Stran 134_________ANGELČEK___________Leto 27
]. E. Bogumil:  „
Kadar Zorka pere...
fe^lorka, i seveda, Zorka! Ta sitnica! Kadar so Pre-SG&M perelova mama prali, takrat ji je vselej prišlo ^^ na misel, da je njena putička tudi umazana. Pa je znosila skup vse tiste neštevilne cunjice — njeno največje bogastvo na tem božjem svetu! — pa jih je prala, kakor da je njena punčka najmanj grofica. Če je bila pa pri tem opravilu sama vsa premočena, so bili pa seveda mama hudi. Zorka je bila pa vesela in zadovoljna,  da je  tako  lepo dovršila  svoje  delo.
To je bilo takrat, ko je bila Zorka  še  majhna.
Ko se je pa Zorka malo potegnila, in ji ni bilo treba več podkladati, da je segla v perilnik, o, potem so jo pa mati žc sami malo pripregli. Kakšen drobiž, kakšne žepne rutice in drugo manjše blago je že tudi Zorka oprala. In zopet je bila mokra in premočena, pa mama niso bili več hudi. Zorka je šla zvečer utrujena k počitku, pa ji ni  bilo  hudo pri srcu, da je  prala.
»Mami si pomagala!« ji je rekel dobri angel-varih, in njegov glas ji je bil kakor sladka pesmica uspavanka, ki jo je zazibala v spanje.
Danes je pa Zorka že veliko in močno dekle. Mami ni treba več prati. Vse opere Zorka sama. Pa s kakšnim veseljem!
»Mami moram malo povrniti!« pravi.
Pa odhiti kakor srnica k potoku. Doma pri peči pa sede stara mamica. Pozna se jim teža let. Njih ustnice pa šepetajo vročo molitev: »Za mojoZorko...>
Zorka je pa srečna in zadovoljna, četudi je vsa mokra, in božji blagoslov je z njo.
Kadar^Zorka pere • • ¦