ga je aranžiral prednjaci zbor. V soboto zvečer pa so priredili litijski obrtniki po dolgih letih obrtniški ples. Ples se je vršil na pobudo naših marljivih mlajših obrtnikov g. Skuška Edi-ia, g. Knola Leopolda in drugih. Predilni-ška dvorana na Stavbah je bila dekorirana z znaki obrtniškesra stanu: na pročelju je bilo orjaško kladivo, klešče in drugo orodje. Na stranskih stenah pa so bile kar.ka-ture iz obrtniškega življenja: kako je ušla mesarju Jožetu orjaška prašiča, kako je vrgla raketa, napolnjena z razstreliv^::! •>kredit'?: lahkovernega mojstra v višave itd. Zelo duhovit je bil tudi izum litijskih obrtriikov za bre zmot orno letanje s pomočjo magneta in likalnika. Obrtniške prireditve se je udeležilo seveda obilo občinstva, pa tudi zastopniki oblastev s sreskim podnačelnikom g. Devom in gospo. Razpoloženje se je po zaslugi prvovrstnega Akor-deon jazza iz Ljubljane stopnjevalo od ure do ure. Prireditev je dosegla lep uspeh. Naši obrtniki o gotovo zadovoljni ker so spoznali da uživajo pri nas mnogo simpatij. — Umestna novost. Društvo Rejcev malih živali v Litiji si je nabavilo oglasno desko in jo je namestilo na ograjo Huter- Fakirski poizkusi z medijem Mdme Elis! KINO UNION, tel. 22-21 jevega vrta na Glavnem trrru. Tam javljajo tudi vse poslovne zadeve, če kdo želi nabavati kako živaico ali pa jo prodati. Borzam naših rejcev ima vedno dovolj či-tateljev. — Obdaritev revne mladine. Učitoljstvo litijske ljudske šole je včeraj in danes obdarovalo najrevnejše otroke v svojih razredih. Večina otrok je bila obdarovana s perilom, pa tudi z obutvijo in oblekami. Socijalno akcijo, ki jo je pokrenil učiteljski zbor ljudske šole. je ljudstvo z odobravanjem vzelo na znanje. Zlasti pa so vzra-doščeni starši revnejše mladino; nekateri so se prišli celo solznih oči zahvalit za velikodušna darila. SPORT — 1>KJSK Edin^vo bo imel drevi ;>b 20-sestanek v gostilni Stari šnli,- na Celovški cesti. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah, vabljeni vsi člani. — Koledarska p°dzLampka wina« vsem tekmovalcem. Pri >kozarčku vina« naj se spoznajo tekmovalci med seboj — tak je poljski narodni običaj. Dobrodošlico je izrekel savez ni predsednik inž. Bobkowski, nakar je spregovoril predsednik FIS major Oe*U gaard. PZN je zares v vseh podrobnostih Izvršil priprave, izpustil ni ničesar, kar ne bi bilo v skladu z gostoljubnostjo in prirojeno natančnostjo. Glede izdaje brošur, sporedov in prospektov ter objavljanja dnevnih športnih novic in rezultatov in službenih komunikejev, je organizacija nepre-kosljiva. Zadnje dni se je zbralo v Zakopanem mnogo tujcev in je občinstvo zares mednarodno. Med vso družbo pa so bili najbolj vidni domači gurali v narodnih nošah, z beHmi volnenimi in zelo ozkimi hlačami, sličnim albanskim in lepo v narodnih motivih vezanem kratkem kožuhu in značilnem pokrivalu. Kakor so ti gurali nekaj posebnega, so svojstvene tudi njihove iz lesa grajene domačije. V mestu samem se je v poslednjih le*ih mnogo zazidalo z ve-likomestnimi stavbami, ki pa nikakor ne spadajo v to okolje. Jugoslovenakim tekmovalcem je dodeljen v pomoč in spremstvo akademik Duwkont, ki prav dobro govori srbohrvaščino. Je član poljsko-jugoslcvenske lige in navdušen panslavist. Značilno je, da se je za spremstvo naših tekmovalcev prijavilo 30 Poljakov, izbrali pa so zaradi izrednih zaslug Duwko»ta. Je to zelo ljubezniv tn prikupen akademik krakovske univerze. Saveznim opazovalcem so dode- toma na Dunaju brez otrok, je določil do- Mastetakega. uradnika zunanjega na Juana za dediča svojega premoženja i "»' A* in svojih pravic. Razen tega ga smatra 1 nunistrsTva, splošno za kandidata tudi Anglija, ker I Slovesna otvoritev Je bila danes opoldne le bil v Angliji vzgojen in le služil v an- I v znamenju FIS dežja in dežnikov. Lilo je Seski mornarici, iz katere ^e izstopil šele. kakor iz škafa in so bili ubogi tekmovalci ko se je pričela v Španiji državljanska premočeni do kože. Ceremonije so izvršili vojna da se je prostovoljno prijavil v Fran- inž. Bobkowski major Oestgaardki je covo vojsko. Sami Francovi generali so ga i govoril v štirih jezikih (tuda poljsko), službeno pa je tekmovanje otvoril predsednik republike g. Moscicki. Zakopane, 12. februarja Kot prva točka sporeda FIS prireditev je bil smuk za moštce in ženske. Zgodaj že se je začela valiti velika reka gledalcev, ki kljub slabemu vremenu, ni hotela ostati doma proti Kužnicam. Tekmovalce in funkcionarje so prepeljali z avtobusi do postaje viseče žične vzpenjače v Kuznicah. Postopno po 20 oseb se je dvignilo na drugo postajo na Kasprowi vrh (1988 m). Poleg observatorija je bil start za moško. Zaradi pomanjkanja snega (bil je popolnoma s pihan) so morali opustiti prvotno določeno progo in izbrati drugo, ki je imela v zgornjem delu več snega, bila pa je tudi lažja Kljub temu je zaradi poledenelosti postavila tekmovalce pred težko nalogo. Zlasti prvih 300 m dolgi del z višinsko razliko 100 m, je bil zelo nevaren. Pripravljena četa vojakov je morala ta del nasekati. Tudi naslednjih 500 m in višinske razlike 100 m je bilo poledenelih. Ostali del do cilja, na Dolnji Kataloški, je vodil po odprtem, deloma izsekanem gozdu, ponekod po strmini do 45 stopinj in še več. Tu je bil sneg južen, ki je tekmovalce močno zaviral. Celotna višinska razlika je bila okoli 900 m. ženske so startale 100 m niže. sicer pa je bila proga ista. Nastopili so samo > kanoni«, ker so vsi slabši zaradi težke proge odstopili. Praček in Heim sta najtežji del presmučala odlično, skoraj bi rekel, da ni bilo razlike v primeri s favoriti, po slogu in hitrosti sta bila popolnoma enakovredna drugim. V srednjem delu proge, kjer je bile nekoliko ravnice, je nasprotni veter močno zaviral kakih 10 tekmovalcev, med njimi tudi oba naša, ki sta zaradi tega izgubila najmanj po 10 do 15 sekund. Progo sta presmučala brez padca in Je njuno 21. in 24. mesto zelo lep in velik uspeh. Izredno je presenetilo prvo in drugo mesto Lantschnerja in Jenneweina. Ood-lični so bili Molitor, Walch in Agnel, do-Čim se je za Italijana Chieronija pričakovalo, da bo višje kakor na 6. mestu. V smuku žensk je bila Christl Cranz brez konkurence in je za razred prekašala vse. Sploh so Nemke presenetile. Kaže, da so . tu in na cilju 24. imele izredno srečno roko pri mazanju. I V štafeti 4x10 km je nastopila Jugo- Pri moškem smuku je startalo 37, na cilj I slavlja v postavi Smole j, Kerstajn, Klanč- jih je prišlo 35, žensk je bilo pa na star- 1 nik Lojze in zemva. M. S- Zmaga Fincev v teku na 18 km Velika premoč severnjakov, ki so zasedli prvih 11 mest — Najboljši Sredn]eevropec ponovno Italijan Demez — Najboljši Jugosloven Smolej na 35« mestu Zakopane, 16- februarja Včeraj so se začele tekme na 18 km klasične discipline smučanja. Od 133 prijavljenih je nastopilo 113 tekmovalcev, na c*lj Pa prispelo 106, med njimi vseh 10 Jugslovenov. Startala je vsa severnjaška elita, vsem na čelu izredno številno zastopstvo Finske z lanskim svetovnim prvakom Karppine-nom. Po rezultatih v štafeti so poznavalci sneer računali s finsko zmago, pa vendar šele po ogorčeni borbi v Švedi in Norvežani, izid je pokazal da so finski tekači znatno prekosi h svoje skandinavske sosede. Nič manj kakor 6 Fincev je bilo med prvimi devetimi, kar je v finskem taboru povzročilo naravnost ju-žnjaško veselje. Najboljši Šved je zasedel šele3.. najboljši Norvežan pa 6. m/esto. Norvežani, ki so dolgo vrsto let vodili med severnjaki, so se morah umakniti mnogo manjšemu, a zato neprimerno bolj žilavemu narodu — Fincem. Se bolj porazno pa je zanje spoznanje, da so jih prekosili tudi švedi, ki so med prvo deset ori co postavili 3 svoje zastopnike, oni pa samo enega. Ogromni napredek italijanskih smučarjev se je pokazal že v štafeti in so zato pričakovali, da bodo tudi na 18 km najbolj ši Srednjeevropci Pričakovanje se je prepričevalno uresničilo: kar 5 Italijanov je sledilo severnjakom, vsem na čelu odliini Vincenzo Demez ki je kakor že lani, spet najboljši Srednjeevropec Italijani pa so se za to tekmo tudi temeljito pripravili. 2e od novembra so bili zbrani na skupnem treningu pod vodsivom finskega trenerja, ki jih vežba že 4 Peta. Prvi sadovi so se pokazali na zimskem tednu v Garmischu, kjer je bilo med prvo osmorico 7 Italijanov, drugi pa Se bolj prepričevalno včeraj na sve t c vnem prvenstvu. Seveda je bilo vse to mogoče le zaradi največje podpore vlade, ki je plačah vse stroške. Kaj pa naši tekmovalci? Med tako odlično pripravljenimi nasprotniki niso mogli račnati na čudeže Kljub izredno težki progi, kjer so se neprestano vrstili hudi vzponi, so se odlično držali. Stari borec Smo'ej je spet potrdil, da je med našimi najboljši, saj ga ločita od naslednjega skoraj 2 minuti Lani v Lahtiju je bil drugi Srednjeevropec, letos v neprimerno močnejši in številnejši konkurenci, pa šele trinajsti. Pred njim je bilo 6 Italijanov, 1 Švicar, 4 Nemci in 1 Poljak, razen teh pa še vsi zastopniki severnih držav, z izjemo enega Norvežana, ki pa je tekmoval Shakespeare točnejši od zgodovinarjev Ko 9o preiskali staro kraljevsko grobnico, so rešili zgodovinski spor. v katerem je nasprotoval Shakespeare zgodovinarjem glede razdobja angleške zgodovine po smrti kralja Edvarda IV Starejši sin Edvarda IV., ob očetovi smrti leta 1483 star dvanajst let, je bil proglašen za kralja kot Edvard V., za regentko je biLa pa doloiena njegova mati Elizabeta. Toda brat pokojnega kralja Rihard je še istega leta dosegel, da je bil odstavljen, vrgel je Edvarda V. in njegovega 10-letnega brata v ječo hi se dal proglasiti za kralja kot Rihard III. Shakespeare je obdelal v drami zgodovino njegovega krutega dveletnega vladanja V Shakespearovi drami za pove Rihard III. v ječi zaprta nečaka umoriti. Po Shakespearu sta oba padla zabodena z bodalom. Večina zgodovinsTJev je pa doslej na podlagi gotovih dokumentov trdila, da sta ostala dečka v ječi m da st& bila zadavljena šele pozneje pod vlado Henrika VII. Shakespeare je našel med zgodovinarji le malo privržencev. Zdaj je pa dobil angleški anatom prof. Whnght dovoljenje odpreti grobnico obeh dečkov m preiskati njune zemske ostanke tudi z rd nt genom. Prof. Whright je dokazal, da je imel prav Shakespeare, ne pa zgodovinarji. Starejši brat je umrl po njegovem mnenju ko mu je bilo 12 let. Na kosteh obeh dečkov je našel profesor sledove bodala._ Krmite uboge ptičke! za kombinacijo z izjemo Smoleja so bili vsi ostali naši tekmovalci med seboj m ceno izenačeni in je n. pr. Knifica, pred katerim so bili še Kerš~ajn. Knap in ženiva, ločila od Lojzeta Klančnika le dobra minu ta razlike. Ostali so nekoliko bolj odpadli, zlasti pa tekmovalca za konmbinacijo Gre gor Klančnik in Bevc. Najboljši Italijan je bil Demez na 12. mestu, najboijs. Švicar Freiburghaus na 30. (1:13:15), najboljši Nemec Leupold (1:13.22) na 31. in najboljši Poljak Ma-tusznv (1:13:40) na 34-, najboljši Jugosloven Smolej (1:13:47) pa na 35. mestu. Smolej se je torej plasiral še med prvo tretjino, ostali naši pa v prvo polovico oziroma blizu nje. Za najslabšim našim tekačem je še zmerom 28 drugih tekmovalcev. Glede na razpoložljiva sredstva moramo biti z rezultatom naših tekmovalcev zadovoljni. Pel jaki, čeprav domačini in z neprimerno večjo državno podporo, so morali priznati našo premoč, kar se nam dozdaj na slovanskem prvenstvu še ni posrečilo dokazati. TEHNIČNI REZILTATI TRKA NA 18 km l.Kurikkala 1:05:30,. 2. Karppinen (oba Finska) 1:06.05. 3 Pahlin (Švedska) 1:06.35. 4. Jalkanen (F) 1:07.42 5. Ber-gendahl (Norveška) 1:07.54. 6. Niemi (F) 1:07.55. 7. Dahlquist (Š) 1 0759, 8 O'ki-nuora (F) l:0S-04. 9. Tianen (F) 1:08.33. 10. Danielsson (Šj 1:08:39, 11. Pitkanen (F). 12. Demez (It.), 13. Compagmonj (I). ..35. SmoJej (Jugoslavija) 1:13.47, .. .49, Klančnik Lojz (J) 1:15.41, ...52. KerAtajn (J) 1:16.03. ...54. Knap (J) 1:16.13, ... 56. Ženiva (J) 1:16.19. ...60. Knific (J) 1:16.57, ...66. Mrak (J) 1:18.42, ...78. Crnobori (J) 1:21.01, ... 90. Klančnik Gregor (J) 1:23.20, ...99. Bevc (J) 1:26.36. REZULTATI ZA KOMBINACIJO 1. Makinen (F). 2. Hoffsbakken ugotovljeno, da sega 30 km globoko. Morske kanone so našli ob izlivih rek Hudsona. MissisMpija, Ganga, Inda, Konga. Nigra in drugih. O tem, kako so ti propadi nastali, si učenjaki Se niso na jasnem, zelo verjetno je pa, da so nasrtali tako, kakor prepadi na površini zemlje, da jih j« rnrec izkopala voda. KROJAČA MED SEBOJ — Ali prodaš tudi ti največ oblek po meri? — Ne jaz jih prodam največ na kredit. MED TRGOVCI — Kako kaj gre zdaj tvoja trgovina? — Na trne moje žene. E. Ks. chbe; aei 3 „Pot čez mrliče" [iiinirrnrfTTTnniinTTTi otiurt*-*!* ona 111 n 11 u 11 n i n n m i nuni Bilo je težko tajiti. Inženirjev obraz se je iz-preminjal kakor kameleon. Dočim se je pri tej misli smehljal, so mu drgetale ustnice v kotičkih in naenkrat je zopet zardel in kliknil: — Zdaj nam pa naženete vso policijo na vratt falot! Zopet bi ga bil udaril, toda roka mu ]e za hip obvisela v zraku. Od nekod iz kota se je oglasil telefon. Inženir je skočil k njemu, dvignil slušalko in se naslonil na mizico. Nekdo je kričal v telefon. Inženir je prebledel. Potem je odložil slušalko in zaklical naglo: — Berne, pišite! Poročilo s policije. V ulici umor policijski avto na poti, čakamo na povelje. Mož je nehal pisati, stopil je k zadnjim vratom in vrgel poročilo skozi njihovo špranjo. V ozračju je viselo nervozno razburjenje. Potem so se pa naenkrat odprla vrata na nasprot ni Strani in skozi nje je stopila ženska. Morilec je kar zazijal od presenečenja. Ta obraz je nekje ie videl. Bil je tako krasen, ostro rimsko oblikovan, da si ga ni bilo mogoče izbrisati iz spomina. Da, nekje ga je že moral videti. Kje neki je to bilo? Bože moj, kje neki ga ie že videl? — Pospraviti! — je dejala ostro. Pograbili so nekakšen sveženj in ga vrgli v sosedno sobo. Hitro so pospravili papirje in končno so možje z velikim naporom odmaknili od stene veliko pisalno mizo — vsaj malo prej je bila podobna pisalni mizi — a zdaj je bilo jasno, da je to ročna tiskarna. — Kaj pa s tem tu? — je pokazal inženir na morilca. Ženska se je bila ozrla nanj. Nihče se v zadnjih trenutkih ni zmenil zanj, tako da je v splošni zmešnjavi neopaženo potegnil z nogo k sebi listek in stopil nanj. Sam ni vedel, čemu je to storil. 2enska je nekomu namignila. Pristopil je mož, ki ga je bil zasačil v predsobi in pomembno se je ozrl nanj. Morilec prvi hip ni razumel, kaj to pomeni. Potem je pa zagledal v moževi roki nen-drek in časa ni bilo niti toliko, da bi si zakril z rokami glavo. Pendrek je padel v silnem udarcu na njegovo glavo in omamljeno morilčevo telo se je zavalilo na tla. — Izginite! — je bilo zadnje povelje ženske. n. Detektivi na delu — Mrtev je — je sporočil redar številka 69 svojemu predstojniku in pokazal na mrliča na tleh. Policijski zdravnik je pokleknil in previdno dvignil glavo ustreljenega moža. Zdaj so lahko vsi videli na temenu veliko rano, v kateri se je sesedala kri. Lasje Okrog nje so bili ožgani in koža je imela pepelasto siv nadih. — Ustreljen je bil iz neposredne bližine. Kaže, da je udarila krogla od spodaj navzgor. Mož, ki ga je ustrelil je bil bodisi mnogo manjši, kar je mogoče glede na izredno visoko mrličevo postavo, ali pa je bil ta mož prav tisti trenutek sklonjen, ko ga je nekdo od zadaj ustrelil. Od zločina je minilo največ pol ure — je dejal policijski zdravnik in se vzravnal. — Vse je urejeno, gospod. Na koncu ulice so naši ljudje in druga stran je tudi zastražena. Uiti ne more. — Če že ni ušel. Dva redarja, ki sta bila slišala strel in ki sta imela službo v tem okraju, sta trdila, da iz te ulice nihče ni pribežal. — Moral bi ga videti. Stojim tamle za tovarno, toda videl nisem nikogar. — Kaj pa vi? — Jaz sam ne vidim dobro, toda čim je tovariš zapiskal, sem prihitel sem. Po drugi strani ni mogel uiti, tam bi ga bila videla dekleta — vse polno jih je tam in vprašal sem jih. Komisar Kfenek je nevoljno udarjal z nogo ob tla. Redarji so se vračali in poročali, da so vsa vezna vrata zaklenjena. Enako tudi okna v pritličju. Nekje je zaškripal ključ v veznih vratih in iz hiše je stopila zaspana hišnica v srajci. Ko je zagledala truplo na tleh, je prestrašeno kriknila in zaloputnila vrata za seboj. Skozi vsa okna so gledali zdaj ljudje, prebujeni po trušču velikega policijskega avtomobila, čigar motor ni bil ustavljen. Samokres je znamke Mausenverke A. G. Obern-dorf a. N. št. 400.240. Dobro orožje. Iz njega je bil izstreljen samo en strel. Stavim glavo, da je bilo z njim streljano prvič. V promet je prišel ta samokres letos v maju. — Odkod pa je? Iz Nemčije? — je vprašal komisar nadstražnika, ogledujočega previdno samokres. — Ne. Oči vidno je iz naše orožarne. To je serija, ki se jo mora naša orožarna po pogodbi do konca tekočega leta odkrižati. Kot rečeno — zelo dobro orožje in poceni se dobi, čeprav ga v trgovini ne dobite izpod petsto. Dobro je, da ga je morilec pustil tu, kajti po številki bomo lahko ugotovili lastnika — v orožarni in v trgovinah vodijo namreč zdaj strogo evidenco. — Ne bodite neumni! — ga je prekinil komisar Kfenek — če kupi človek samokres z namenom nekoga umoriti, ne bo povedal vsakemu človeku svojega imena. Toda morilca bomo morali iskati tudi po tej sledi, čeprav že vnaprej vem, da ne bo nikamor vodila. — Naložite ga in odoeliimo se. Pomnožite straže, halo, Marek telefonirajte Kfižu — ne, doma ga ne bo — inspektor je pogledal na uro — pol enajstih, gotovo bo Še sedel v Herclikovi restavraciji v Krakovski 36914. Policijski avto je odpeljal in ulica je utihnila. Nihče bi ne rekel, da se je tu malo prej sploh kaj zgodilo, da ni bilo velike rdeče lise na tlaku in redarjev, stoječih na straži v krogu okrog Liben-ske ulice. Urejuje Josip Zupoačtt — Sa »Narodno Fran jersn — I* upravo Id Inaeratnl del Usta Oton CfarttoC — VH ▼ LJubljani