V vas je prišel železničar in naši znanci so ga prijateljsko sprejeli. Razvil se je razgovor o delavstvu in delavskih strankah. Kmetje so pokazali veliko zanimanje za to. »Kako praviš, da se naj reši delavsko vprašanje?« je načel gospodar, in železničar mu je odgovoril: »Imamo pravzaprav tri pota, na katera silijo voditelji delavstvo ter jim obetajo, da pride do cilja, do svo jih pravic. Eni so komunisti. Tl ljudje hočejo, da se zatre vsaka lastnina, da je vse skupna last, da se vse potem deli. Do tega stanja se pa ne bo dalo priti drugače, kakor le s krvavo revolucijo, za to hočejo komunisti prevrat, nasilen, krvav prevrat. Ni čuda, da jih zasleduje vsaka država! V Rusiji, kjer so tudl napra- vili revolucijo, so bili ravno kmetje krivi, da so v tej revoluciji zmagali komunisti. In re3 so kmetu odvzeli zemljo in jofproglasili za državno last. Toda le nekaj let je moglo to trajati. Tucli neizobražen ruski kmet ni mogel tega nasilja prenašati. Komunizem v Rusiji je dokazal, da je neumnost misliti, da bi kdaj bil na svetu tak red, v katerem bi bili vsi enako bogati, bi se vsem enako godilo!« »Poznam jaz komuniste«, sc je vtaknil vmes šaljivec. »Njihovo naCelo je: Kar je tvoje, je moje. Kar pa je moje, tebe nič ne briga!« »Druga pot«, je nadaljeval železničar, »je pa ona, ki nam jo kažejo socijaldemokrati, ali kratko nazvani: sociji. Ti zastopajo stališče, da se naj organizira le delavski stan, da naj organizirano delavstvo potem komandira nad vsemi drugimi stanovi. Oni imenujejo namesto stan — razredi, zato pravijo, da zastopajo clelavskl razred, ko zastopajo delavski stan. Boj, ki ga napovedujejo irugim stanovom, imenujejo razred ni boj. V tem boju nastopajo zoper one, kl Jim dejansko dajejo zaslužek in sicer vedno le v bojnem razpoloženju. Za podjetja, kjer je delavstvo uslužbeno, je treba kapltala. Zato onl, ki oznanjajo razrednl boj, skrlvajo ta svoj boj pod lepžl naslov, čea, da se borijo zoper kapitalizem.« »All delavstvo te ljudi \aj posluša?« je vpraSal župan. »Seveda jim lepe besede ugajajo. Ni Cuda, da se delavstvo da preslepiti vsem mogočlm obljubam socljaiistlCnlh vodlteljev. Toda jasno je kot beli dan, da v naši državl ne bo smagal delavec, ako se začne boj stanu proti stanu, ker je v državi 1« komaj nekaj odstotkov delavcev — Irugo pa so kmetje. Nasprotno sem preprican, da bo tem slabše za de:avce, člm bolj bodo povdarjali socijalistifino bojno stališče. To se je že zdaj pokazalo. Ali se ni recimo že^ezničarjem svoj čas dobro godllo. Fedaj smo bill železničarji složnl in smo užlvali prljateljstvo prl drugih -tanovih. Potem pa so prlšll socijaistifini hujskafii ln so zvablll železaiCarske delavca v — socljalistlčno ?tranko. Socljallst Petejan je ravno •'0 mariborsklh leleznlčarjlh poatal aarodnl poslanec. In sedaj so postall 'udl drugi pozornl In ao dejali: Tako torej, boj hočete in ne prijateljstva? In kaj s# godl? Socljalisti so is/olili svojega delavskega poslanca, ker so upall, da si bodo s tem re8 kaj zboljSali. Zdaj lmajo svojega poslanca. Toda dejstvo je, da se delavcem, posebno še železničarjem, nlkdar nl ako »labo godilo, kakor ravno zdaj, ko lmajo svojega lastnega socljalističnega poslanca, Dokler niso imeli svojega poslanca, so se upravlčeno sklicevali na SLS. Zdaj pa Imajo svo jega poslanea, pa zahtevajo od SLS, da jlm pomaga, Petejan naj jim pomagal« Gospodar je posegel v razgovor: »Toda SLS vkljub tej zaslepljenosti delavstva ne nastopa zoper delavatvo, ampak ravno naša stranka stoji na branlku tudl delavsklh pravlc. Sploh vse, kar delavcl Imajo pravlc po obstoječih zakonlh, jih je priboriia SLS, kl j« te zakone spravila skozil« »Prav praviš«, je nadaljeval železničar. »To je ravno ona tretja pot in sicer najboljša, edino slgurna pot, da prlde delavstvo v našl državl do vseh svojih pravlc, do Cloveku dostojnega življenja. Opusti naj stanovsko bojno načelo, opuati naj bocijalistifino gonjo zoper druge stanove. Kaj all nlso vsi stanovl le delovni stanovi? All ni kmet — delavec? Ali ni obrtnik — delavec? All ni trgovec, uradnik, vsak, kl vrši svoje stanovske dolžnosti — tudl delavec? Delovno ljudstvo — to je ona vellka masa, kl mora blti skupaj organlzlrana. Taka skupna organizaolja vseh stanov je SLS. To je res stranka slovenskega ljudstva. Ta stranka ne dopušča, da bl se en stan na korist drugega lzkoriščal, ta stranka ne dopušča, da bl en stan nad vseml drugimi komandiral. Tudl ne gr« f tej stranki za smago večine nad — manjSino, ampak le xa cmago pravice nad vsemll To n&j delavstvo čimpreje spregleda, pa naj najd« edino pravo pot do svojih pravlc potom sodelovanja i drugimi stanovi v SLS.« »Pa se nekaj »čisti« med eocijalisti«, je pripomnll šaljiT«« ln pom«žlknll z oCml. »Je nekaj, jel Socijalistični vodit«lji niso z marlborskim Pctejanem prav nlč zadovoljni, pa so ga — I* stranke Izključlli. Pa tudi doma v Mariboru se zelo dajejo med seboj. Star socijalistiCni vodja Bahun nastopa zoper socljalistične hišne posestnike, Petejana In Favaja, pa tudl zoper buržujskega uCltelja GrCarja, ki ga je javno nazval, da je — politlčna kuharlca. V vellkl srboritostl se Eržen objema v polltičnl lju- beznl z dr. Relsmanom, kar zopet nl všefi nekdanjlm starim borcem za delavstvo. Ravno tako čudno gledajo d«lavcl Ea »socijalističnim avtomobilom 8t. 68«,, v katerem se vozi zelo ndbel socijalist Ošlak. Delavci vldijo, da so njihovi ljudje pač le toliko časa bojeviti, dokler zase ne izvojujejo ugodnega življenja, potem pa se Ea delavstvo ne brlgajo ve6. Ta zgled sta dala oba Kristana In drugi gredo za njima!« »Ja le tako«, je končal razgovor šaljlvec. »Socljalistični voditelji morajo delavstvo z rdečo barvo oslepitl in jih zvabitl na stran pot, da imajo potem prostor In sebe poženejo naprej. Delavstvo pa se med tem navdušuje za svojo — rdečo barvo! Mu bo treba enkrat prleškega »ptiča« po kazati, da bo del stvo spoznalo, kako ga socijaliatična stranka ponižuje s to rdeČo farbarijo!«