34. stev. ÍÍOYO mesto, 20. avgusta 190Í). XXV. lotnik. DOLENJSKu NOVIC p Izhajajo vsak petek: ako jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in dru^e evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dopise s]trejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novera mestu, Gospodarstvo. Kotel za parjenje prašičje klaje. Pri nas je navada, da prašićem kuhamo. S kuhanjem se porabi mncgo drv in tudi dela, kar vse podraži pra-sicjo rejo. Vendar ima kuhanje take prednosti, da odtehtajo stroške za drva in delo, in da se bo po nasib Itrajili Bti zmeraj kiilialo potrebno klajo, posebno v zimskem řasu. Kaj pa ima kuhanje dobrega na sebi? Odgovor na to vprašanje ne bo težak. Pred vsem je poudarjati, da se s kuhanjem uničujejo razne škodljive snovi, ki jih nalia-jam« pri nagnjitem ali kako drugače pokvarjenem ko-renstvu. Vročina pomori namreč tiste gnjilobne, plesnive "i druge kali, ki se nahajajo na taki krmi in katerih ni »logoče na drug način zatreti. S pokladanjem kuhane in gorke klaje skrbimo pa tudi za životno toploto, kar je zlasti v zimskem času in po naših mrzlih svinjakih potrebno. Ako bi pokladali v tem času samo surovo ali mrzlo 'i'sjo, potem bi se porabilo mnogo krme za proizvajanje telesne toplote. Vsa ta krma je pa za užitek zavržena. I2 te krme, ki se porabi za vzdrževanje telesne toplote, "1 ne mesa ne tolsčobe. Slednjič Je pa tudi to poudarjati, ^ii je kuliana krma bolj slastna in v gotovih ozirili lažje prebavna, že celo, če so živali od mladega vajene na kuhano krmo. Kes je pa tudi, da je treba nekatero krmo «ploh knliati, kar velja za krompir in pesno dmo. Pri nas kuliamo koreastvo v svinjskih kotlih, ki se ï^apolnijo z dotično krmo in nalijejo z vodo. Še bolj kakor ^ svinjskili kotlih se pa pripravi korenstvo v takoimeuo-vanih parilnikili, t. J, v kotlih, kjer se korenstvo pari ua-tnesto kuha. V tak kotel se dene le malo vode, vrh katere se iiaioži korenstvo do vrlia in potem trdno pokrije. Voda Začne kmalo vreti, iz nje nastane sopar, ki prešine in zmeliča korenstvo, kakor bi bilo kuhano. S takimi kotli porabi dosti manj drv. Veliko vredno je pa tudi to, sc korenstvo samo pári namesto kulta, kajti s kuha-"Jem ae izlužijo tudi nekatere redilne snovi, ki gredo v 2gubo, če se kuhanima odlije ; to se pa mora zgoditi n. pr. pri krompirju, ker ima ta kuhanica tudi škodljivo snov i)8()lanin" v sebi. Prav dober kotel za parjenje krompirja in korenstva n. pr. Titania-kotel, ki se lahko ogleda na kmetijski na Grmu. Krompir je najbolje pariti in se mora dotična ku-hanica zmeraj odliti, ker je škodljiva. Vapesno je pa tudi parjenje ostalega korenstva. pese, repe, korenja itd. V )/l'itania"-pariliiiku se da pa tudi druga krma pariti n. pr. rezanica, kar je važno zlasti v tem slučaju, ako je slama rje strta, plesnivá itd. Seveda je tako krmo po malem "îfcàati drugi krmi. —r— Zakaj so krajevne vinske zadruge potrebne. Za vpeljavo boljše vinske trgovine je treba skupnega dela vseh vinogradnikov. Vsi vinogradniki, katerim je mari, da se povzdigne kupčija in ki so navezani na dohodke svojih vinogradov, bi morali pristopiti v krog zadružnikov. Vprašanje pa nastane, ali naj pristopijo k deželni zadrugi ali naj se organizujejo po vinskih okrajih in naj pristopijo raje za člane krajevnih zadrug. — To vprašanje spravljamo danes za to na dan. ker se slišijo o tem razne sodbe, in ker želijo pusamezni vinogradniki pristopiti k deželni zadrugi v Ljubljani, d(jčim hočejo drugi imeti domačo vinsko zadrugo, ki se ima osnovati v zvezi z deželno zadrugo v Ljubljani. O tem vprašanju, kam Je pristopiti, je naše mnenje sledeče. Deželna vinska zadruga potrebuje za svoje delovanje krajevnih zadrug. Ona potrebuje za vpeljavo kupčije po drugih krajili enotnega in dobrega blaga v večjih mno-žinali, in tega zamore dobiti le od krajevnih zadrug. Zato so krajevne zadruge neobhodno potrebne. Te naj se osnujejo kot proizvajalne zadruge, namreč na ta način, da bodo v prvi vrsti grozdje kupovale in same napravljale vino. Kjer je dosti vinogradov in ugodnih pt^gojev za snovanje krajevnih zadrug, tam naj se osnujejo krajevne zadruge in prizadeti gospodarji naj pristopijo tam za člane. V okolici krajevnih vinskih zadrug naj se torej zapišejo vinogradniki za člane krajevnih zadrug, ki imajo pred vsem za to skrbeti, da pripravljajo potrebna vina za kupčijo. Taka krajevna zadruga ima potem pristopiti k deželni zadrugi in vzeti kot članica primerno število deležev. Oni vinogradniki pa, ki se nahajajo po krajih, kjer ni pričakovati v bližnji prihodnjosti krajevnih zadrug, oni naj pristopijo naravnost k deželni vinski zadrugi K deželni centrali naj pristopijo pa tudi vsi drugi vin(>grad-niki, katerim dopuščajo sredstva, da se udeležujejo zadružne vinske kupčije. Deželna zadruga potrebuje mnogo sredstev, ker bo morala organizirati in voditi vso kupčijo doma in na zunaj, dočim imajo krajevne zadruge pred vsem le za to skrbeti, da pripravljajo za kupčijo pripravno in enotno blago v večjih množinali Seveda bndo imele krajevne zadruge tudi lokalno kupčijo v svojih rokah. Krajevne zadruge morajo imeti velike kleti in dobro izvežbane kletarje, deželna zadruga mora pa razpolagati z vinskimi potniki in trgovsko izobraženimi močmi. Iz tega se vidi, da bi bila vsa organizacija pomanjkljiva, ako se Jie bi naslanjali na krajevne zadruge, ki naj sestoje iz vseh prizadetili vinogradnikov dotičnega kraja. Politični pregled. Slvivaiiskît tiiiijtt vzli'iijii v iiiijoinořiiejisi ojioziciji. — Dunaj, 17. avj,'usta. Slovanska Unija je v svoji današnji seji po (iveurnem posvetovanju sklenila, da — 1. proti vlarineiiiu sistemu slejkoprej vztraja na stalisču najodlocnejscfía nasprotstva in s sedanjim vladnim aistemoiii ne stopi v podajanja. — 2. Sklep ^lede taktike v nastopu zoper vlado si Slovanska Unija pridržuje (lo sklicanja državnejra zbora, — 3, Slovanska Unija se udeleiti konference Glabiiiskcga. — 4. Slovanska Unija zahteva, da se dá jeseni deželnim zborom na razpolai^o zadostni čas za zasedanje. 5. Na predlog Ocškega poslanca Choca Slovanska Unija najod-ločnejše obsoja nečuvene persekiicijc, ki se vrše proti Slovanom na Nižjem Avstrijskem in od vlade najenerfiičnejše zahteva, da slovanske minoritcte izdatno ščiti. — Vsled sklepov Slovanske Unije se sploSno s akoroda matematično gotovostjo sodi, da akcija Glabinskega ne bo imela najmanjšega vspeha. Slovanska Unija jo sklenila posvetovati se v eni prlhodt^ib sej glede vstopa Ru-sinov v Slovansko Unijo, Uanasiijo pomembne sejo Slovanske Unije se je udeležil matnaki poslanec Romančuk. Po novejših poročilih je torej „Slovan.'ika Jednota" s svojimi jasnimi predlogi tudi drugim strankam naznanila, da se ona upira (iosedaqjemit ^^ermanizujočemu sistemu sedanjo vlade, želi pa delozmožnost državnega zbora, a ne straši se nič morebitnega qjegovejía razpusta, ker bi slovanske stranke prišle ojačene iz novih volitev. Konferenca načelnikov, ki jo jo za 17, avgust sklical načelnik „Polskega Kola" dr. Glabinski, prav za prav ni dosegla nič pozitivnega. Dr. Glabinski je po svoji stari navadi mošetaril za vlado in za provagujoci u])liv nemških strank. Upati je, da tudi Po^jaki spregledajo in no zapuste svojih slovanskih bratov tembolj ko vidijo, da se Noraceni nikjer ne kratijo pravice, ampak nasprotno le Slovanom. Dr. Glabinski je pooblaščen posredovati še na dalje med vlado in strankami; koncem meseca skliče baje zo))ot_ posvet načelnikov, Diiiiiijski ("elii so napravili izlet ob Donavi v Melk, Vse-nemška nahujskana mladež pa jih je ob vsej poti zasmehovala in kamenje metala na ladijo in celo streljala z revolverji, Policija, ki je delala red, bila jo s kaiuenjeni ranjena. Kako smešni so „hajlovci", ki ljudem ne privoščijo niti zdravega zraka v prosti naravi boječ se, da bi izletniki takoj „počehili" ondotno okolico, Nil ííoriškcin so se pričele volilne priprave za deželni zbor. Slovenska ljudska stranka bo morala sklicati več shodov, da ljudem pojasni resnični položaj, ker naajtrotno stranke bodo porabile vse svoje silo, ItosiiHSiki salMir namerava o odpreti L januvarija 1ÍJ10. A prej odstopi skupni finančni m nister Burian — naslednik inu bo baje grof îiîchy — zopet ilažar. — Mažarizacija v Bosni napreduje. Ugnezdili se bodo Mažari in jih bo težko ven spraviti. Iz Srbije se poroča, da je v Belgrad došlo veliko vojnega materijala, osobito dinamita za izdelovanje bomb. Tako jo jtrišlo iz BeljjHje 2 milijona in iz Francozke 1 miljon patron. Pogajajo 8C pa še za 48 baterij brzostrelnih t0])0v. Na Ki-eli so velevlasti ukazale, naj snamejo grško zastavo. Oe Krečani tega ne store, bodo vojno ladje izkrcalo moštvo, ki bo samo snelo zastave, prêté celo z bombardiranjem mesta Kanca. Vsled tega preti iiiecl (Jrško in Tnrčijo vojna nevarnost. Grška vlada je poklicala pet rezervnih vrst. Vso torpedovke so pripravljene. — Turški minister so je izjavil, da Turki ne bodo prej njirovali, dokler ne zasedejo Aten. Pi ijateljstvo iiieil Aiiiilcško in Fniiicozko se kažo tudi v dejstvu, da pride dne 2a. avgusta angleški general French s 6 častniki h kavaierijskim manevrom na Francosko. Iz Špatiski'ffii se javtja, da so Spanci pri Melilli vendar porazili Mavre ter jih pregnali iz içih postojank. Ob enem se tudi poroča, da so (mavriški) Kabili ujeli, španskega generala Martineza z njegovim oddelkom, a da se Španci še le pripravljajo na odločilen naskok. — Zadnji nemiri, osobito v Barceloni, so zahtevali veliko žrtev: od policijo, vojakov in moščanske garde je 18 oseb ubitih, 170 ranjenih; od izgrednikov pa 400 ubitih in 1100 raryenih. Liberalno-socijalistični divjaki so razdejali 61 poslopij, same cerkve in samostane, ter napravili na poslopjih in umetninah 60 miljonov pezet škode. Gotovo lep novodobni naitredekl? Na Japonskem okrog Kiota in Ozake je bil grozen potres. Zabavi in pouku. Le en vinar! Keíniína dogodbo. Marko je služil pri KŠkofovih. Ni so mu slaba godila, zakaj dobival je poleg prostega stanovanja in hrane So desot goldinarjev na mesec. V začetku njegove službe je bil njegov gospodar popolnoma zadovoljen z njim, a tudi Marku so ni bilo pritoževati; dola ni bilo preveč in tiuii pretežko ni bilo, lahko in z veseljem je opravljal svoje delo. Pri gospodarju je imel že prihranjenih lepo svoto kronic. Ujial je, da si nabore do jeseni, ko bo moral iti k vojakom, toliko, da mu ne bo šla trda za denar in da bo cela tri leta lahko shajal a svojimi prihranki. A prišlo je drugače. Nesreča je hotela, da so nekega dne sjiravili fantje Marka v gostilno. Sedel je v nedeljo popoldne po lîtanijah na klopici pred gospodarskim poslopjem in ravno v duhu računal, koliko ima že prihranjenega,^o jo primaha mimo t^cga Pačanov Polde, ki je bil znan pot pijanček prve vrste in ki je pil le na strosko drugih." „No, no. Marko, kaj pa si tako zamišljen V" J, nič!" „No, no, nič, nič, iz nič ni niči Halo, kaj bo.š tu sedel in z lenobo Bogu čas kradel, pojdi raje z menoj v gostilno k Kambiču I" „Na-a, Polde, po gostilnah pa jaz ne bom hodili" ,,No, no, kakšen fant pa si, da so bojiš gostilne ! Hej, ko sem bil jaz v tvojih letih, to smo ga pili in plesali! líh, eh, dandanes niste fantje za nič! Jeseni ])ojdcš k vojakom, ])a se bojiš gostilne kot vraga! To ni jepo, to ni možkol Alo, jiojdi!" „Ne grem, pa no grem! Še tega so mi manjka, da bi po gostilnah denar zapravljali" „No, no, če se tako boji.5, da bi kaj zapravil, bom pa jax plačal! Le pojdi 1'* „Ti boš plačal? KjC pa imaš kaj?' „To tebe nič ne skrbi! Pojdi, plačnik sem jazi" „Hm, en požirek bi mi ne .škodil!" mislil si je Marko in odšel a Poldctom k Kambiču, Hrupno so ga [»ozdravili Žc pijani vinski bratci in mu ponujali od vseh strani piti. „Čudno, prcčudno, da si prišel!" nagovoril ga je Pe-tranov France. „I, kaj bo čudno, kaj ne smem tudi jaz malo pogledati v kozarec?" je ves iz sebe, da so ga tako vc.soIo in radostno sprejeli, odgovoril Marko, „Tako je prav, Marko! Kaj bi čei»cl vedno doma in kokoši stražili Saj smo vendar fantje, ki iiojdemo v jeseni k vojakom!" je govoril dalje France, ponudil Marku kozarec vina, ga potrepal po rami in ga povabil k sebi na sedež. ,.AIo, godcc, zaigraj polko 1" Pari so se zavrteli. Marko je glodal in se čudil. Srečni so se mu dozdevali jdosalci, ki se znajo tako lepo vrteti, bla-groval je svojo tovariše, ki se vsako nedeljo tako lepo zabavajo. „Ti, France, ali ne bi mogel tudi meno naučiti plesati?" je vprašal svojega soseda Franceta. „O, zakaj ne? Saj sem ti mislil žo sam reči in omeniti to stvar! Kakšen vojak pa boš, Čo ne boš znal plesati? Takoj jutri začneva!'-„Dobro!" Zvečerilo se je. Marku jo siccr vest očitala, da no dela prav, a hudobni duh mu jo zapeljivo .šebetal: Ostani, pokaži so, da si fant! In ostal jo. Da bi i>a zamoril glas vesti, je pil, veliko pil. Postajal jo vedno bolj gostobeseden in vesel; vino mu jo začelo lesti v glavo; postal jo kmalu tako pijan, da ni mogel več na nogah stati, a vseeno so ni hotel šo posloviti od živahno družbe, od dozdevnih svojih prijateljev, od plesalcev, od plesalk, od prijetnih glasov harmoniko. Iz vaškega zvonika jc brnela polnoč, „Jej, jej, kaj jo že tako jiozno?" jo vskliknil Marko in skušal vstati, a ni mogel, noge so mu odpovedale službo, glava mu je bila težka kot svinec od preobilo zavžite pijače. In ostal jc še nekaj časa. „Sedaj je pa čas, da odidete! Dve po polnoči je žo!" j" omenil krčmar Kambič in začel pivcc spravljati spat. ,,No |iB ))oj(iiino! Marko, plačaj 1" je rekel Paćanov Polde in sunil Macka pod rchra, . J, i, kuj bom jaz [dačaJV Saj si vendar obljubil, da boš ti [ilačal!" je jcctjajc odj^ovoril Marko. „Lej [)rvič je šel v j^ostilno, ])a naj še za njejca jOa-''ujciii! Hii-ha, Bo^a zahvali, da sem te vendar enkrat spravil v fíostiJní), saj vifliš, kako lejio je biti v taki družbi!" „Saj res, lojio jo biti v taki družbi!" jo prikimal pijani Marko. „Torej plftiajl" rl, i, no, bom pa plačal, če ni drngačel" „Še zame, Marko I Veš, jutri začneva s plesom! Zastonj te ne bom učil, plačaj še zame!" je ailil Petranov France. „O, zate tudi plačam, seveda, saj me boš učil plesatil" níía vse, za v.'ic plačaj, saj ei danes prvič v naši družbi, ill stara navada je, da mora vsak novo vatopivši ud plačati vsemu društvu (nikrat za pijačo!" je vpil na drugem koncu mizo nek pijaiiček. „Kaj res? Ali jc res taka naviida? je vprašal Marko. „Res, ri's!" so mu pritrdili, „Ko, no, jiotem i»a že, potem pa že, potem pa moram plakati! Kauiliič, račun tiaj!" ])cset trdo priHluženiii kronic je moral plačati Marko za pijačo, iS tresočo roko jih je porinil pred krčmarja. Hudo m« je biio zanje, a liai 80 jc u-ilav^ati svojim „prijatetjcm". Vino jc tudi atoriio svojo. Marko ni mopel sam domu, tako je bil pijan. 1'omagali so mu drugi, ki pa tudi sami niso bili dosti na bolj-•'iiim od njtya, I'o vsej cesti jih je bilo dosti, sempatja se je krio avruil v obccstni jarek iu taui obležal in spal do jutra. Nazadnje je ostal z Markom ie .še l'etranov France, l^ržal je Marku pod paiidiilio in so délai kot da ni nič ]iijan. H Le korajžo, kornjžo in poguin, Miirko! Korajža vetja! l'a Vesel bodi, da ai prišel k nam, v našo ditižbo, ne bose ti slal)o liodilo, te boš liri nas! Kajne, v jeseni jo bova pa mahnila k vojakom! Ho, pa jra bova tudi tam pila, kaj ne. Marko!" ,.Ja, ja, k vojakom . .. pila . , . pila ... kaj ne France!" „Da, pa pela bova tudi, kajne! Daj, zapojva tisto; Kaj 'Um pji morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo ves(il"f> Mič ii/iin ne morejo ... Ali ne misliš peti?" „Naa, France, ne morem!" se boš pa naučil, pa jilesati to bom tudi naučili" France se je spodtaknil ob obcestni kamen in se zvalil v Jiirek. Potegnil je s seboj tudi Marka. Obležala sta, jiarkrat so Krdo přidusila, nato pa zaspala. Zgodilo se je to ravno pred škofovo hišo. Gnusno jo prledati pijanca, ko gre domu iz gostilno in meri Cesto od desne proti levi in od leve iiroti desni in tako da^e, 8 stokrat gnu.snejSe jc videti prijatt^ljo alkohola, ko leže vsi za-inazani in blatni v svoji pijanosti v blatu ob cesti. Človeka grabi 3(iza, ko gleda take prizore, in najraje bi pritisnil vsakemu takemu pijancu par gorkih, a to samo za hip. Takoj nato se ga 1'Oloti žalost, sočutje in strnli se mu to bedno ljudstvo, ki znosi vsak vinar v roke krčmarjem. Smili sc mu, ko gleda njih blctle m upadeiie obraze, iz katerih gleda bolezen in že^ja piti, piti, Se "Olj |dti! In vsak izmed nas mora sočutno reči: Oj ti ubogo, zapeljano Sudstvo, kdaj boš pustilo svojega najhujšega sovražnika, ^Ikohol; kdaj boš spoznalo, da ti prcobilo pitje ne koristi, ami'ak Nkodujc na duši in nn telesu. In iz srca nam kipi k nebu glas tmanikov; O iiog, to dobo skoraj daj . . .! iDaij« pride.) Dopisi- I'i'crna, (Zgradba nove župne cerkve.) lîlago-■"Pv temeljnega kamna. — Ta blagoslov ukazuje sv. cerkev I""" >!idanju nove hišo Hožje. Opravi ga škof sam ali pa kak za 1'OoblaSčen diibovnik. Naji»rej se blagoslovi kraj, kjer bo stal ^'lavni obar. Nanj postavi duhovnik že prejšnji dan velik krii. ■I o liomeni, da se ta kraj vzame v pose.st za božjo službo. Po "'olitvi krasnega psalma o šotorih OJospodovih se jtokropi z bla-gosiovtjeuo vodo ter opravi pomenljiva molitev, naj Gospod Bog kraj milostno obišče, očisti in očiščenega ohrani. — Nato se 'blagoslovi vkladni kamen, ki mora biti čveterokoten, zato ker ITodatuvlia vso zgradbo. Hiša Božja jc imela že v prvih časih •r.ščadstva obliko jtodolgovatega čveterokotnika — po svojih podobah stare /aviize, skrivnostni Noetovî ladiji, in veli-'=aMtnern tempe(jnu Salomonovem. V jiokonštantinski dobi je to podobo nadonjestil križ, središče in ognjišče Kristusovega (iclo- vaiya in našega odresei^a. Pa tudi križ se sestavi >x dveh čve-terokotnikov. — Po pomenljivi molitvi, ki in]eniije liidi Kristusa temeljni kamen, pa začetek in konec vesoljsiva, kakor tudi pričujočega dela, pokropí kamen z Idatroslovljeno vodo ter vdulbe vanj tri križe, proseč Boga, naj vsi, ki pomorejo k zgradlji, za-dobo zdravje telesa in lek duše. — Nato se dotakne kamna ter ga vloži v temelj (s potiiecjo zidarja) iskreno moleč, naj živi tukaj jirava vera, strah Gospodov in bratska Ijuliezen. Sledi zopet škropljenje z vodo. Slednjič blagoslovi vse druge temelje, začenši skrivnostipolno antifono: „Kako strašen je ta kraj, zares tukaj ni druzega ko hiša Božja in vrata nebeška", nadaljuje 86. psalm o Sionskib temeljih (sv. cerkve) ter obhodi kropeč z blagoslovljeno vodo vse temelje. Zvršetek je pa v prekrasni molitvi in srčni želji, naj tla Gosjiod tej zgradbi nebeški blagoslov, da se tako vtemeljena zvrši z Božjo i»omoejo. Dandanes je že skoraj v navadi, da se zvrši ta blagoslov, ko se st.av!)a dvigne nekaj že iz zendje. 1'ri nas smo si izltrali za to potiienljivi praznik sv. apostolov Petra in i'avla. Kamen je sklesal kaj iiino kamn. mojster Anton Kokalj iz Bršljina, njegov sosed posestnik Jož. Dronik ga je jia pripeljal na okrašpnem vozu k fari. Sv, obred jc izvršil ndl. g. prošt dr. Seb. Elbert kar najslovcsneje v pontifikalijah ob mnogobrojni asisteuciji sosednih in oddaljenih duhovnikov. Povabili smo tudi svetne gospode, na Čehi jim zastopnika svetne oblasti visokorodnega g. V, barona Kechbacha, c. kr. okr. glavarja, g, župana, stavbene ]iod-jetnike iul. V slovesni procesiji smo se zvrstili iz stare cerkve v novo, tam zvršili sv. blagoslov po predpisanem obredu. Slavnost je povzdignilo tudi lepo vedenje neštete množice vernega ljudstva. Pozabiti ne smemo spominske listine, katero smo ]»od-pisaii vsi duhovniki in svetni veljaki ter jo zapeČJitili v kupreno ]>osodico. Ob sklepu slovesnosti smo jo položili v dolbino vklad-nega kamna, jo zatrdili in zapečatili kot s])ominek prihoilnjim rodovom. Imenovano listino je v gladki, vezani bepedi sestavil obče znani in čislani čast, g. duh svetnik Ivan Podboj, tedanji župnik topliški. Glasi se tako: .ProBtrana ti, žnimija Prein», „Faraci m tiđaoje vneti kako si nepupiauo etet'aa, bu mnugi> murali prispeti, ko novo cerkev v gotskem ilogu n radi vee ho irtviiv^li, llfrBdiS na čast (luipuila Bogn «npedje bo poitiué iiaui dali, in čndodtliiiku Antnuu navdnúeno je vne hitelo česčeuja vredneinD patronu!" £b božjo i^aat in krepko delo." V imenu božjem delo «njo pridoli, „Na sveti god apuatolov prvakov ko imo devetuajst sto in »edem iteli, slovesno — vpričo ljudstva in veljakov Imeli Franca Jožefa teBarja, emu vkladni kamen v ïemlj'i poloKÍli mogoúne Avstro-Ogiske vladaříš ^ obred bo doktor BIbert prušt zvršili," ko v Kiniu sveti oùe Pij deseti na ûeln stal je naSi cerkvi sveti; O Bog! Ti npreniljnj to zidanje, ko doktor Jeglič vladal je škofijo, dodeli srečno dokont'anje, Anton âmidovnik prei^ensko šnpnijo. in sliva) tu na turo Hreûno nebeški blagoslov na večno! dokler bi) živel rnd slovenski na tej pokrdjini Dolenjski! Kamnosek je pa v zgodovinski kamen na zunanjo lice vklesal in pozlatil napis: Lapis hic bcnedîctus illustri fešto ss. afiostol. Petri et Pavli anni - Iz !Hirne i»eči. (Požar.) Dne 16. t. m. je izbruhnil ob 3. uri popoldne v Št. Jurji jiri Mirni peči ogenj in v najkrajšem tiasn ])Opolnoma uničil trem gospodarjem vsa gosjiodarska poslopja z vsem živežem in obleko. Posestniku ,lanezu (Jesar, kjer jo začelo goreti, je pogorela tudi vsa živina, en i)ar lepih volov, dva junca, ena lejia krava in štirje prešiči. Vsi d hude vročine, ki je sedaj ^nastopila, je bila nevarnost tem večja, da pogori vsa velika vas St. Jurje. Da se ni ogenj razširil na druga gospodarska poslo])ja, zahvaliti se jo vrli domači požarni brambi. ki jo takoj prihitela z brizgalno na kraj nesreče in tako omejila požar. Ogenj so povzročili, kakor se navadno največkrat sli.šj, zoi»et otroci, Pogorelt;i so zavarovani le za majhne svote in so radi tega hitre pomoči iii pod|)ore nujno potrel iid, ííliračamo se tem potom na usmiljena srca in č. župne urade s prošnjo, da nabirajo milodare za pogorelcc. Darove hvaležno sprejema tu-kajšni župni urad. Ant. Zore. župnik. Iz 'IViplic se nam poroča: Dne IH. t. m. na rojstni lian presvitlega cesarja je imel milostni gosjiod škof Stariha slovesno jiontiiikalno mašo ob obilni azistenci in vdeležitvi domačinov in topliških gostov. Iz Poljanice so Tiam poroča: Smrt. V Poljanici je na-Tiagloma umri g, Jaiiez Petschauer, gostilriičjir in hišni i>osostnik; bil jo krščanski socialec; umrl je ravno tam velezasiužni župan Fink. Izvrstna moža naj počivata v miru! Sv. Križ jH'i Kostanjevici. Dno 8. avg. je l>il občni zbor tukajšnje posojilnice. Na [»ropramu je bila volitev odbora in nadzorstva. Razen 3 [»rcjšnjili odbornikov bo bili izvoljeni 3 novi in sicer: Anton Mestck, Jožef Zevnik in Fran« Hribar. V nadzorstvo ao izvoljetii: kaplan Govokar, Jožef Glinšok in Franc Ko-nilanec, Načelnik je zopet vrli Ivan Kerin, ki nad vse skrbno vodi veliko našo posojilnico, — Nasi „Sokoli" so zelo pogirovcli, odkar imamo „Orle"; ti namreč niso nikdar varni no samo pred grdimi, sramotilnimi psovkami, ampak tudi pred — kolom. Vse to nas nić ne straši! V strahu pa bodo kmalu „Sokoli", će no boiJo hitro ])rcneliali s svojim „svobodomiselnim" obnašanjem! Uakii. Pri volitvi zdravstvenej^a zastopa za občine Kaka, Bučka, Studenec ao izvoženi Franc SiSko, župan na Raki, Vinko Bon. trgovec in gostilničar na Kaki. Alojzij Kunek, posoatnik na Gradišču, Frančišek Selak, poseatnjk na Bučki, Martin Golob posestnik v Spodnji Radetjci, Franc Žnitieržič, pos. na Studencu in Alojzij Jane, pos. in gostilničar na Studencn. Namestnikom pa Franc Baje, pos. z Ardra in Franc Veis, žujtan z Hučke, vsi somiš^jeiiiki slov. ljudske stranke. Razdirajoči poskusi so se ponesrečili. Lepo jo bilo videti, kako je bivši predsednik kuhal jezo nad novimi izvolitvami; v go.ttilci na Raki je tolkel ob mizo, da so kozarci brenčali okrog. Ali na misel nam je prišel pregovor: ,.Fo toči zvoniti je prepozno." Po mizi tolči jc pa brez uspeha. .Vjdovee, dne 16, avg. — Na Veliki Šmaren ob 10. uri zvečer jo začelo goreti na podu posestnika Pavlička v Velikem Lipovcu, Ogenj se jo razširil še na hlov in kaščo, ter na poslopje soseda Ulčarja, kateremu jo pogorela hi,ša (lesena), hlev in pod in vsi pridelki, ki so bili do sedaj že spravljeni. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč in omejili ogenj. K sreči ni bilo vetra, drugače bi bila šla cela vas. Človeške žrtve ni bilo in živino so vso oteîi Se o pravem času. Sumničijo ljudje nekatere opijanjene fantaline, ki so z gorečo smodko v ustih iskaii na podu prenočišča, Ni pa izključeno, da bi bila zlobna roka to provzročila. Ljudje 80 vsi šo preplašeni. Kako potrebna l)i bila brizgalna za občino ! Iz Oalmacije. — COd druzoga izletnika smo prejeli še en dopis, ki zadnjič priobčenega deloma spopolrrjuje, deloma povdarja nove momente; zato ga objavimo, Uredn.) — Jugoslovani povdar-jamo že več desetlctletij, da smo en narod, da spadamo jirav-zaprav v ono državo ter da se nam godi krivica s tem, ker smo državno in upravno ločeni. Zlasti odkar je pridružena Bosna in Hercegovina naši držnvi in smo se Jugoslovani krepko ojačili, prosilca nas vse vedno trdneje pre])ričanje, da smo mi en narod in da ao meje, ki so postav^eno med nami Slovenci in Hrvati na eni, med IJalmatind in Bošnjaki na drugi strani, le umetno, da jih pravzaprav danes več ne čutimo. Kur so pokazali poslanci S. L. S. v zadnjem času na političnem, to je pokazalo jugoslovansko kat. narodno dijaštvo na kulturnem polju. Meje med ])03ameznimi plemeni jugoslovenstva ni več, vsi smo si bratje. To smo videli na sijajnem sestanku v Spletu, ki se jo vršil dne 3. in 4. avgusta. Bil je to doslej največji shod jugoslovunskegii dijaštva, najiivcjši dokaz naše vzajemnosti in skupnosti. Udeležencev jo biio okrog 800 samega dijaštvii. Zbrali smo so v Reki. Imeli smo poseben parnik, ki nas jo odpe^al iz Reko v pondeljek 2, avgusta zjutraj. Vožnja po morju je bila sijajna. Kjer so nas videli, kjer smo so vstavili, navdušeigo je bilo povsod velikansko. Ko smo pluli mimo dalmatinskih vasi, zbrali so se naenkrat vsi prebivalci na obrežju in na.s prisrčno pozdravljali. Zvonovi so zakljenkali. topovi ao za-grmoli, narodne zastave so zavihrale v zraku. Vsem navzočim 80 30 zaiskrila očesa bratskega navdušenja. Kar smo doslej vedeli in govorili, to smo sedaj najglobje začutili: da smo si bratje [10 krvi in misli . . . IJva prizora pa moram natančneje omeniti; to je 8!)rejem T Zadru ia Spljetu. V Zadru so nas sprejeli Talijani z žvižgom io kamenjem, tri naše so ranili na glavi. V Spljetu nas je čakala množica orožnikov in policije, ki so nas spremljali z nasajenimi bajoneti in golimi sab^ami, da nas obrani, čujte: liberalcev in socijalnih demokratov! V prvem mestu nam je pretila .levarnost od naših narodnih sovražnikov, tujerodcev; v drugem pa od domačinov, liberalcev. Kakor nas je do solz ganil prisrčni vsprojem v dalmatinskih vasoh, kjer nas je pozdravljalo prosto ljudstvo, tako nas je navdalo z gnjevom in ogorčeigein, da so nas morale v Spljetu čuvati sablje in orožni.^ke puške pred domačini, ki so si — kot pravijo — zapisali na svoj prapor: svoboda! Tli smo se prepričali, da je liberalec največji škododel narodni in jugoslovanski misli, napredku in pravi svobodi. Ta utis si je odnesla jugoslovanska mladina od tega vsitrejema za vedno kot trdno geslo. Naše zborovanje se je vršilo v gledišču, ker povsod drugod so bili premali prostori za toliko udeležencev. Pogovarjali sitio se o naši dijaški organizaciji in o kulturnem in gospodarskem stanju naSega naroda sploh. Iskali smo pota, kako bi prišel naš narod do boljega blagostanja in lep.šega napredka. Pri tem se je pokazalo, da prednjačijo Slovenci v gospodarskem in prosvetneiii dolu za narod med vsemi jugoslovanskimi plemeni in vsi smo si jih izbrali za vzgled. Iz Spljeta smo se po končanem sestanku podali dalje v Dubrovnik, Prvotno smo menili iti v Kotor, znano trdrýavo na najjužnem delu Dalmacijo, aii viharna noč nam ni tega pustila. Vihar, blisk in tresk so spren^jali našo ladjo, visoki valovi so jo zibali Tisoko semtertja; večina naših fantov jo dobila takozvano „morsko bolezen", ki jo naši rojaki-amerikancl dobro jtoznajo. V Dubrovniku so nas čakali naši sopotovalci do Spljeta častiti gg. duhovniki, ki so imeli tam evharističen shod. Isti dan zvečer (četrtek 5. avg.) je'bila v Dubrovniku velikanska evlia-ristična procesija, ki smo se je i mi izletniki vdeležili. Bilo je nekaj veličastnega, kdor jo je videl, je ne pozabi celo življenje. Vse mesto je bilo v zastavah, zvečer pa krasna razsvetljava. Dubrovnik je znano staro katol. mesto. Iz Dubrovnika smo krenili zopet na Reko s svojim parnikom in od tod vsaki na svoj dom s prekrasnimi spomini. Naj bi tudi naša mladina po izobraževalnih društvih mislila na isto pot. Skromno življenje ne bo drago; globoki vtisi, ki bi jih sprejeli doH, bi nam ostali v trajnem spominn. Videli hi eden najkrasnejših in najvažnejših delov našo bodočo jugoslovanske države. A—ič. Belokranjski glasnik. Iz Semifta. Dne 8. avgusta se je po.slovil od nas č. gosp. Alojzij Brecelnik, po katerem žaluje cela fara, ker si še tega nismo mislili, da nas bo tako hitro zapustil. Gospod jo bil jako postrežljiv. Njegova sjiovednica je bila vodno obložena. Bog povrni gospodu, kar jo dobrega storil v naši župniji, in ga podpiraj na njegovem alužbenem mestu. Z Jelonjcvasi, župnije Stari trg iiri Poljanah, so javlja: Dne 6. avgusta 1.1, je zginil štirinajstletni Miha Movrin iz Je-lenjevasi, župnije Stari trg pri Poljanah. Bil je na i»aši. Malo je zaspal in i)lago je zašlo v tuji zelnik in napravilo škodo. Vt strahu pred očetom, da ga bode kaznoval, je deček neznano kam izginil. Oče njegov Miha Movrin prosi, ako je komu kaj znano o njegovem sinu, da mu naznani. Drugače je bil priden deček. DomaČe novice. IMI/(Mt! Ki-ajnim šolsikitii svet(Piii in šolskim rnd-Ntvoin iiaznanjiiiiio, ila iMPilt^mo imeli vse šolske tiskovino kakor li« sedaj Indi zanajirej v zalogi in sicer ])0 iiajm»-vejšili predpisih^ kakor iikaznje c. kr. dež. šol. svet zti liraiijskd z dué l(ï. januarja l!n'í7, št. 477(). '1'iskoviiie so bodo dobile ob pravem čiisti ter se vljiiihin prijtorfnian^o J. Ki-ajec nasi. Profesor dokloi- J. Marinko, ki je ])oučeval veronk na novomeški gimnaziji 26 let, je bil s Í. avgustom na lastno proštýo umirovljen. Ob tej ])riliki mu je deželni šolski svet izrazil jio-hvalo in priznanje za mnogoletno slnžbovaiye. (lesarjev rojstni l<íSčaiisk!i cunla jo prejela, kakor smo že zadnjič omenili, naslednje pisino: Siavno povetiniitvo novomeške unif. meščanske fifanie! ^Z veiiko radostjo aem hral v „Dolenjskih Kovicah" kako jo Njcjçovo Veličanstvo, presvetli cesar Kranc Jožef I. mnos^e iiilo slavne unif meščanske jfardc v Novem mostu z častnimi îînamcnji aa njih zvesto 40 letno in 25 letno službovanje odlikoval. To najvišje odlikovanje _ ne vetja samo odlikovancem, temuč celi slavni gartii, cveta novomeiškc^a meščanstva 1 JJa to svojo radost kolikor toliko na zunanje dokažem, prosim slavno povetjništvo da me, "ker sem sin novomeškega, davno timrle^ia oiirtnika iti Lišnepa jtosestnika, tíia^íovoli vsprejeti in uvrstiti med svoje jiodpirajoče člane; aktiven «d radi svojega duhovniškega stanu, in ker ne bivam mod svojimi someščani, žal, biti ne morem. V času živimo, v katerem so zelo čislajo, skrbno zbirajo in čuvajo starine, ki so so iz davno ineteklih časov ohranile do današnjih dnij. Kolikor več in kolikor starejših cerkva, «■radov, hiš, spomenikov, kamnov, kovin, lesenejfa orodja, í)orí,'amcntnih in paj^irnih listin ima kak kraj, tem bod slovi po svojih starinah. A vse to ao mrtve starine. Novo Mesto ima žalibog le silno malo takih mrtvih starin. 'Poda Novo Mesto ima neko živo starino, t. j. slavno meščansko içardo, ki je izrastla iz strelnega društva, katero jo že pred več ncf^o 400 leti v Mestu cvetelo in f^a v nevarnih turških vojskah junaško branilo. To meščanske jararde naj bc vsak novomeški sin tesno oklene; to najpiomenitejšo živo starino naj ščiti in varuje, da vedno bolj in bo^j prospova, ta od presvetle^^a vladarja toliko odlikovana garda bodi v.saeoniu Meščanu največji ponog! Da zamorom tudi jaz po svojih skromnih močeh nekoliko prispevati k procvitu slavne novomeške meščan s kejrarde, ponavljam svojo prošnjo za uvrstitev med podpirajoče ude, Hingelsdorf, 8. avgusta 1909. lir. Leopold Pícíkíih, iti. p. Imeiioviuije. Kustosom na c. kr. liceaini knjižnici v Ljub-Ijani je imenovan dosedanji skriptor to knjižnico g. Laka Pintar, Ijl'fši gimnazijski profesor v Novem mestu. — Absolv. učit. kandidat Jvaii .Muha m učitelja na Ajdovcu, llriišlvo rokíMlelskili mojstrov za Novo mesto in okolico je imelo K. t. m, svoj i}rvi občui zbor, ki so je vršil na podlagi IToiiloženih pravil vis. c. kr. dež. vladi. Zbor si izvoli gosp. Urb. Horvata predsednikom zborovanja, na kar isti podeli besedo č. g. ])redsednika tjub^anskega Kat. rokodelskega društva, kateri razloži rokodelskim mojstrom pomen novoastanovijenoga f^uštva. Društvo naj si [irizadeva, da si pridobi zaupanje svojih članov s tem, da ao poteguje za stanovske koristi, namreč za popolnitev izobrazbo v rokoiielski stroki, z podučnimi tečaji, s predavanji, ter vzgojo vajoiic.ev, na katero naj so pred vsem Joinlje ozir, [la ho čudi v verskem smislu ]>odučeni. V Ljub^'ani onako (iništvo, katero se sme ])onašati z dokajšiijimi vspohi f,'Iode vajencev. Za deželo Kranjsko so vstanovi obrtni 1'ospeševalni deželni urad v Ljubljani, ko isti jiričiie z delovanjem, brozdvomno povzdigne olirtni ])ro(liikt. Dosedaj jo vlada dajala državne potlporo v obrtno namene lo drugim deželam, ])0 vsta-fiovitvi deželnega s)Ospe.še val nega urada bodo deležna državno 1'odporc tudi naša dežela, Da liodc vspeh tem izdatnejši, je potrebno, dd se organizira rokodelski stan v posameznih društvih, «a i.sti predložé pospeševalnemu uradu želje in navodila svojih WttJiov. vatrajnita delovanjem jo upati lepih vapehov, kar sam srčno želi, da se zbopa položaj malega obrtnika, ki ga »gonablja voloinrlnstrija, le z združenimi močmi boilemo kaj dosegli! — Gospod Ložar, svetnik trgovske in obrtno zbornice in •^•■ojaški mojster, povdarja kako Je])o vapohe opazuje pri poduč-"eni krojaškem tečaju ]>o preteku enega tedna, ki ga sam vodi. '^ito žoli, da naj bi so tudi za drugo stroke vršili v kratkem GJJaki tečaji. — Gosp. Urban Horvat prečita navzočim društvena pravila, ki se le v maiem ločujejo od ljubljanskega enakega društva. Voli se odbor, ki pa ostane akoro ves iz članov vsta-novnega odbora. S tem se je zaključilo po predsedniku g. Horvatu važno zborovaiyo za rokodelski stan, kateremu on želi obilo ^speJiov in blagoslova v novovstanovljonem društvu. Popoldan jc članov Kat. rokodelskega društva na"l>ravilo izlet v prijazni »t. Jošt v (iruibi čč. gg. Stroja in Klinarja ter gg. Ložarja in ^^ajda, izbornoga pevca in izumitelja že večkrat opisanega kon-Cfirinega avtomata. Po])oldanska pobožnost se je 0]»ravila v cerkvi v St. Joštu s petimi liunijami, nakar so obiskali nekateri še Sto-piče in si tam ogledali prenovljeno farno cerkev, ter njene starinske umetno v baroku izrez^ane oltarje, kar se ne vidi danes nikjer več, vrednost treh oltarjev znaša brezdvomno do 100.000 kron. Poslovivši se od preprijaznih čč. gg. tamošnjih duhovnikov, zapeli ]»ar narodnih in ae podali peš čez Gotno vas domov. Tako prijetne in neprisitjene zabave bi si želeli še mnogokrat, kar smemo ufiati, da tudi to dosežemo po novoustanovljenem društvu. Daj Bog! Občili ztini- Slomškove zveze bo dne septembra na Brezjah ob 10. uri dop. z zanimivimi predavanji. Dolenjski gg. učitelji vdeležite se! ri-cfikoticesijo za zgradbo železnice iz Rogatca, Brežic v Novomesto je dobil neki konzorcij v Brežicah za jedno leto; ta železnica bo del velike železnice, ki bo vezala Dunaj-Trst, Pi-oinemba posiesti. Ljudska posojilnica v Ljubljani je kupila na izvrševalni dražbi vilo zidarskega mojstra Meneasinija ob kolodvorski cesti, v kateri so zdaj pisarne c. kr. trasijskega urada za belokranjsko železnico. Slovensko kaťo]. jiiinnhi« ilijaštro priredi v Ljubljani dno 30. in 31. vel. srpana in 1, kimovca 1909 svoj veliki sestanek, katerega spored je sledeči: V ponde|jek, dne 30, vel. srpana: Ob polu 3. uri popoldne zliorovanje znanstvenih odsekov akad, dru.štev „Danice" in „Zarje" v mali dvorani hotela „Union". — Nato občni zbor „Loonovc družbe-*. Ob 7. uri zvečer pozdravni večer v veliki dvorani hotela „Union", — V torek, dne 31, vel. srpana: Ob B. uri zjutraj sv, maša v stolnici. Po sv. ma,ši občni zbor „Slovenske dijaške zvezo" v voliki dvorani botcla „Union". Od 2, do 4, ure popoludne zborovanje organizacijskih odsekov akad, društev „Danice" in „Zarje". Ob 4. uri popoludne nadaljevanje občnega zbora S, I>, Z. Našo obrambeno delo (Ref. cand. iur. A, Ogrizek, „Zarja".) Ob «. uri zvečer jjrijateljski sestanek gg. .starešin akadomičnih društev „Danice" in „Zarje". — V sredo, dne 1. kimovca: Ob 8. uri zjutraj bv. maša v stolnici. Nato zborovanje v veliki dvorani hotela „Union". I. Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. (Ref. phil. J. Mazovec, „Danica".) a, Profauna in teološka znanost. (Kef, theol. J. Omahen, ijjub-^ana.) Ob 3. uri popoludne: 3. Zgodovina na.še ^udske izobrazite. (Ref. cand. iur, F. Kovač, „Zarja",) 4, Dijaštvo in socialno delo, (iiel. caud. iur. A. Vobic, „Danica",) Ob 7. uri zvočer komerz v veliki dvorani hotela „Union", Pri jiozdravnein večeru in ko-merzu sodeluje Slovensko gla-ibeno društvo „Ljubljana". Dijaki, somišljeniki, udeležite ae tega sestanka v kar največjem številu! Pozivi Vsi dijaki, ki se nameravajo udele/.iti ljubljanskega se-atanka slov. katol. narodnega dijaštva, dne 30, in 31, vel. srpana ter 1, kimovca in hočejo, da jim pripravljalni odbor preskrbi stanovanje, naj se nemudoma zglasijo na naslov : Stanko Masič, stud. iur,, Ljubljana, Zalokarjcva ulica 10, Jati sprejema tudi oglase za skupni obed in za socialni tečaj ]iri sv. Joštu, ki se bo vršil |)o Ijubljunskem sestanku od 2. kimovca popoldne do 4, dojřoldne, Itavtiokiu-Je izšla v založništvu v Ljubljani naša „Družinska pratika** za leto 1910, z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi slikami. Dobiva ae v vseh trgovinah, ("ona 24 vin. izvod, po pošti 10 vin več. Kdor bi je ne mogei dobiti iri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljuldjani jiri „Katoliški jukvarni" ali i»a v prodajalni „Katol. tisk<>vnega društva". Zahtevajte povsod le našo „Družinsko pratiko" s podobo sv. Družine. Raz prodaj alci dobe znaten popust. Gospodarske drobtine. — Sliod viiiom-iidnikov v MclUki, ki se vrši to nedeljo 22. t, m, ob 7, zjutraj (po i>rvi sv, ma.ši) in sicer v prostoru tam-kajšne šole, ima na sporedu zadružno organizacijo belokranjskih vinogradnikov. Na shodu bodeta govorila vodja Jtohnnan o namenu, potrebi in uroditi vinarske zadruge za metliški okraj, in vinanski nadzornik Skalický o vinski trgovini in o zadružnem kletarstvu. Vabimo še enkrat vse vinogradnike iz metliškega kraja, da so shoda lolnoštevilno udeleže. Shod ïiiiogi-iK iiikov v Seiiiiťii, istega dne kakor v Metliki 80 vrši tudi shod vinogradnikov v Semiču in sicer popoludne olt 3, uri. .Semiška lega jc ustvarjena za zadružno kletarstvo, zatf> upamo, da se tudi tam osnuje ]»repotrebna vinska zadruga, s katero so ima vpeljati boljša vinska kupčija. Na shodu bodeta govorila vodja Rohrman in nadzornik Skalický. Vinogradniki! Udeležite se shoda polnoštevilno. — Noto šolsko let« iia fJnim se prične z mcsecom novembrom. Gospodarji, ki želijo svoje sinove poslati v kmetijski pouk, naj se prsivočasno z^lase. Tudi let03 se bo oddalo nekaj dežeinib Štipendij za sinove kranjskih posestnikov. — Nakup lilomcnskih koltil v Št. ■Icrnejii »liip !>, sep-temlira t. 1. C. kr. ministrstvo za deželno hrambo je odredilo, da se ima nakupiti 16 plemenskih kobil, ki se prejiuste prodajalcem, deloma pa drugim konjerejcem v privatno (brezplačno) porabo. Ta nakup ae bo vršil v Št. Jerneju dne 9. septembra, skupno s semiqem za remonte. Kobile, ki se bodo kupovale, morajo biti v starosti 3Va do 7. leta, izjemoma tudi v starosti do 10 let. Visoke morajo biti najmanj 161 cm. Izhajati morajo od žrebcev iz kobilarn, ki ao polukrvnc angleške ali arabske krvi ali pa lipicanskejça plemena. Prinesti je seboj tudi potrebna dokazila, kakor jih zahteva dotični razj^las, ki se je poslal na posamezne občine od deželne vlade v Ljubljani. — Skrajšuvanje trt. Ko nt trta več v takem soku, da bi na novo odfranjala in ko prične les spodaj zoreti, je čas, da se trte skrajšajo. Navadno nastopi ta čas sredi av^rusta. Skrajšavanje trt je potrebno, da ae izpostavi zemlja vi>livu solnca in zraka in da trta tudi bolje in lažje zori. Trtno vršičevje se da dobro jio-rabiti za zeleno krmo ali ae jta tudi posuši za zimo, kar je letos marsikomu priporočati. — Ski-bitc za zdravo posodo! Pri nas se rado primeri, da nam sod aplesni in da so potem vino naviîame duSca. Tako vino zgubi svojo vrednost in ni za kupčijo. Zato opozarjamo naSe gospodarje na to, da skrbijo za zdravo posodo. Če je posoda plesnjiva, naj se skrbno očisti. Ravno tako je važno, da novo posodo prav pripravimo, predno jo napolnimo z moštom. Prihodnjič hočemo kaj več o tem napisati. — Ihpbra trava za naše kraje je francoska pahovka. Ta trava zraste najvišja v senu in je zi^odnja. V senu daje dolf^e bilke in manj perja. Izvrstna je v otavi, ker nam v otavi najbolj odraste in na dobrih tleh tudi v otavi cvete. Ta trava je prav dobra v sušnih letih in za suhe lef,'e. — Krompirjeva holezeti. Letos se je krompirjeva cima močno popalila, kar bo precej škodovalo pridelku. Ta bolezen pa ni krompirjeva plesenj, ampak tako imenovina pe^avost krompirjevega listja. Pri tej bolezni dobi perje vse polno črnorjavih peg, vsled_ katerih se listi nazadnje popolnoma posu.še. — Škoda po miših. Letos so nnsi v nekaterih krajih moćno nastopile in delajo veliko .škodo. Želeli !», da bi nam o tem prizadeti kraji kaj več poročali. Iz nem.ških listov povzamemo, da 80 v nekaterih vaseh pod Gorjanci miši popolnoma oklestile pšenico, rž in oves, tako da so morali dotične njive kositi in da jim je ostala aumo slama. Proti mišim jc treba v takih slučajih sknpncp dela vseh prizadetih gospodarjev. Dobro sredstvo proti mi.šim je strup ,,Fuk8or', ki se jiolaga v luknje. — ijíifťlerjev bacil se^ jo tu'ii že sem in tja izkazal kot dobro sredstvo. Tudi na Štajerskem se slišijo tožbe o škodi po miših. y,spolii pašiiiških zadriij;. Pašniška zadruga v Neu-dorfu na Óeškem je lansko leto mogla zabeležiti na.'^lednje nspehe pri .svojem ]»rizadevanju za povzdigo živinoreje. Zadruga je za mlado živino od svojih članov v bližini svojega sedeža vzela v najem neko kmetsko posestvo za dobo 12 let. Posestvo meri 17-5 ha in znaša najemnina letnih 1200 kron. Zemljišče ni bilo mnogo let nič gojeno in oskrbovano, iiadruga ga je spremenila v pašnik, katerega je razdelila na Sest delov in ga lansko spomlad obsojala in pognojila z .3000 kg čilskega salpetra. Pašna doba je znašala 131 dni (od 30. maja do 9. oktobra). Na pašo je 36 zadružnikov^ izpustilo 65 glav mlade živine, in sicer 43 telic in 22 juncov, Hciri živinčeta so se pasla le 99 dni, 4 pa 68 in eno 91 dni. Skupaj je znašalo število pašnih dni 8111. Predno je šla živina na j>aSo, so jO" stehtali in jo znašala skupna teža 15,010 kg. Ko jja jo bila jmna končana, je bila vsa živina težka že 21,160 kg. Prirastek na teži je znašal torej skupno 6180 kg, ali jjovprečno na dan in posamezno živinče 0.752 kg. Najmanj-ši prirastek na teži je ziia.šal pri juncih 80 kg, pri telicah 60 kg v 131 dnel); največji prirastek v istem času je bil pri juncih 180 kg, pri telicah 240 kg. íínaten razloček se jo' pokazal med junci in teticami, kar se tiče prirastka na teži. IJočim jc 22 jtincpv v 2777 pašnih dnevih postalo težji za 2260 kg (iili povprečno na dan in posamezno živinče 0'801 kg), znašal jc prirastek na teži pri 43 telicah v 5334 pašnih dneh 38íí9 kg, to je povprečno na dan in posamezno živinče 0727 kg, .Stroški pri kilograma žive teže so biJi v prvem letu paše z ozirom na to, da pašnik še ni bil dobro za.sejan s travo in ker se jo razmeroma jiaslo tnalo živine, nekoliko večji kakor pri starejših, redno oskrbovanih pašnikih. Obratni stroški so znašali leta 1908 pri tej zadrugi okroglo 3800 K, to je na dan in posamezno živinče povprečno 46'8 h ali za I kg prirejene živine teže fi2 2 h. Jjetos se bo paslo okoli 90 glav, pa.šnik bo vsled lanskega gnojenja in oskrbovanja dajal več paše, obratni stroški pa bodo ostali enaki, tako da se bodo produkcijski stroški zmanjšali skôro za tretjino. V jeseni lanskega leta so paSnik pognojili s 150 meterskimi stoti Tomaževe žlindre. 100 stoti kajnita in 100 stoti apna in ga dobro převlekli z brano./ivino ženo vsak dan dvakrat na pašo, zjutraj in dopoldne, tako da ostane opoldne in čez noč v hlevu. Poskrbelo se je tudi, da ima živina na paši vedno dovolj doijrc pitne vode, kar močno vpliva na ugoden razvoj živalij. Ameriški novičar. = Untdtiii izjava glede «niiiesiljske oronj 1909 pri politični oblasti, pod ktero je pristojna njegova občina. Mladeniči, kteri so se v domovino povrnili in so bili )>red izstopom iz tretjega razreda (namreč v 24. letu) asentiranî, so jiodvrženi vojaški službeni dolžnosti; ako se pa oni vrnejo, oziroma so asen-tirani )»o izstopu iz tretjega razreda, so podvrženi vojaščini do 31. decembra onega lett, v ktcrem dopolnijo svoje 33, leto. Med tem časom morajo svoje dejansko službo in k tej spadajoče orožno vaje odslužiti, oziroma jih dopolniti. Na primer: Ako !)ro8j v 26. letu stoječi stavni begunec pomiioščenja, se mora v za to določenem čgsu sam osobno prijaviti, iti na nabor, in v slučaju, da je sposoben za vojaško službovanje, odsluži samo obvezano svojo dejansko službo, oziroma osem tednov vojaške vežbe in potem še one orožne vaje, ktere je še dolžan odslužili. Ce je pa stavni begunce 33, leto že dovršil in prosi pomiioščenja, mu ni treba iti na nabor, vendar pa se mora do najkasneje 31. decembra 1909 pri politični oblasti svoje občine prijaviti, 2, Vsi oni, ki pripadajo vojaki in mornarici in kteri se niso pred 2, decembrom 1907 pokoravali voja,škim zapovedim, ko so bili klicani k službovanju, oziroma so prvič pobegnili in se tako odtegnili svoji vojaški dolžnosti in jih radi tega zasledujejo oblasti, ali pa imajo pričakovati zasledovanja ali kake discil>linarne kazni, ac odpušča zasledovanje, preiskava in kazen, toda le pod tem pogojem, če so najkasneje do Ldecemlira jiri kaki i>o]itičnÍ ali vojaški oblasti glede prošnje za pomiloščenjo osobno prijavijo. Tem osobám, ktere so deležne pomiioščenja, se všteje tisti čas, ko so pobegnile, v službovanje, zamujena jirezentna služba in pa oscm-tedenaka vojaška vežba se mora dopolniti popolnoma, zamujenih orožnih vaj ni trelia odsluževati, 3. Za onega, kteri je pobťgnil iz prezentne službe ali pa iz izjemnega aktivnega službovutija, ni pomiioščenja. Takemu beguncu se pregleda preiskava in kazen le potom najvišje milosti, seveda le takrat, če jo pobegnil i>rvič in govore zanj olajšujoče okolnosti, V tem slučaju jo državno vojno ministrstvo pooblaSčono stavljati Njegovemu Veličanstvu posebne jíredloge, — V Ameriki bivajoči naj se zglasijo pri generalnem konzulu v New Yorku aH v Chicagi. = K1.V, Himi. — Dne 3. juliju se jo tu jtoročil g, Alojiî Belaj z gdč. Marijo Matko. — Dne 5. julija jo naš preč. Monsignore Ut. Jos. J. Buh krstil 3 Chipeva Indijance in sicer: Andre jček, Tri mesece star; Helena, 4 leta, in Margareta, njih mati, pa štirideset let stara, rojena ]jod imenom Jumaskovl.si, omožeiia s pol-lndijancem. — Ttikaj vlada huda suša; že 2 lueseca ni bilo jtravega dežja, da bi namočil zemljo. Po pašnikih in senožctih je postalo vse rujavo, le v močvirjih ima živina še nekoliko jmšP. = Joliet 111. Predsednik K, W. K, J. Anton Nemanič se je vrnil iz Evrope koncem julija. Zdravil se jo v Karlovih Viirib na Oeškem, oldskal svoj rojstni kraj v lielikrajiiii ter okrei>čan dospel ita svoj tukajšnji novi tlom, — Č, g. Jurij Trunk, župnik iz Beljaka je obiskal tudi naše mesto. Mudil se pri č, g, župnik« F, Sušteršiču, ogledal tiskarno „Amerikanskega Slovenca", od tu pa odrinil radi kratko odmerjenega časa zopet v lOvropo, — Omožena .Slovenka Marija liogan je zbolela na umu ter je bibi oddana v državno blaznico v Kaukakee, = Ironwod Mirh. — Dno 4. julija so na.šli vsled dima zadušenega v jami žclezno-rndarske družbe Jožefa Fritz. Doma ]e bil iz Dol, i'ogorci, Staří trg, okraj Črnomelj. ZapuSëa mlado vflovo z enim sinćkoin in mnogo sorodnikov. Kot ud društva sv. Jožefa K S, K. Jtíiinote jo bil slovesno jiokoiian, = )h)Ňk((. V Mariseill na južnem Francoskem je to poletje priplula ameri.;ka vojna eskadra. Na nedeljo je korakalo 150 katoliških mornarjev v cerkev, (ta 8j)oi[iujejo l)ožjo in cerkvcno zapoved. Pobalinska dnihal jih je pa na |>otu tje in nazaj zasmehovala, zaničevala in zaaratiiovala. Ko so to drugi [irotestantovski niornarji videli, so to zasramovanjc smatrali tako, kakor bi ae to Wlo godilo ameriškim mornarjem sploh; v ponde^jek je korakalo v paradni obleki 1200 proccstaotovskih mornarjev v vrstah v isto katoliško cerkev, di protestirajo javtio proti takemu sramotnemu pO(;etju in da jiokažcjo, kakoršna je verska prostost v Ameriki; «o je pobalinska driilial to manifestacijo videla, se je osramotena akriia. 'J^tiko se je godilo v firžavi „prostosti". = Iz Forest Tity, Ta., se javlja, da je tam dne 20, ju-unirl rojak Franjo J-íregar in sicer po kratki bolezni. Doma je bil iz Hotiča na Kranjskem in star je bil 50 Jet, Hival je ta?ii več let, toda prihranil si jo le malo. Pokojnik je bil član društva sv. -losipa. Imenovano društvo mu je priredilo lep ■= reiiti-ulia, Wasli. Tu se je ponesrečil ro^ "cíjal se je na vozu, konji so se 8pla.íili in pade srečno iz voza, da je čez tri dni nmrl v bolnišnici vsled po Nkodb, Rajnki jc bil zavarovan. Doma je iz Litije na Kranjskem. ^o^roba smo se udeležili v prav velikem številu ter ga častno l0i)0 pokojiali. = Triiiidad, delo. Dne (i. jsil. zjutraj sc je pripetila strašna eksplozija v rudniku „Cedar HÎII Coal and Coke''-komiianiie tii blizu pri Tellervillu, valed katero je bilo devet delavcev usmrče-^lii. In med temi so bili žal tudi trije naši rojaki, namreč: Jožef Y'Terica, iicožeigon; Anton .Smrček, star 37 let in oženjen, ter Anton i^rus, star 31 let in oženjen. Trupla vseh i)one3rečencev bila grozno ožgana in jih je bilo težko sj^oznati, liudnik jo "il pričel z delom šele pred par meseci, = -loliot, 111. — Poročena sta bila 14, julija v naši cerkvi Anton Križan, rojen v podzeme^ski fari na Uelokranjskem, in ^'dčua. ijotjc PavJiii, rojena v Ohicagi. Poročil ju je dom. župnik, S' F. S, Šušteršič. Nevesta je bila zadnja lota odlična članica našega cerkvenega pevskega zbora, ki jft tudi v bodoče ne bi rad pogriišal, kajti tako pridne pevke, kakor je vedno bila nevesta, so neprecenljive. Poleg tega se jo odlikovala pri vseh slovenskih prireditvah, ker je bila vzgojena v slovenskem duhu, "asi rojena v Ameriki, „Amer. Slovenec". logreb. ak J, Lazar, je tako ne- Raznoterosti» * Seknlinnige dvakrat, ne bom i>lii(>al. (Resničen dogoreli) V neki oijčini na Dolenjskem je živel prod več leti okrajni ''■"ira Andrejec. Jiil jc star vojak, vesten v svoji službi. Posebno natančen je bil, kadar jo imel komu vročiti kak opomin ali ])0- Nekega dne dobi od svoje gosposke ])ovelje iztirjati globo «1 nekega fanta, ki ,se je bil vrnil iz Amerike, Nesel mu je tudi poziv v ječo, ker so je odtegnil naborni dolžnosti. Poziv je bil seveda nemški, zraven pa priložen nemško spisan ček, Andrejec ^zaine poziv v roke in bere: sechs, acht, zwanzig, — Sest, osem, "vajaet, Arrest — ječa; zelen list je za sekutirniigo, „Dobro", »■cw zadovoljen, „že vem, kaj jo. Ta gospodar mora plačati kron sekulirunge; ako tega ne stori, bo zaprt 6 dni, kazen jo nastopiti v osmili dneh," Nemudoma vzame gorjačo, poziv, zelen "st ter hiti lirzo v dotično vas. Ko pride v hišo, postavi se vojaško, pozdravi in reče: „Tukaj sem vam prinesel poziv, J"» |)lačate takoj na bližnji posti 20 kron sekulirunge. Ako '^fïa ne storite, bote prišli (i dni v ječo. Kazen je nastojiiti J' osmih dneh." Vsa družina strmi, oče ves nevoljen reče: „říe-Kuliruiigo sem že plačal, dvakrat je ne bom." „Podpišite vro-•j^'iico," zahteva sluga ter odide. Sedaj so družina posvetuje, kaj je storiti. „Pojdi v žuj)nišče," reče žena, „nesi seboj poziv zeleni list, gospod ti bodo vso pojasnili," Gospodar hiti v '^"Itnišče, pokaže ]ioziv in zelen list ter pripoveduje, kar mu jo naročil, /jupnik pogleda obojo, se nasmehne in reče: „Vaš sin ae je vrnil iz Amerike, Za, vojaško službo ni. Kot begunec niora jdačati 20 kron kazni na ta zelen list. ííaprt bo 6 dni; kazen jo na.Rtopitî v 8 dneh." „To pa verjamem," kima zadovoljno fSekulirungo sem že plačal. Saj imam pobotnico doma," „Amer, Slovenec." * Kako vzbuditi iiiliidiiii veselje <Ío narav« E Da bi Vzbudil veselje do dela na deželi, je učitelj Hoaper na Angleškem zagradil njivo in jo izpremenil v velik vrt, v katerem je napravil 12 velikih greti, in vsako gredo je razdelil na 15 manjših. Ob vhodu v vrt je dal ]»oataviti malo utico, v kateri je bilo 12 miz in različnega orodja za dvanajst ljudi za vsakega poseljej. Potem je razdelil med fante 15 vrst semen od rastlin, ki so na Angleškem najbotl znane in koristne. Vsak je moral po eno malo gredo posejati 8 temi semeni in potem skrbeti ves čas za svoj oddelek. Od pridelkov ostane polovico fantom, polovico pa dobi učitcU, ki si tudi vse natanko zapisuje. V prostih pofíoldnevih poučuje vrtnar 3 ure na teden o vrtnarstvu, in učitelj razlaga 3 ure o znanosti vrtnarstva. Vsi učenci, ki imajo grede, so dolžni celo leto obiskovati predavanja. S tem je vzbudil iLod fanti tako za-nimatge in ljubezen do narave, da so si mnogi napravili doma sami vzorne vrtove, ki dajejo materam dovo^ dobre zelenjave, in je veliko slabega preprečil med mladino in veliko ljudi ohranil na deželi. Prvikrat je to poizkusil I. 1899. in Se sedaj z dobrim uspehom nadabuje. „Amor. Slovenec". • Izvoz živine in mesa iz avKtro-ogVKke iiioiiiirliijp v iiiozeiiistv» I. llHtS. Lansko leto pomnožil se je izvoz živine prav znatno ter se je v jfrimen z izvozom v letu 1907 skoraj podvojil: — dočim .se je predlansko loto izvozilo 180.]84 kosov klavne živine v vrednosti 50,084.013 K izkazujejo uradni podatki za leto 1908-izvoz 359,405 glav živine v vrednosti 81 mil. 497.802 K, tako da je poskočil ta izvoz v zadnjem letu za več nego 31.4 mil. kron. Izvoz mesa ostal pa je lansko leto na jirej-Snji viSini; izvozilo se je vsega skupaj 25 tisoč 9f;8 meterskih stotov mesa in mesnih [»ridelkov v vrednosti 4.78 milijonov kron. Med odjemalci naše monarhije imenovati se mora v prvi vrsti Italija, v ktero se je prodalo 103,3f>5 glav goveje živine, 17.126 prašičev in 3818 ovac, dalje Nemčija, v ktero se je izvozilo 94.906 goveje živine, 1445 pra.šičev in 9615 ovac, potem Švica, v ktero se je prodalo 10,435 govejo živine, ."IK'S« prašičev in 19.305 ovac. Na četrto mesto priile Rumunija, kamor se je poleg 1172 govedi in 40 prašičev izvozilo 71.198 ovac. Nato slede še Francija in Belgija kot odjemalke ovac, kterih se je izvozilo v prvoimcnovano državo 21.016, v drugo jta 3313 kosov. Zeji]>eliiiov zrakoplov v Koliun. Zeppelinov zrakoplov jo dospel v četrtek srečno v Kolin, Pričakovala ga je velikanska množica, ki ga je pozdravila z največjim navdušenjem. Vse polno ^judi je splezalo na strehe hiš in zgodilo so je tudi več nesreč. Padlo jo namreč s streh več oseb, posebno otroci so se hudo poškodovali, „Gorica," * V iSlirih dneh iz Amerike v Kvropo. V torek je dospel v Bremen parnik severonemškega Lloyda „Lnsitania", ki je v 4 dneh priplul iz New-Vorka v Bremen. Smešnice. (Pred niojHlroin.) Pomočnik! „Oženil bi se rad!" — Mojster: „Kaj vara pa jiade v glavo?" — Pomočnik: „Da gospod mojster! Rad bi bil sam svoj!" — Mojster: „To jo nesmisel! Sam svoj hoteti biti in se oženiti! —" (Vsakdanjo.) A: „Slabo, slabo gre moj obrt; vedno več moram doplačcvati I" — IÍ: „Potemtakem bi jo jaz 0)mstil". A: „Ob čem naj pa potem živim?-' (rai^ovito.Ji Jurij: „Znk&j pa tvoj sosed prodaja blago pod svojo ceno?" - Jože: „Poi>olnonia jirav; kajti za manj, kakor je dal on za blago ne more ga prot^ajati; ker on sploh niti vinarja ni plačal za njega. (I'«t v nebesa.) Župnik si je dal pred župniščem napraviti lepo cesto ter pomaga tudi sam pri tem delu. — Neki uradnik iz mesta pri.šedši tja ogovori župnika zaničljivo: „Kakor vidim, delate lepo cesto; ali to ni pot v nebesa." — Župnik odgovori: „To seveda ni, ker bil bi zares velik čudež, da bi videl vas na njej", (Sinei.) Oče: „Pepček, pusti vendar svojega brata Mirkota pri miru! Kaj ga toliko šegačeS! Ali ne vidiš, da ti bo od smeha počil?" — Pepček: „Zató, ker Mirko bere smeSnice, pa se jim drugače no more smejati." — Sejmi na Dolenjskem v mesecu avgustu. V Novem mestu vsak pondeíjek prašičji someqj; v Mokronogu 21.; v Št. Jerneju in Kočevju 24.; v Ambrusu 25.; letni sejm v Novem mestu 31. Darovi za novo župno cerkev v Prečni, Barovnli en v kronah; I. A^ 1, A. S. 1, Ann Jennati 1, pa c. kr. koii' Eulata T Ateksudiiji kot ToUb UrKute Brmkr SOO, EavAek Marija 1, Bo£L£ Franc 10, Sitar Alojzij Ana Bubek 5. — Bn); blai;usloTÍ! TRST. Loterijske številke. 14. aviL^usta 31 84 filí 7H H6 Hiša Ustanovljeno 1899 Ustanovljeno 1899 IVAM" SVET EC brivec in vlasuljar Udeluje vsa vlaHuljarska ileia, knpnje zDířšatie in resane ŽENSKE LASE pn naj-Tuji ceni. V lalugi ima vse toaletne st-arj, posebno svetnvnu znaoi original Bai^rum tekućina jiToti izpadanju la» in prhtic, prhnt iieine tekom enonieseúne Tpurabe pupoluonia po ujet^nvem navudiln. Pravi Amerikan-Petrol tudi {jroinkwieQ ta ra£t pumiadka Uh posebno pri otrocih. (U'34-20} Neprecenljiv Nusiol, barvilo ta lase in brnile, prekaiia vse duseďanje iinajdbe. čudovit uspeh sedajiioBti, neškndliiv, udravnišku preiftkan. Zraven te^a priporoma tivoj BrivtkI Salon, nrejea z najnovejiiittii kom-fijrti, 8 hitro, čisto, dobro postrežbo žfleč mtiitKobrnjnega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. ("Nasproti mestne liise.) 41 hehtolitrov belega odlihov. vina in Z9 hektolitrov izvrstnega cvičho je na prodaj pri (i8i-2-2j Neži Rome v Sevnem pod Trško goro. v najem ali pa tudi pF^na prodaj jo pofi ujrodninii pogoji. I^ačilo lahko na obroke. Natančneje pri Jci-ncju Silili' v ňniilielii pri Nnveiii mt^stii. ci6a-n-5i Steclienpferd lilijino mlečno milo Najmilejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! {64-2(J.I3i Dobi se povsod 1 Stavbeno podjetje Znidopčič S Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijolha v Kandiji pri Novem mestu se priporoča si, občinstvu in drugim korporaci jam za iisdclovanje vsakovrstnih stavbenih tlel. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih raiíímov. Za obila naročila se toplo priitoročata {170-0-5) ZnidflrÉiÉ I SíEpanĚií. t * * * * * •ii •»i -e Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica In posojilnica za Handijo in ohoiico rcg. zadruga z neomejeno zavezo 6S)-0 iM) V lastnem domu v Kandiji sjirejema hrani ter olire-stiije po 1 ne vloge od vsucega. če je lycn mi ali ne, O na leto !)rc2 odbitka rentnoga davka, O katerega sanin iz svojega plačuje. itr I * t** i** * i«- t »■ Oznanilo. (>79^'^) Martin Šeiiicti iz Sola št. 6 pri Toplicah proda prostovoljno liîcrk klet in nekoliko n 10IJ9 vrta, več parcel n j i v ■ in nekaj V ■ Kupna cena se izvo pri njem kdor mi.sli kupiti. (iisD-H i ťrOtlSJS 3pI12. Nova najmodernejše urejeno hiša v pondeljek dne 23, avgusta t. 1. se bode začelo prodajati na Kuprčvrhu apno. P. n. odjemalci naj se op:laaijo j)ravočasno. fi84 0-2j je v Kantliji po vredni ceni na prodaj. Ima fi sob, kopalno sobo, kuhinjo, 2 kleti in več drugih prostorov ter vodovod. — Okolu-hišo jo vrt z Ie]>o ograjo. i83-;i-3) Natančneje pri uj^ravništvu ,.l)ol, Novio", AV.*. ••A«* •.V.V M* Prodaja dol. vina. « •••• ••••• Podpisani ima v svoji kleti zalogo izbornoga vina lastnega pridelka iz sloveče Trsko gore in Sojenice in sicer rdeče liter od 24 vin, naprej medtem na novomeški letošnji razstavi s prvim darilom odlikovano, i>otem izvrstno belo viijo {traninec, rizling, bela tična itd.) liter od :-i(J vin. naprej. 18.6-2-2) Vilj. Pfeifep v Krškem. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! .Slavnemu občinstvu se priporoča dnf 11. fcbr. I »OS na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Sotivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (60 43-a6) ladïjatdj in lalužuik Urban Horvat. Udttovumi ut»diiik A. Žlog ar. Tisk ]. Krajtc nasi.