18. štev.
V Ljubljani, dne 6. maja 1922
Leto IH
NOVA PRAVD/
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradlšie^. levo. - Telefonist. 77. - Naročnina 2 din. na mesec. - Posamezna številka stane 50 para. po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
inseiu.
Mogoče se ne govori nikjer toliko o naprednosti kakor pri nas, čisto gotovo pa je, da v praksi ni nikjer manj naprednosti, kakor ravno pri nas. Usodo naše države imajo pri nas v rokah sami naprednjaki. Niti enega nazadnjaka ali reakcijonarca ni v vladi. Dr. Žerjav na primer bi čisto gotovo tožil vsakega, ki bi mn očital, da je reakci-jonarec. Naprednjak prve vrste je dr. Kukovec, saj zbira celo napredne vrste v boj proti reakciji. Slovenski sarno-stojneži s svojim ministrom Pucljem so naprednjaki najčistejše krvi. Kaj naj govorimo še o Pribičeviču in drugih. Državna uprava bi morala biti torej uzorna, zakoni tako napredni, kakor jih nima nobena druga država.
Sedaj si pa oglejmo kako izgleda la klepetava naprednost v resnici. Vlada izdaja zakone, sklepa obveznosti napram inozemstvu, niti vredno se ji ne zdi, da bi obvestila o tem vsaj parlament. Parlament, ki je v naprednih državah najvažnejši činitelj, brez katerega se ne sme zgoditi ničesar, se pri nas v silno važnih zadevah enostavno ignorira. Tako je delal tudi ruski carizem; mogoče imajo naši naprednjaki to za napredno.
V	vsaki državi, ki se hoče imenovati napredna, so odpravili batine že pred stoletji, pri nas se batine sedaj upeljujejo. Najbrž je to napredno. Ruski car je delal tudi tako in v Aziji se najdejo še danes države, kjer mogotci
■jubljana, dne 5. maja 1922.
pretepajo in mučijo svoje državljane. Drugi narodi pravijo sicer, da so batine nazadnjaštvo najhujše vrste; mogoče pa se našim demokratom posreči dokazati, da je to napredno.
Ministri gazijo od kralja podpisane zakone, sodnike se kaznuje, če sodijo pravično; tako .ie bilo tudi v carski Rusiji, med Culukafri je še danes tako. Naši demokrati zopet trdijo, da je to napredno; mora že biti, kajti, kaj je naprednost, to vedo le demokrati.
Državne uslužbence se meče meni nič tebi nič črez noč na cesto. 2e v nazadnjaški Avstriji se državnega uslužbenca ni smelo odpustiti brez tehtnih vzrokov, pri nas gre to enostavno, ker smo napredni. Človek ne najde sploh nobene zaščite več. Ako izmozgava kapitalist delavca in se ta pritoži, se ga enostavno zapre in batina. Tako daleč smo prišli s svojo naprednostjo, da nas inozemstvo imenuje enostavno Balkance.
Naravnost smešno je, nam očitati, da pišemo o škandalih in s tem opozarjamo inozemstvo na nas. Bodi enkrat za vselej povedano, da je inozemstvo o naši sramoti veliko bolj poučeno, kakor mi sami in ako bi povedali celo to, kar pišejo inozemski listi, ne vemo, kaj bi se z nami zgodilo. Govoriti o naprednosti, pri tem pa upeljavati najhujše nazadnjaštvo, to je svojstvo naših naprednjakov — za tako naprednost se enkrat za vselej zahvaljujemo.
Naša vojska.
Dne 27. aprila 1922 je bila v skupščini huda debata o interpelaciji poslancev SLS radi šikan iti zapostavljanja
katoliških vojakov v naši vojski. Gospodje klerikalci so zopet padli v svoj stari metje in vložili uprav bedasto-zavito interpelacijo, .le ta interpelacija dokument stare mentalitete in jo radi tega v celoti natisnemo:
Interpelacija
narodnega poslanca Janeza Brodara in tovarišev gospodu Ministru Vojne i Mornarice
v Beogradu.
V	zadnjem času smo podneli gospodu ministru več pritožb, radi nepravilnega ravnanja in postopanja z vojaki v vojski. Danes smo ponovno Prejeli pritožbo, ki dovolj jasno dokazuje škandalozne razmere in samovolj-1111 Pnstopanje posameznih oficirjev.
Pritožba glasi:
»Obveščamo Vas in celi Jugoslovanski klub o dogodku, ki se je dogodil in je dopolnil včeraj skoro vrhunec sile:
Pri 3. četi, 2. bataljona se nahaja Karol Gorjanc, zvest, pošten in pravi patrijot naše države.
Po želji svojih tovarišev in da bi zvedel kaj novic iz domačega kraja in iz ožje domovine, je naročil »Domoljuba«.
Ravno tisti čas je pa »Domoljub« prinesel tudi članek o Niških smeteh itd. Oni članek pa ni bil po volji gospodu poročniku Slavku Farkašu, ki je takoj začel preiskavo proti omenjene mu vojaku.
Prvo mu je vzel »Domoljuba«, potem »Orlovski poslovnik«, Zlato knjigo in sploh vse, kar je imel kakšnih pisa-i ij. Zmerjal ga je s čukom (to je psovka proti orlovski telovadni organizaciji) in mu zasmehoval versko in politično prepričanje.
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik Rudolf.
Resnica o njegovi smrti.
(Nadaljevanje.)
\ tis, ki so ga napravile moje besede ca grofa Apponyi-a, kateri je bil dru-nvn,>I'feP,rekosljive Dttbeznjivosti in na-
jjr n,e
Na moj odgovor, da se mi zdi vse prav verjetno, mi zašepeče: »Kar ste povedali je resnica. Tako je bilo in ne drugače. Obdržite pa vse strogo za se. Molčite, kakor grob. Mi smo izvedeli vse to takoj po smrti prestolonasledniki od elana lovskega društva iz avcilmga.« Dovolil sem si opomniti,
ni i3IVSeK, tem še vendar cela stvar ^vari' bar	povzr°ča Pri celi
Vcrling ter	°	njcn	d()hod	v	Ma'
.Večere in RudmLSmrt.isfega dne- Smrt ne more raztolmačiti3 ■!*' dan si človek resnico, da je bil Rudoinnm""?!''" Za ja. Grof Apponyi je potrdil'da m'
**« .«* i" * S tS’
!>r:u Jasna. Bil pa je mnenja, da se d n 1(1 tolmačiti tako, da je Večera najela
logarja, da umori Rudolfa. Več menda grof Apponyi ni vedel, on je verjel tudi nadalje, da je napravila baronica Večera samomor še le potem, ko je prepustila Rudolfa svoji usodi. Ona je bila, po trditvi grofa Apponyi-a, ne-" izmerilo razdražljiva, visokoleteča, sedaj v svoji domišljavosti hudo užaljena ženska in na vsak način sposobna, da se maščuje. (Cesar namreč n pripustil. da bi se Rudolf ločil od Štefanije in poročil baronico Večera. F*vn • bila v resnici že tako daleč, da je vttdolf k cesarju po dovoljenje, da sme ločiti od Štefanije in poročiti .ie prišel Rudolf s * v očeta, se je cesar je vrgel enostavno 1 v v	'c bila ponosna bar '
eeera seveda silno ponižana i-na. Radi tega se je do sedaj ve e .ie iz maščevanja naročila Rud-' morilca.)
Jaz pa, pravi Margutti mogel priti do tega sklepa manjkal celi verigi en člen.
bi še le pred kratkim, lazsulu habsburške države nesel slučaj nekaj podatkov, svetlijo temo, ki je vladala do zadevi-	(Dalji
čero. Ko pa Prošnjo pred ujezil, da ga vrata. S tem
ie
šel
se
Vejo o
dalj
d v , n
Včeraj dne 17. februarja popoldne pa je bil odveden v zatvor in obdolžen prestopka §§ 66. in 67. voj. zakona, češ, da propagira s protidržavninii elementi proti državi. To pa zato, ker je g. nar. poslancu Brodarju pisal pismo, v katerem ga prosi za pojasnilo, koliko je resnice na govorici, ki se čtije pri vojakih, da bo letnikom 1898 in 1899 npošteta služba v avstrijski vojski.
Zdaj se nahaja Karol Gorjanc v preiskovalnem zatvoru in mu obetajo, da pride pred vojni sud.
Za preiskovalnega sodnika je imenovan poročnik Slavko Farkaš, ki je rodom »Slovenec«, a je eden prvih v odlikovanju v surovosti.
Prosimo g. ministra vojne, da zgoraj omenjeno zadevo takoj preišče in pokliče na odgovor omenjenega poročnika radi postopanja proti vojaku K. Gorjancu.
Prosimo, da nam o uspehu preiskave gospod minister ustmeno odgovori v zbornici.
Beograd, 25. februarja 1922.
Interpclanti: Janez Brodar, Franjo Zebot, Martin Krajnc, Roškar, Josip Nemanič, Ivan Stanovnik, Jos. Gostinčar, Vlad. Pušenjak, J. Skoberne, s. r.
Simptomatično je, da te interpelacije niso podpisali voditelji Korošec, Gosar, Hohnjec in Sušnik. Zagovarjala sta interpelacijo poslanca Brodar in Zebot in direktno naredila iz tega težkega vprašanja — farzo. Proti je govoril vodja naših slovenskih demokratov dr. Kukovec, ki je uprav nečastno nastopil. V tej debati ste pač obe bivši vodilni stranki dokazali svojo sterilnost in duševno ter državniško nezmožnost. Interpelacija sama na sebi že pomeni akt -i- najhujšega partizanskega zavijanja. Mesto, da bi se o priliki te interpelacije res stvarno in resno razmotril težak položaj naših vojakov po raznih garnizijah v Srbiji in Macedoniji, se je cela zadeva po direktni krivdi klerikalcev končala na škodo naših slovenskih vojakov. Povrh vsemu pa je še dr. Kukovec izrabil priliko — za klečeplazenje in je uprav gorostasuo zagovarjal sedanje metode. Med drugim je zastopal stališče, kaj sme in kaj ne sme naše vojaštvo citati ;n je glasom stenografskega zapisnika izjavil o nekem članku v Domoljubu: »U ovom sc dopisu iz Negotina kaže, kako su momci bolestljivi, kako nema lekara za njih, kako ne dobijaju dopusta, a i kad ga dobiju, ne dobiju dovolj-no novaca za vožnju i prehranil, (Je-dan glas: »ali ako je to istina?«) Može
Zanimivosti.
„.„?trok v levjih krempljih. Amer. listi vurocajo 0 romantični dogodbi o mali dc-,c'. katero je levinja odnesla v svoj brlog 7". 111 lovec Svvart je bival nekaj časa s l zeno in triletno hčerko v bližini kro-
i je reke. Mati nekoč pere perilo, ko y Pa ozrc l>o otroku, ga ni bilo nikjer, -ania" so potem preiskali celo okolico. v-(z nekaj dni prideta v kolibo dva doma-nna m pravita Svvartu: »Beli človek, našli •»nio tvoje dete. Vzemi svojo puško in idi z nnnial« Domačina sta peljala lovca ob bregu reke kakih 5 km in mu pokazala, vtiko levinja liže njegovo dete obenem s »•■'ojinii mladiči. Svvart Je sprožil puško U !,lko nagnal leve v beg. Otrok pa je h » ■ 111 ccz nekaj trenutkov ga je držal ,M.ctni oče v naročju. Obleka otrokova je } a raztrgana in koža ponekodi opraskana sicer pa je bi) otrok popolnoma zdrav.
Siamski sestri Blažek umrli. Siam se imenuje država v Zadnji Indiji. Tam sta se rodila leta 1881. kitajskim staršem dvojčka, ki sta bila na strani v višini želodca skupaj zraščena. Imenovala sta sc Chang m Jing. Kazala sta se pogostoma po Ev-rom za drag denar. Umrla sta leta 1874. Bila sta poročena z dvema sestrama, s katerima sta imela 18 otrok. Te dni Sta nnirb v bolnici v Chikagu siamski sestri Ktizena in Jožefa Blažek. Po prej orne-njenih Siamcih namreč se imenujejo dvoj-1	• Ij’ Pridejo na svet skupaj zraščeni, si-
amski dvojčki. Sestri Blažek sta bili zra-sceni ob strani in kakor pravi primarij crnkaške bolnice, tako lesno in komplicirano, da je bilo nemogoče misliti na
biti istiua ili ne istina, ali to nijc zgodno čtivo za vojnike.« Navedli bi še lahko več drugih njegovih odstavkov, ali že iz tega se vidi, kako demokratski voditelj misli in hoče imeti naše kmetske in delavske sinove pri vojakih. Mi vemo, kaki čtisopisi osobito srbski-radi-kalni in demokratski prihajajo med vojaštvo, mi vemo, da se osobito naše slovenske in hrvatske fante na nesramen način izrablja in zapostavlja in direktno vzgaja protidržavno razpoloženje. Pričakovali smo, da se bodo- klerikalni in demokratski poslanci na resen in stvaren način zavzeli za naše vojaštvo in pomagali odpraviti krivice. Po njih krivdi je doseženo ravno nasprotno iu je vojni minister tudi temu primerno nastopil.
Priobčili smo to, da naši somišljeniki razvidijo vso nagoto ljudskih osrečevalcev — klerikalcev in liberalcev. Sledili bomo pazno daljnjemu razvoju razmer v naši vojski in razgalili vso sedanjo korupcijo in nečloveško postopanje z vojaštvom. Dokler vojaštvo mora biti, in danes ga naša mlada država še potrebuje, naj bo temelj poštenemu in mirnemu razvoju našega naroda, ne pa vzrok za upravičene pritožbe nad nečloveškim postopanjem s kmetskimi in delavskimi sinovi.
Zakon — krpa papirja.
Pod tem naslovom prinaša zadnji »Poštni glasnik« članek, ki popolnoma nepristransko osvetljuje položaj državnih nastavljencev napram svojemu delodajalcu — državi, ki jo zastopa tako »zmožna« vlada.
Iz članka se jasno vidi, da javno uslužbenstvo natančno ve, komu se ima zahvaliti za vse svoje trpljenje, ter osti o obsoja v vsakem oziru nepremišljena početja vlade, ki bo upropastila celo državo. In ravno tej uvidevnosti, ki jo krepi pri javnih uslužbencih ljubezen do domovine, se mora prebivalstvo zahvaliti, da vkljub neznosnim razmeram še ni prišlo do katastrofe.
Ker pa članek res odkrito in nepristransko vladi pove marsikako bridko resnico, ki jo naj izve tudi širša javnost, ga podajamo čitateljem v celoti:
Na temelju zakonov se vladajo države, na temelju zakonov se deli pra-vica, z zakonom se določajo vse dolžnosti, ki jih imajo državljani do države 111 država do državljanov. Brez zakonov ni države, brez zakonov bi vladala anarhija, odločala bi le sirova sik
kako ločitev. Imeli sta pač vsaka Tvoj; Pluca ul, imeli sta skupni želodec. Josef; je zbolela na pljučnici in zdravniki sc <iKOj uvideli, da obstoji nevarnost za nje no življenje in obenem za življenje sestre a L *5'8a 80 tfd Poslednji opetovano pri poročali, naj se da ločiti od sestre. Tod; la 111 hotela o tem nič slišati. Bila jc po rocena m ima izletnega sina. Njcn mož je padel na bojišču v svetovni vojni. Reki so ji, naj poskusi že vsaj radi sina ločitev pa tudi temu se ni udala. Pravijo, da jc jv vezala na sestro večja ljubezen nego na lastnega sina. Ko je umrla Jožefa, je nastopi a smrt pri Ruženi za četrt ure truplo obeh siamskih sester so dobil zdravniki v preiskavo, potem se sežge ir pepel posije na češkoslovaško.
Trag;edija na otoku Jamaika. Neki tarmar se je kopal v morju s svojo štirinajstletno hčerko, ki je odplavala nekoliko dalje od obal?. Kmalu nato zasliši oče obupno klicanje na pomoč. Urno odplava k njej. Morje je bilo naokoli pobarvane s krvjo in omedlela deklica se je že po-t opijala. Ko jo je oče prinesel na obrežje je videl, da hčerki manjka vsa desna noga „1 da una tud. notranje znatne poškodbe, ki jih jc povzročil morski volk. Naslednjega dne jo deklica umrla. Oče je razpisal vi-soko nagrado za vodno zver. Otočanje so s pomočjo mrhovine zvabili volka k hregt, ter ga toliko ranili, da so ga mogli potegnit, na kopno. Tedaj pa je začel ne-siecn, oce udrihati po njem s sekiro. Možu, k, je zblaznel, so komaj iztrgali sekiro iz rok. Morskega volka so izročili jamai-škeinu muzeju.
Življenje in imetje posameznika bi bilo vsak trenutek v nevarnosti.
V	največjem interesu države in državljanov je, da se zakon obojestransko spoštuje, z eno besedo, zakon mora biti svet tako vladi, kakor državljanom. Zakon pa mora biti tako jasen, da izključuje vsak dvom ali različno razlago, da ne izgubi svojega /ara.
Žal pa, da .se zakoni pogosto umetno sestavljajo, da se dajo gnesti in vleči kakor testo, da si jih vlada lahko po svoje razlaga, kakor ji pač bolje kaže.
To zavijanje zakonov čutimo najbolj državni nameščenci, posebno v zadnjem času. Vlada nam po zakonu nalaga strogo izpolnjevanje naših dolžnosti, pravice nam pa omejuje. Vlada ravna z nami kakor mačeha z pasterki. Vsako betvico pravice, vsak grižljaj kruha si moramo od nje izbojevati. Iz lastnega nagiba, četudi jo veže krušna dolžnost do svojih nameščencev, nam ne da ničesar. Če si pa priborimo kakšno mrvico, nam jo z eno roko da, / obema pa zopet vzame, kakor je to napravila sedaj na podlagi člena 51 zakona o draginjskih dokladah z maksimiranjem osebnih in rodbinskih doklad nižjim uslužbencem. Za nižjimi uslužbenci pride brez dvoma na vrsto tudi uradništvo.
Ko je bil zakon o draginjskih dokladah razglašen, smo se nemalo razveselili citiranega člena, ker smo mislili, d;i ie bil ustvarjen samo z namenom, da nam bo vlada kratkim potom lahko hitro pomagala. Pa kruto smo se varali. Vlada je in ostane naša mačeha. Sedaj vidimo, da je ta člen ustvarila zato, da nam lahko kratkim potom hitro dvakrat toliko vzame, kakor nam je morala dati. Očetje in matere danes jokajo, zakaj niti novi zvišani prejemki ne zadoščajo za življenje, kako pa naj žive še z nižjimi prejemki, kakor so jih imeli do zadnjega decembra. Novi zviški so ob današnji draginji iluzorni in prav nič tie zaležejo, ker smo jih dobili najmanj 6 mescev prepozno, če bi jih bili dobili vsaj z oktobrom lanskega leta, bi nam bilo precej pornagano. Kupili bi si bili najpotrebnejših živil in obleke povprečno 50 odstotkov ceneje, kakor sedaj. Danes smo kljub povišanim prejemkom, če bi nam jih vlada ne reducirala, faktično na slabšem, kakor smo bili pred pol letom. Faktum je tudi, da prejemamo danes sorazmerno z draginjo komaj tretjino onih prejemkov, ki smo jih imeli pred vojno. In vlada ima žalosten pogum, da nam v najtežjih časih vzame zadnji košček kruha, katerega jemo že itak s solzami v očeh.
Prvi odstavek člena, na čigar podlagi nam je vlada dala kamen namesto kruha, slove dobesedno takole: Ko bi nastala potreba, se pooblašča ministrski svet, da na predlog ministra za finance sporazumno s finančnim odborom zakonodajne skupščine izpremeni ali dopolni ta zakon, kakor tudi, da uvrsti službeni kraj v drug krajevni draginjski razred in da prizna službenemu kraju tudi pravico do stanovanjske doklade, kateregakoli stanarinske-ga razreda.
Ta člen, ki nas je navdal z naj večjim upanjem, nam je prinesel največje razočaranje. Vlada ga je v našo škodo zlorabila, milejšega izraza za to dejanje ni.
Ko bi nastala potreba, se zakon izpremeni ali dopolni. Kje pa je vlada iz-teknila to potrebo pri vedno naraščajoči draginji! Hoče mar našemu počasnemu umiranju napraviti hiter konec? Ali pa hoče na ta način reducirati osob-je, ker bo osobje trumoma bežalo iz državne službe. Mogoče pa upa, da se bomo dali zavesti v nepremišljena dejanja, da nas bo disciplinarno reducirala!
Vrhu vsega tega se pa zopet pojavlja isto razburjenje zaradi izplačila razlike za prve tri mesece, v kakršnem smo bili pred 1. aprilom. Če si je mogla vlada zakon glede prvega obroka po svoje tolmačiti, je pa vsak dvom glede drugega obroka popolnoma izključen. 1. majnika moramo dobiti ves ostanek razlike in je vsaka drugačna razlaga člena 41. zakona o dvanajstinah kršitev zakona.
Taki odloki zavijanja in omalovaževanja zakona sestradane duhove še
bolj razburjajo in zelo, zelo slabo upli-vajo na razpoloženje državnih nameščencev do vlade.
Če bi državni nameščenci res tako ne ljubili naše nove domovine, če bi tudi oni omalovaževali zakone, kakor jih omalovažujejo oni, ki so jih napravili, potem bi bila država v veliki nevarnosti.
Skrajni čas je. da vlada preneha ravnati z nami, kakor mačeha s pa-sterki in da nas upošteva kot steber države.
Državni nameščenci smo v pravem pomenu žrtev v državi. Vse nas smatra za potrebno zlo, ki živi kot nekak pa-rasit ali trot na račun drugih. Naše delo se ne upošteva in naše plače se smatrajo kot nekaka miloščina, tie pa kot naš zaslužek, ki gre vsakemu delavcu za storjeno delo.
Trgovec, kmet, industrijalec in obrtnik kolne, ker mora plačevati davek, katerega seveda po njegovem mnenju samo mi povzročamo.
Vsi ti ljudje z vlado vred bi hoteli, da smo živi avtomati, ki bi samo brezplačno delali, potreb pa naj bi ne imeli nobenih. Vsi ti sloji žive od nas in davek plačamo posredno mi, ker ga prevale na nas s tem, da ga vkalkullrajo v cene.
Državni nameščenci smo brezpravna raja v državi. Nalagajo se nam dolžnosti, pravice se nam pa kratijo. Razne svobode, ki gredo vsakemu prostemu državljanu, se nam omejujejo. Aktivno volilno pravico, ki jo ima vsak kozji pastir, so nam že vzeli po novi pragmatiki, ki je na vidiku, nam pa hočejo politično svobodo popolnoma vzeti.
Smo vsi zato, da bodi uradnik v uradu samo uradnik, v zasebnem življenju si pa naše politične svobode ne damo kratiti.
Dovolj je razburjanja, dovolj je igre in eksperimentiranja z našo eksistenco in z našo svobodo, ki gre vsakemu prostemu državljanu. Lok nezadovoljnosti jc med državnimi nameščenci zaradi njih obupnega položaja skrajno napet. Odločno zahtevamo, da se vlada ravna po zakonit in da po členu 51 zakona o draginjskih dokladah, ker je potreba dosegla svoj višek, ne samo maksimiranje prejemkov razveljavi, temveč, da nam že vendar enkrat določi eksistenčni minimum. Če neče ali ne more omejiti draginje, naj nam pa zviša prejemke. Gospodom pri vladi resno svetujemo, naj ne omalovažujejo in ne zavijajo zakona samo sebi v prid, naj jim ne bo samo za bič, da nas tepejo z njim.
Če bo smatral državni nameščenec zakon samo za krpo papirja, bo to v največjo škodo države, kriva škode in nesreče pa bo vlada sama.
Politične vesti.
Sumljive stvari. — Nekaj časa sem prinašajo naši listi skoraj vsaki dan poročila o ponujenih posojilih. Knkrat nam ponuja kak ameriški konzorcij po 100 milijonov dolarjev, potem pride na vrsto angleška ponudba, seveda zopet z milijoni iuntov šterlingov, nato čita-mo, da nam hočejo posoditi po vsej sili tudi Švicarji svoje zlate franke itd. Soditi po teh vesteh, ki jih seveda razglaša vlada oz. finančni minister dr. Kumanudi, inozemstvo kar' tekmuje s posojili. Srečna država, ki živi od samih ponudb. Revež je samo Kumanudi, ki se mora voziti vedno med Genovo in Beogradom. Kajti komaj je enkrat zopet v Genovi, že zopet mora v Beograd, ker spet je ponujeno novo posojilo. Kaj pomenijo te farbarije, kajti kaj drugega te vesti niso? Bog ve, toda zvedeli bomo že. Švicarski list, ki zastopa veliki kapital, je pisal te dni: Po mirovnih pogodbah je bil del Srednje Evrope izločen iz obsega zapadne kulture iti dodeljen balkansko-orijentalski kulturi. Kdor pozna balkanske metode ve, da je izključeno, da bi bilo tam računati z rednim gospodarstvom, izključen pa je tudi vsak red v državnih financah, dalje pa je tudi izključeno, da bi bili tam v stanu urediti sedaj ali pozneje njihovo valuto. Taka je švicarska sodba in sedaj naj nas Kumanudi in Pašu: še naprej farbata, da nam inozemstvo kar vsiljuje posojila.
Pogajanja z Italijo. — Pogajanja naše vlade z Italijo še niso končana. Gre se pri tem za izvršitev rapallske pogodbe. Italija noče izvesti mirovne pogodbe, ki jo je bila podpisala v Rapallu. Na vsak način nam hoče še kaj vzeti, radi tega je povabila našo vlado o priliki genovske konference na nova pogajanja. Te dni se je vrnil nas zunanji minister za nekaj časa v Beograd ter je pri tej priliki povedal, da
o	tem, da bi mi Italiji še kaj odstopili ne more biti govora. Zunanji minister se je že zopet vrnil v Genovo, seboj pa je povabil tudi dr. Rybafa.
Neverjetno. — Neki beograjski list piše, da delajo Francozi na to, da izgine Pašič iz vlade. Francozi, da niso zadovoljni z vladanjem gospoda Pasica, ker mesto da bi napravit državo močno, jo je skoraj uničil. Ta vest je naravnost neverjetna. Res je, da se plazijo naši ministri pred Francozi po trebuhu, toda da bi naši ministri šli celo tako daleč in pripustili, da bodo Francozi pri nas odstavljali in postavljali ministre, je pa vendar malo prehuda.
Katoliško šolsko društvo. Konferenca jugoslovanskega kat. episkopata, ki je zborovala od 24. do 29. aprila 1922 v Zagrebu, je odobrila pravila društva, ki sc bo imenovalo »Katoliško šolsko društvo«. Kakor se vidi, se pripravljajo klerikalci na vseh poljih na boj.
Dar Nemčije Rusiji. Nemčija je podarila Rusiji velik zrakoplov.
1. inaj se je praznoval po vsem svetu dostojno in mirno. Le v Italiji je prišlo med socijalisti in fašisti do spopadov. Večje število fašistov je bilo ubitih.
Češkoslovaška napram Rusiji in Nemčiji. Čehoslovaški poslanik v Bu-kareštu dr. Veverka *se je izjavil v »Venkovu«, da rusko-nemška pogodba ne znači ničesar drugega, kakor ponavljanje one politike napram Rusiji, ki jo je započel Bismark, in katere tok se ne da zadržati. Češkoslovaška politika mora iti za tem, da bo med tema dvema sosednima velevlastima posredovala.
Klerikalci proti pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju. »Slovenec ie začel strahovito napadati pokr. nam. Ivana Hribarja radi imenovanj v okrajne šolske svete.
Svetovni pregled.
GENOVSKA KONFERENCA.
Na svetu je že tako, da se zgodi največkrat ravno to, kar se je najmanj pričakovalo. V Genovi so se silno bali. da bi ne prišlo med fašisti in rusko delegacijo, do kakega neljubega nastopa, ničmanj pa se seveda niso bali, da bi italijanski komuniisti no prišli v pre>-ozek stik z ruskimi boljševiki. Ves ta strah je bil zastonj. Fašisti in ruska delegacija se prav dobro razumejo; italijanski komunisti pa so kategorično izjavili, da bi bilo globoko pod njihovo častjo govoriti, kaj šele bratiti so z rusko delegacijo v Genovi. Ruska delegacija v Genovi je laške komuniste hudo užalila, iti sicer tako užalila, da so ji odpovedali enostavno ljubezen. Vzrok pa je bil sledeči: Kakor smo že poročali, je posetil laški kralj genovsko konferenco in pri tej priliki povabil tudi gospode na obed. Temu
kraljevemu obedu
je prisostvoval tudi Čičerin. To je bil v očeh laških komunistov njegov prvi greh, ki bi že sam opravičil primerno zgražanje in globoko zaničevanje pravih komunistov. Toda Čičerin je šel še dalje in napravil je tudi drugi greh. Ko je bil kralju predstavljen, se mu je globoko priklonil in ostal je priklonjen tako dolgo, dokler mu ni kralj povedal, naj se zopet zravna. Ko so laški komun, to slišali so seveda divjali, kar je popolnoma razumljivo. Toda čičerin ni ostal pri teh dveh grehih, zagrešil je še tretjega. Pohvalil je namreč laškega kralja. Sedaj pa je bilo potrpljenja laških komunistov konec. Sklenili so, da nočejo s takimi komunisti nobenega stika več ter so odpovedali tudi že napovedani obisk. Da se bodo boljševiki v Genovi s komunisti stepli, z buržuji pa sprijaznili, tega pač nihče ni pričakoval, najmanje seveda oni sami.
Nemškemu ministrskemu predsedniku so zaprti v Genovi šoferje, in mo/ je moral sredi pota zapustiti avtomobil in iti peš. Avtomobil je vozil jako hitro, policija ga je ustavila, popadla, šoferja in hajdi v kamrico. Noben protest, nobena legitimacija ni pomagala Šele višji policaji so potem spoznati, da so se nižji policaji »zmotili«. Šoferja so takoj izpustili in 4 visoki policijski uradniki so se oblekli v »gala uniformo« in prosili nemškega ministrskega predsednika za odpuščanje.
Ničevost tega sveta je poskusil na lastni koži tudi visoki laški uradnik, kateremu je prinesla konferenca mesto težko pričakovanih «ordnov« — disciplinarno preiskavo. Mož je pač posta! žrtev razmer. Povedal je baje Nemcem. da je pogodba med entento in Rusi že gotova. In na to so Nemci hitro sklenili z Rusi znano pogodbo, ki je vzdignila toliko prahu. Ali je »farbal< on, ali so ga »farbali« drugi, ali oboje, kdo ve?
Od časa do časa prihajajo iz Genove vesti, da se bo konferenca razbila aii pa da konferenca nima sploh nobenega zmisla. Kljub temu traja konferenca dalje In bo trajala tako dolgo, dokler bodo Imele velesile zanimanje na konferenci. Povedali smo že, da poteka konferenca
popolnoma drugače kakor je bila zamišljena. Po tem takem je samo ob sebi umevno, da konferenca enkrat eni, drugič drugi velevlasti tij po volji in od tod glasovi, da se mora razbiti, oziroma da sploh nima nobenega zmisla. Koristi in interesi posameznih držav sot prerazlični in čest<< krat se ne dado spojiti s splošnimi koristmi človeštva. Ako bi šlo na pr. vse tako, kakor si želi Francija, bi moral ves svet delati za francoske koristi Tudi Anglija si želi usmeriti politiko tako, da bi ona pobrala smetano celega sveta. Ravno taka, če ne še slabša, je Italija. Umevno jc, da se drugi narodi branijo, kakor se pač morejo, vča-si uspešno, včasi podležejo.
Genovska konferenca je bila sklica na z namenom, da reši evropska gospodarstvo; tako so govorili diplomati velikih držav predno se jc konferenca sešla. Spretnost dplomacije leži v tem, da zna skrivati resnico in pravi namen. To spretnost so uporabili diplomati entente tudi o priliki sklicanja genovske konference. O rešitvi evrop skega gospodarstva so govorili, na rešitev eutentnega gospodarstva so pa mislili.
Ker so pa stali ententi tokrat nasproti enako, če ne bolj zviti diploma ti Nemčije in Rusije, je moralo priti do konflikta in do drugačnega poteka genovske konference. Na drugi strani zopet je bila nujna posledica, da se je ta konflikt razširil na entento samo in je tako postalo med posameznimi člani enten-te, med Anglijo, Francijo in Italijo, pa tudi Japonsko, veliko nesoglasje, ki je naraslo tako, da se te države med seboj naravnost strupeno napadajo. Dokler Rusi ententi niso zmešali »§trenc<. je ta lepa »kompanija«
složno izžemala evropske narode.
V	trenutku pa, ko jim je ruska diplo inacija prestrigla nit s tem, da se je zvezala z Nemčijo in dala vedeti, da bi dala temu ali drugemu tudi še nekaj zaslužiti v bogati Rusiji, se jc začeta ententa rušiti in njeni člani so pričeli tekmovati, kdo med njimi bo deležen dobičkov, ki se jim obetajo v Rusiji. Anglija ni hotela priti zadnja; ker pa jo je ovirala Francija, ki nima v Rusiji drugih interesov, kakor Anglija, jc angleški ministrski predsednik svojo srčno prijateljico Francijo prav po ba-rabsko nahrulil. Vse je samo »kšeft« in radi tega mora človeštvo, toliko trpeti.
Rusija igra na konferenci še vedno eno prvih vlog. Cel svet prizna, da ima Rusija v Genovi naravnost izborne diplomate. Ruska metoda v današnji diplomaciji je približno^ sledeča:	Rusi
vedo, da bi velesile in tudi manjše države silno rade zaslužile v Rusiji. Z eno besedo, vsem se cedijo po ruskem bogastvu sline. Toda kako priti do njega. Največ preglavic dela evrop-sktm državam
ruski socljalistieiii družabni red.
/ vsemi močmi so ga hotele evropske viasti vreči, pa tli Slo. Ako stopijo sedaj evropske države z rusko vlado v stik. se boje, da bi s tem ne ojačile ruskega socialističnega družabnega reda. Kajti če se sovjetska Rusija ojači m popolnoma uredi, je odbila kapitalističnemu družabnemu redu v Evropi zadnja ura. Na drugi strani pa rabi Evropa Rusijo vsak dan bolj in bolj. Evropske gospodarske mize rije brez Rusije ne bo mogoče ozdraviti. Sedaj, ko je sklenila Nemčija pogodbo z Rusijo. so pa postale razmere črez noč take, da potrebuje Evropa Rusijo bol.i. kakor Rusija Evropo. Tudi to vedo l>oljševiki. In oni znajo to izrabljati. Njihovi diplomati ponujajo vsem državam pogodbe. Vsaki državi pa tudi povedo, da naj sklene pogodbo hitro, kajti ako je ne sklene ona, jo bo sklenila druga. »Veste,« tako pravijo ruski diplomati, »pri nas se da zaslužiti denar, sicer pa to itak sami veste. Mi napravimo z vami pogodbo, katere glavna točka mora biti, da priznate ruske sovjete. Tako, vi nočete? Le poglejte, tukaj imamo že skoraj sklenjeno pogodbo s to in to državo.«
Po tem ni čuda, da se je Rusom posrečilo zmešati ves svet. Uspehi ruske diplomacije ležijo v tem, da izrablja lakomnost evropskega kapitalizma do skrajnosti. In na genovski konferenci se gre v prvi vrsti za interes veleka-pitalistične entcntc.
Cehoslovaška. Statistika nesrečnih zakonov. Od 1. januarja do konca aprila 1922 je bilo v Pragi ločenih 1172 zakonskih parov.
Češkoslovaška trpi silno pod indu-strijalno krizo, ki postaja vedno hujša. Število brezposelnih raste od novembra 1921 neprestano. V novembru 1921 je bilo podatkih ministrstva za so-djalno skrb naravnost od vlade podpiranih 12.000 brezposelnih, od podjetij pa 9000. V marcu 1922 je podpirala država že 38.000 brezposelnih in podjetja 21.700. Izvoz je padel za polovico. Delavstvu vseh strok se znižujejo mezde. Tako so se znižale mezde lesnim in poljedelskim delavcem za 20 odstotkov, delavcem v cementni industriji za 15 odstotkov, onim tekstilne industrije do 12.5 odstotka itd. Vendar to znižanje mezd, kakor pravijo strokovnjaki, ne bo dosti pomagalo. V premogovnikih, v železni in strojni industriji obstoji nevarnost, da se bo moralo proizvajanje zopet skrčiti, kar bo imelo za posledico, da, se bo število brezposelnih le še pomnožilo.
šolstvo. Na Češkoslovaškem je danes 388 srednjih šol in sicer 204 čeških, 48 slovaških, 8 rusinskih, 120 nemških, 7 madžarskih in 1 poljska. Število vseh dijakov znaša 103.840, od teh je četrtina deklic. Po narodnosti se delijo dijaki sledeče: 70.690 Čehoslovakov, 24 tisoč 242 Nemcev, 5204 Madžarov, 1738 Judov, 900 Rusinov in 715 drugih narodnosti.
Rusija. Glad, ki vlada v Rusiji je nekaj strašnega. Celi svet zbira prav pridno za gladujoče. Upati je, da se bo posrečilo, odvrniti od ruskega naroda vsaj najhujše.
Kakor znano, je oropala Romunija
Rusijo velikega dela njene žitnice, ta-
kozvane Besarabije. Ruski boljševiki
tega. ropa ne morejo pozabiti. O priliki
nroJ	paratic’	ki se je vršila
S “i v 0desi’ je rckel boljše-viškt komandant, da ni več daleč čas,
ko si bodo vzeh Rusi Besarabijo zopet
nazaj.
Lenina so 23. aprila 1. ). operirali z dobrim uspehom. Izrezali so mu ostanke krogle, ki ga je zadela o priliki atentata pred dvemi leti.
Nemčija. Nemško časopisje se peča obširno z rusko - nemško pogodbo. Nemci si obetajo od te pogodbe velikih koristi, predvsem seveda na gospodarskem polju. Močno se govori, da je bila
M« Im ^ NemC' ’n RUS' tlldi V°-
Svar^^r1,'0 odMno ?-
tak,, neverjetne
preče, ugodno gospodarsko p^bo tudi s 1 oljsko la pogodba se tiče predvsem nemškega življa v Gornji Šleziji, ki je piištl pod poljsko oblast. Nemci ostanejo po tej pogodbi 15 let popolni gospodarji vsega nemškega
premoženja v vsakteri obliki in smejo s svojim premoženjem prosto razpolagati.
Romunija. V Besarabiji, katero jc Ruinunija vzela Rusom, jc zelo veliko vina. Dokler je bila Besarabija pod Rusijo, je pokupila vino Rusija. Romunija ima pa sama veliko vina ih ne rabi vina iz Besarabije. Ondotui kmetje so vsled tega v jako slabem položaju, ker vina ne morejo razpečati. Cena temu vinu, ki je naravnost izborno in spominja na slavnoznana renska vina. jo močno padla in se prodaja danes liter po 10 kron.
Švica je začela odpravljati vizume potnih listov. Francozi, Angleži. Danci, Švedi, Amerikanci, Kitajci, Japonci itd. smejo brez vizuma potovati v Švico. Jugoslovani, Avstrijci, Nemci, Poljaki, Čehi, Lahi itd. pa morajo imeti na potnih listih vizum švicarskega konzulata, kakor do sedaj.
Amerika. Kakor pri nas, dežuje tudi
v	Ameriki. Reke so silno narasle, poplavile dežele ter napravile velikansko škodo.
Poročila z dežele.
Slovenj gradeč. V nedeljo, 7. t. rti. dopoldne sc vrši pri nas javen shod na katerem bo govoril narodni poslanec tov. Brandner o razmerah v naši drža-
vi	in o naši notranji in zunanji politiki. Nadejamo se, da bodo vsi naši tovariši in somišljeniki prišli polnoštevlno na shod in pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje. Ta dan vsi na shod!
St. Pavel pri Preboldu. Naša krajevna organizacija je imela pretečeni mesec svoj redni občni zbor na katerem je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik tov. Ivan Urek, podpredsednik Pran Prislan, tajnik tov. Jernej Zevelj-čina, blagajnik tov. Franc Bukove. Odborniki: Jakob Kotnik, Ferdinand Lubej, Jakob Godec, Anton Jerin, Ernst Marinc in Henrik Šetor. — Novemu odboru želimo mnogo uspeha in vstraj-nosti.
Proslava delavskega praznika.
I. maj na Koroškem.
Dne 1. maja je priredilo narodno-socijalistično delavstvo v Kotlah pri Guštanju na dvorišču Rimskega vrelca javen shod, kateremu je predsedoval tov. Rajko Kotnik, ki je v prisrčnih besedah pozdravil koroškega rojaka narodnega poslanca tov. Antona Brandnerja. V svojem govoru je poslanec Brandner naglašal pomen 1. maja in potrebo narodno-socijalistične delavske organizacije za naše obmejne kraje, kjer se še vedrto pod krinko internacionale širi nemškutarstvo in odpor proti naši državi, Povdarjal jo tudi, da je delo sedanjega našega režima voda na mlin agitatorjev proti naši državi in da je v interesu države, da se odpravijo velike pogreške, ki jih dan na dan ustvarja sedanja naša vlada. Protestiral je nadalje proti zavlačevanju najvažnejšega zakona o zaščiti delavstva, proti draginji in proti naši slabi zunanji politiki, katera bi morala biti slovansko orijentiraua. Spomnil sc je tudi našega neosvoboje-nega ozemlja in končal s tem, da morajo biti naši delavci organizirani ne v organizacijah, ki goje umetno zgrajeno nemštvo, ki se že povsod krha in ki spada v preteklost, marveč morajo imeti svoj pogled obrnjen naprej v bodočnost, zato se morajo organizirati ^ zastavo narodnega socijalizma. —-Shod jo nato pozdravil še zastopnik
narodno-socijalistične omladine iz Celja, nakar je tov. Kotnik lepo uspeli shod zaključil.
Majski shodi NSS v drugih krajih. Proslava 1. tnajnika NSS v Ljubljani.
Naša stranka jc v Ljubljani prav dostojno proslavila praznovanje delavskega praznika. Dopoldne ob 10. uri se je vršil v dvorani hotela »Tivoli« shod, kateremu je predsedoval tov. Rudolf Juvan in je kot glavni govornik nastopil poslanec tov. Ivan Deržič. V svojem stvarnem govoru je označil veliki pomen delavskega praznika. V nadaljnih izvajanjih se je dotaknil tudi našega političnega položaja ter je žel
zu svoje jedeirnate besede vihamo odobravanje. Končno je govoril še tov. .htvan in je po kratkih sklepnih besedah zaključil lepo uspeli shod. Obisk ni bil ravno polnoštevilen in je iskati vzrok v tem, da so nekateri naših tovarišev. misleč, da se vrši shod v Mestnem domu, prisostvovali soc. dem. shodu, ostali tovariši pa, in teh je bilo prav veliko, so bili v - službi. Celo železničarji, in to po največ državni, so morali na praznik dela delati.
Popoludne ob 4. uri se je vršila v isti dvorani majniška veselica, katere obisk je bil tolik, da marsikdo ni dobil več prostora. Prireditev je otvoril obč. svetnik tov. Ivan Tavčar s temperamentnim govorom o praznovanju 1. maja. 2a njim je nastopil pevski zbor pod vodstvom tov. VI. Pelana, ki je izvajal vse točke prav precizno v največjo zadovoljnost udeležencev. Prav posebno se je odlikoval, kot navadno, tudi sedaj naš priznani tamburaški zbor »Bratstva«. Neverjetno, kaj vse zmore požrtvovalnost in agilnost zborovodje tov. Mikoliča. Tov. Mikolič in njegov zbor zaslužita največje priznanje. Prireditev je uspela v vsakem oziru prav lepo, kar dokazuje, da je bil veselični odsek na svojem mestu.
Litija. Litijska krajevna organizacija je proslavila svoj prvi maj z izletom v Hotič. V največjem dežju se je izvršil izlet v Hotič, kjer se je vršil javen shod. Shodu je predsedoval tov. Bizjak, ki je v pozdravnem govoru pojasnil pomen delavskega praznika. Tov. Rupnik se je tudi spomnil velikega delavskega praznika, žigosal hibe, ki jih zadaja sedanji gnili režim svobodnemu jugoslovenskemu delavstvu. Dotaknil se je tudi razpisa nadomestnih volitev v obč. svet v Hotiču. Pov-darjajoč, da gredo narodni socijalisti v boj za razveljavljene mandate ne zato, da se na škodo komunistov okre-pe, temveč zato, da preprečijo, da bi ti mandati prišli v roke kapitalističnega razreda, ki je s špekulacijo uničit te mandate. K besedi se je oglasil tudi neki bivši komunist, ki se je docela strinjal z izvajanji predgovornika. Le narodnost mu je delala nekaj preglavic. Dobil je pod učljiv odgovor od tov, Rupnika. Na to je shod zaključil tov. Bizjak s klicem: Naš praznik, 1, maj naj živi!
Po shodu se je razvila neprisiljena domača zabava. Pri zabavi so se dali vsi udeleženci skupno fotografirati.
Ribnica. V Ribnici so je vršil shod NSS v dvorani hotela g. Arkota ob 10. uri dopoldne. Shodu je predsedoval tov. Čampa, ki je v lepih besedah (»zdravil zbrane zborovalce. Kot govornik je nastopil tov. Vladimir Kravos, ki jo v izbranih besedah pojasnil veliki pomen praznovanja delavskega praznika in se dotaknil potem žalostnih razmer, ki vladajo v naši mladi državi. Žigosal Je delovanje naše vlade in vabil zbrano delavstvo v skupno delavsko organizacijo, ki naj ojačena nadaljuje boj zoper sedanji režim, boj za zboljšanje socijalnih razmer našega delavstva. K besedi se je oglasil tudi tov. Kervin, ki je povdarjal veliki pomen delavskih strank in organizacij in vabil zborovalce v skupno fronto. Le~-Po uspeli shod je zaključil tov. Čampa s klicem: Naj živi 1. maj! Naj živi narodni socijalizem! Naj živi narodni teptani delavec!
Sevnica. V Sevnici se je vršil že v nedeljo, 30. aprila ob 9. uri dopoldne javen shod NSZ, kateremu je predsedoval tov. Požun. Tov. Kravos je v daljšem govoru pojasnil veliki pomen organizacije za delavstvo. V svojem govoru je tov. Kravos dokazoval, kak napredek lahko doživi delavstvo v skupnem nastopu in v skupnih organizacijah. Pozival je zborovalce, naj si sami priborijo boljše življenje in boljši obstoj s tem, da stopijo vsi v vrsto NSZ in se skupno borijo proti kapitalistu in izkoriščevalcu delavskih sil. Tov. Livijo je pojasnil razmere, ki vladajo v tovarni kopit Briider Winkle, kjer neustrašeno pašujejo Nemci in nemški podrepniki. Lepo uspeli shod je zaključil tov. Požun.
Radeče. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršil javen shod na trgu. Shodu je predsedoval predsednik tamkajšnje krajevne organizacije NSS tov.
jattočc. Tov. Rupnik je v svojem go-vdru pojasnil pometi prazttbvahjft i. majnika. Med drugim se je dotaknil tudi naših desolatnih razmer, ki so glavna ovira, da proletarijat ne more proslavljati svojega praznika z otiim zadovoljstvom in veseljem, kot bi bilo to potrebno. S pozivom na vstrajno delo proletarijata, da si poleg nacljb-nalne svobode pribori tudi še socijalno svobodo v procvit narodne države ie predsednik zaključil shod.
Trbovlje. V Trbovljah so proslavile delavski praznik vse strokovne organizacije skupno. Ta dan So se vse soclja-listlčne stranke zedinile na enotno in skupno praznovanje in zato je stopat sbcijal-demokrat složno ob strani narodnega socijalista in brez sovraštva se jim je pridružil pristaš komunistične ideje. Na javnem shodu je govoril poleg soc. dem. govornika g. Podbevšeka iz Ljubljane, tudi zastopnik narodno-socijalistične stranke tov. Fakin. Pred in po shodu se je vršil obhod z godbo in rdečimi zastavami na čelu. Do kakih incidentov ni prišlo, kar kaže na veliko zrelost našega delavstva in na hvalevredno delo delavskih rediteljev.
Žiri. Krajevna organizacija NSS v Zireh je proslavila delavski praznik z pešizletom na Golili vrh. Na vrhu je tov. Mohorič pojasnil zbranim izletnikom pomen delavskega praznika in jih vabil naj se tega praznika vedno spominjajo in ga dostojno proslave.
Kor nam iz drugih krajev še niso došla poročila o praznovanju delavskega praznika, priobčimo druge dopise v prihodnji številki.
Tedenske novice*
Praznovanje i. maja v Ljubljani so jc
vršilo lepo v redu, videli smo le tu in tam mrke obraze, ker je deževalo. Demokrati pa -io delali mrke obraze ne samo zaradi dežja, ampak zato, ker jih je bilo strah »red razvijajočo sc idejo socijalizma.
Naj novejša zastava z a prihodnji prv» maj, — Slišimo, da bodo prihodnje leto šli v sprevodu med socijalisti tudi demokratski podrepniki SSDU s svojo lastnn zastavo — strganim Žakljem.
Demokratski politiki in šuštercijanci se objemajo —■ Pretečeni teden smo imeli priliko videti v Selenburgovi ulici v Ljubljani. kako prisrčno, srečno in prijateljsko je demokratski politik iz Maribora pros. Voglar stiskal roke znanemu šušter cijancu dr. Peganu in ga malone objel ■—< Privoščimo to veselje prav radi — našim demokratom, samo da tudi javno priznajo svoje veselje nad najnovejšim pobratimstvom —- zvezo s šuštercijanci. — No, sedaj tega demokrati ne bodo več zanikali.
»Jutrovako maslom je, kakor Čujemo, dr. Sušteršičeva brošura »Moj odgovor«
tem političnim trikom za bližajoče se volitve So hoteli na drugi strani zaslužiti se en milijonček kron za volivni fond, nc pa samo 70.000 kron, kakor se je zadnjič pomotoma poročalo, — To se je seveda izjalovilo, zato volitev šc ne bo tako hitro, volilni fond pa bodo jutrovci napolnili iz vladnih jasli, saj je precej prebitka po izplačilu skrčenih doklad državnim slugam
»Jutrovsko« in ostala demokratska glasila molče, ker smo jim s svojimi odkri-timi (lasi pikrimi odgovori in izjavami na njihove napade na naš list in NSS, popolnoma zamašili usta — reete gobce! To bomo storili tudi v bodoče, kadar bomo napadeni. Demokratska kloaka je velika in grozovito zasmrdi, ako se po njej le malo pomeša.
Prof. Reisner kot predsednik »'Zveze javnih nameščencevje odstopil. Skoda, ker ima ta mož zlasti za nižje javne nameščence »velikanske« zasluge. — Hudo-mušneži mu žele »sretan put«!
Profesorju Reisnerju — njegovi šolar, čki. — V nedeljski številki »Jutra« bere poslanec Reisner državnim nameščencem »levite«. Zbudil se jc v njem zopet profesorski duh, začel jc govoriti »ex ka-thedra«. — Pa zasledujmo njegove misli, ali bolje nesmisli. — Najprej pritrdi temu, da je vse slabo, kar stori demokratska stranka, vse pa dobro, kar opusti. Povdari tudi, da je uradniško vprašanje državno vprašanje. (On pozna sploh samo uradnike in med temi zopet samo višje. Op. uredništva.) »Ustvariti moramo dobro upravo«, pravi, »dobra uprava pa zahteva dobre uradnike. Posledice slabega urad-ništva zadenejo vse stanove enako te/ko.« S tem hoče reči: Vsi ste slabi uradniki, ;.amo uprava je izborna. Vzrok vse upravne
tnizerije ste vi, slabi uradniki. Sic.!   Da
sc majska rata draginjske doklade naknadno izplačuje, pravi, da ni kriva stranka. Kdo da je tega kriv, ne pove. —- 7. vso vnemo zastopa mnenje, da se mora v najhujši draginji nehati z alimentacijami.. To se pravi, čemu naj plačuje država za otroke saj jih ne potrebuje. Tako misli profesor Reisner, ki je kot matematik že davno preračunal, da živi zlasti ob poslaniških tlije-tah (K 720:— na dan) brez otrok neprimerno bolje kot pomožni sluga s 5 otroci. Zakaj ni vsakomur dan dar točnega računanja 1 Gospod Reisner bi na zahtevo takoj dokazal — tudi brez višje matematike, —
<la mora vsakdo izhajati s prejemki, ki mu jih »prizna« vlada. Da, še celo prihranili si mora nekaj za stara leta. Treba je 8imo, da manj izda, kakor je dobil. Ravnajte se !>o tem, tovariši! — Sluge pa s svojimi besedami naravnost zasramuje. Pravi namreč, da upa, da se posreči preprečiti to, kar sluge tako razburja. Kako vraga jih ne bo razburjalo, če jih je patentirani zastopnik obsodil z družinami vred na smrt! -No, sedaj se je pokazal Reisner šele v pravi luči. Da bi ga bili poznaii takrat, ko smo ga volili! Ali se še spominjate, kako deinagoško-energično je zastopal državne nameščence, dokler ni postai — poslanec. Potem pa je naenkrat »štimco« izgubil. Se eclo to mu je prav, da nima kot državni uslužbenec pasivne volilne pravice, samo da jo je imel takrat, ko so ga njegovi kolegi, pa ne samo profesorji, ampak tudi sluge — volili. — H sklepu še malo po-agitira za edino zveličavno demokratsko stranko, češ, da ni noben drug sloj tako interesiran na tem, da sc oklene močne stranke kot je demokratska, kakor ravno javni nameščenci. Ce vam ni, profesore, »močna stranka« zmešala ;_;lave, Vioste šc utneli tole, čeprav se ne tiče matematike: Fuit Troia, 1 uit llium, fuit ingens gloria
Teucrum! — Da, bilo je! —— Toda
narodni poslanec Reisner jc sam s seboj zadovoljen, saj pravi :»Reči smemo, da smo dobro delali.« Mi pa pravimo:	»Lastna
hvala, cena tnala.« — Nedolžni otroci nižjih uslužbencev vas kolnejo, ker ste jim iztrgali zadnji grižljaj iz lačnih ust! —
Eksperimente delajte v svojem fizikaličnem kabinetu, če hočete na svoji koži, ne pa na tujih telesih v beograjskem parlamentu.
Za naše bolnice ni ‘in ni denarja.
Po Ljubljani se govori, da hoče odstopili šef zdravstvenega odseka za Slovenijo g. dr. Otmar Krajec, ker Beograd nima razumevanja za zdravstvene potrebe »preča-nov«. — Je pač tako. Slovenija plačuj, Beograd zapravljaj!
Za stavkujoče v VVestnovi tovarni v
Celi«. Podružnica Narodne-Socijalne Zveze je zopet nabrala med svojimi člani znesek 420 kron za stavkujoče v Celju. Denar se je izročil glavnemu odboru stavkujočih v Ljubljani. Nabiralcu in darovalcem srčna zahvala in obilo posnemalcev. — Tovariši! Zbirajte tudi drugod za stavkujoče, da pokažemo solidarnost v boju zoper nemškega kapitalista. Prispevke sprejema tajništvo NSZ v Ljubljani, Narodni dom.
Pomoč ruski deci. Na podlagi oklica, ki ga je izdal v decembru 1921 gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar z geslom *Deca deci«, se je nabiralo na dan 6. decembra po vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Zbirka je dosegla lepo vsoto Din. 56.932.50, ki je bila odposlana Narodnemu odboru za pomoč deci v Beograd. Pri zbirki je sodelovalo z veliko vnemo naše učiteljstvo, kateremu gre najlepša zahvala. Vsa zahvala pa tudi naši deci, ki je zbrala denar za svoje male stradajoče brate in sestre v Rusiji.
Čudne razmere. Res čudne razmere vladajo pri nas. Pred desetimi mesci je bil pri Brueder Winkle v Sevnici odpuščen iz tovarne delavec S- P. samo radi tega, ker se je drznil potožiti takratnemu ministru dr. Kukovcu o žalostnem stanju delavstva v tovarni. Narodno - socijalna zveza, katere član je odpuščeni delavec, je storila vse potrebne korake, da se neopravičeno odpuščeni delavec sprejme nazaj v službo. Toda vsi koraki so bili brezuspešni. NSZ. je intervenirala tudi pri pokrajinskem namestniku gosp. Hribarju, ki je obljubil, da stvar preišče. In res se je vršila v tovarni preiskava, ki je jasno dokazala, da jc bil odpust delavca I. P. krivičen. Toda vzlic tej konstataciji je odpuščeni delavec, šc vedno na cesti, čeravno je deset mescev brez zaslužka in oče petero otrok. Čudno sc nam zdi postopanje gotovih krogov in moramo se nehote vprašati, da li še vlada kje pravica. Zakaj se odpuščenemu deiavcu ne da zadoščenja s tem, da se ga sprejme nazaj v službo in se mu za ves čas da odškodnina. <'e je že N *n c Winkle storil narodnemu delavcu krivico, naj jo vsaj drugi popravijo! — Mi moramo javno naprositi gosp. namestnika naj on popravi kar je Nemec Winkle zakrivil in naj ne pusti, da gladuje deca vestnega in narodnega delavca. Čudne, res čudne razmere vladajo pri nas, a posebno čudne vladajo v sevniški tovarni, kjer pašujejo Vsenemci
Brueder Winkle. K temu žalostnemu poglavju se bomo morali še sigurno vrniti.
10.000 kron nagrade onemu, ki mi
preskrbi stanovanje iz dveh sob in kuhinje v sredini mesta... Tako se je glasil oglas, ki ga jc prinesel te dni nek ljubljanski dnevnik. Drugi dan je bil v nekem drugem dnevniku pa tale oglas: Stanovale dveh sob in kuhinje v novi vili sredi mesta takoj na razpolago onemu, ki plača za 5 ali 10 let najemnino v naprej. Čisto gotovo je in samoobsebi umevno, da dobi to stanovanje oni, ki je ponujal kar 10.000 kron same nagrade, kajti, če ima toliko denarja za samo nagrado je tudi gotovo, da bo imel denar za petletno najemnino. — Mi se takim oglasom nemalo čudimo in nehote se vprašujemo, kje pa je stanovanjski urad? Zakaj se novo stanovanje ni zaseglo in dalo takemu, ki slučajno nima petletne najemnine v žepu? Prav radi bi vedeli, kaj je v tem slučaju napravil stanovanjski urad, ki za reveže nima ali noče imeti stanovanj in je bral, da se tu in tu dobi na razpolago v novi vili lepo stanovanje. Radovedni smo, kdo je dobil to stanovanje. Gospodje pri stanovanjskem uradu, odgovorite!
Troperesna deteljica. — Pred mariborskim sodiščem so se morali zagovarjati trije živinski trgovci oziroma mesarji, ker so prodajali meso živine, ki je poginila. Vsi trije obtoženci so tajili, da bi bili kupčevali z mrhovino, vsled česar je bila raz prava preložena, da se zaslišijo nadaljnje priče.
Toča je napravila v splitski okolici pretečeni leden po vinogradih, ki so v najlepšem cvetju, veliko škodo.
Nagrobne spomenike je podiral v pijanosti na pokopališču sv. Krištofa neki čevljarski pomočnik. Prevrnil in pokvaril je 19 kamnitih in 18 železnih spomenikov ter poškodoval dve grobnici. Sodišče mit bo dalo za nekaj časa mir in pokoi. ker ga on ni privoščil mrtvim.
V Savo je skočil pri Brodit bivši kapetan Grujič. V smrt ga ie baje gnala neozdravljiva bolezen.
Umor zaročenke iz ljubosumnosti.
V Beogradu je začel kavarnar Stanitnir Trpkovič, ki je bil strastno zaljubljen v svojo zaročenko Natalijo Konstantinovič, sumili, da ga ona ne mara več. Podal se je k njenim starišem, kjer je Natalija stanovala. Ko sta bila nekaj trenutkov sama v sobi, ji je zasadil v srce kuhinjski nož, potem pa se z izvoščkom odpeljal na porcijo.
Aretacija sleparskega bančnega uradnika. Pretečeni ponedeljek sc je predstavil na tržaški glavni policiji neki tržaški večji trgovec in naznanil službujočemu komisarju, da ga je osleparil neki Hektor Zancttovich, uradnik pri ljudski kreditni banki, stanujoč v ulici Gattcri št. 13, z.u več kakor 60 tisoč lir. Policija ie dala nemudoma poiskati .sleparskega bančnega uradnika. Dva pilicijska agenta sta šla takoj na delo in posrečilo se jima je aretirati ga v banki, kjer je bil uslužben. Kmalu se je dognalo, da jc Zancttovich poleg gori omenjenega trgovca grdo osleparil še naslednje osebe: Cornandinija, lastnika kavarne »Cesare Battisti« za 50 tisoč lir; hišnega posestnika Bevilacqua za t.io tisoč lir; Fabretta, lastnika bara v Harkovljah in dva druga trgovca za 150 tisoč lir. Zancttovich jc osleparil celo svoje laste za 13 tisoč lir. Sleparskega uradnika so seveda takoj spravili na varno, kjer bo čakal na svoje zasluženo »plačilo«.
Zrakoplovni promet. — Osješki rojak Rudolf Vince je zaprosil za koncesijo,, da uvede iz Osjeka v razne kraje inozemstva zrakoplovni promet. —- Tudi med Berlinom 111 Moskvo hočejo Nemci uvesti stalni promet z letali. V Moskvo je že dospel aeropian, ki ga je Nemčija podarita v te svrhe sovjetski Rusiji.
Westfallski Slovenci, zaposleni v ta-mosnjih rudnikih, nas pridejo 28. t. m. obiskat. Nemška vlada jim je dovolila znižane vozne cene in poseben vlak do Rajhenburga.
Požar v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu v Trstu. — V noči od četrtka na petek so neznani zločinci zanetili požar v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu v Trstu. Oder jc zgorel popolnoma. Dvorana je ostala nepo-
škodovana, razven tik odra. Škoda se ceni na 20—30.000 lir. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je bilo v dvorano vlomljeno s silo. Sredi dvorane je ležala rsliterska posoda, ki je močno dišala po bencinu. Tudi klavir pejleg odra je bil polit z bencinom in se je našla v njem še z bencinom napojena in deloma osmojena cunja. Ob zidu, ki loči dvorišče od levega poslopja, jc slonela lestva. Italijanske oblasti dosedai še niso izsledile zločincev in jih tudi ne bodo, kor iih — ne smejo.
Eksplozija dinamita. Boža Atana-sovlč iz Makova jc imel v svoji hiši shranjen zaboj z dinamitom. Dne 6. t. m. se je zaboj vsled kurjave toliko razgrel, da je dinamit eksplodiral in pri tem težko ranil Atanasoviča njegovo ženo in sina. Težko opečene so odpeljali v bolnico.
Zaplembe po Moskovskih cerkvah, ---Sovjetska vlada je zaplenila po moskovski) cerkvah neizmerne množine dragocenih kovin in draguljev.
Strašen orkan v severni Evropi. \ Nemčiji je divjal 7, t. m. strašen vihar: Pomorska zveza Calais-Do\ver ter med Do vre r jeni in Ostendc je bila ukinjena. Parnik »Kustavvi« sc je — kakor poročajo iz Helsingforsa —- potopil. 28 oseb je našlo smrt v morskih valovih. V severni Nemški je bila brzojavna in telefonska mreža pretrgana. Vlaki niso vozili. V Kolitiu in Frankofurtu je napravil vihar na poslopjih veliko škode.
Potres na Japonskem. — 26. aprila je izbruhnil 10 milj od mesta Tokia oddaljeni ognjenik Amasajame. Izbruh jc povzročil strahovit potres, ki je. napravil v okolici in Tokiu samem velikansko škodo. Tudi v Jokohami je potres porušil pol mesta. Število človeških žrtev je veliko.
Bacil, ki povzroča sladkorno bolezen, sc je posrečilo ugotoviti dvema angleškima zdravnikoma. Dr. Renehaw iti Sair Bro-ther, uživata na polju uporabljanja barvil pri raziskovanju bolezenskih kali splošno priznanje. Sedaj sta ugotovila bacil, ki se ivori iz snovi, ki se nahajajo v človeški hrani, predvsem iz škroba, organskih kislin, alkohola, acetona in sladkorja. Ta glivica povzroča sladkorno bolezen, ki je ve Ijala dosedaj za neozdravljivo.
Ameriški kirurgi o zdravljenju raka.
Na kongresu ameriških kirurgov v Filadelfiji se je razpravljalo o zdravljenju raka s pomočjo radija. Imenovan je posebni odbbr, ki se bo bavil s tem vprašanjem. Predsednik medicinske fakultete v Filadelfiji dr. Deavor trdi, da učinkovitost radija za zdravljenje te bolezni še ni dokazana. Profesor Schumaher iz Haaga misli, da je pri raku uspešneje uporabljati Rontgcnove žarke, nego radij, Profesor Quervain iz Brna pa zopet trdi. da se imajo dosedanji slabi uspehi zdravljenja raka pripisovati samo nedostatni uporabi radija ter da bi kal te hude bolezni zatrtogli preprečiti trije grami radija.
Naročajte „Novo Pravdo" 1 Iz stranke.
NAR. SOCIJALISTIČNA STRANKA v Ljubljani
sklicuje za ponedeljek, 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma
JAVEN SHOD nižjih javnih nameščencev.
Na shodu govori narodni poslanec tov. Ivan Deržič o maksimiranju draginjskih doklad javnih nameščencev.
Tovariši! Somišljeniki! Vsi ua shod!
Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj priredi dne 6. t. m. ob 8. uri sestanek v gostilni k. Kalina, Ambrožev trg (Rogerjeva ulica). Tovariše vabimo, da se tega sestanka sigurno udeleže. — Odbor.
Poziv za Prano. — Brat senator Vaclav Klofač je ob priliki svojega po-
seta v Jugoslaviji povabil našo stranko, da se njeni zastopniki v čimvečjem številu udeležimo velike proslave 25. letnega obstoja bratske Cehoslovaške narodno-sociialistične stranke v Pragi, ki se vrši v dneh od 2. do b. junija t. I. Bratu Klofaču smo obljubili svojo udeležbo. Vsled tega ponovno in zadnjikrat poživljamo vse krajevne organizacije NSS in vse naše tovariše sploh ki se nameravajo udeležiti proslave, da nemudoma javijo tajništvu naslove vseh udeležencev. Pripominjamo, da se naši delegaciji pridruži lahko vsak somišljenik. Ker moramo že prihodnji teden sporočiti imena in število vseh udeležencev v Prago in vedeti tudi vsa imena, da izposlujemo znižano- ceno za vožnje po železnici, prosimo vse. d.a sc do 7. t. m. zanesljivo javijo. Vsak udeleženec dobi na to vse natančne podatke glede potovanja in bivanja v Pragi.	Tajništvo	NSS
/ajništvo NSS sporoča vsem krajevnim organizacijam, da ima v zalogi tiskan strankin organizacijski red. Krajevne organizacije naj ga skupno naroče pri tajništvu.
Tajništvo NSZ sporoča vsem podružnicam iti članom, da ima v zalogi brošuro dr. Bleivveisa o zdravstvenih nalogah socijalnega zavarovanja. Dolžnost vsakega člana je, da si vele-koristno brošnrico takoj naroči, ker je cena malenkostna. Podružnice naj jo skupno naroče pri tajništvu.
Izdaja konzorcij >'Nove Pravde«. Tiska »Zvezna liskama« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana
F. P. ZAJEC, optik
 ........ Ljubljana ===
zaloga očal, Sflpalcev. ur. zlatnine, srebrnine, Itd.
9. HflSSIG, Ljubljana, Židousho uiics.
Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. Krznarnica in izdelovanje čepic. Nakup kož od divjačine Kožuhovina, oblekli, preproge itd. se sprejemajo če?: poletje v shrambo.
1. Stili.:
trgovina z galanterijo, priporoča krep in svi-
i	len papir na drobno in debelo, po najnižjih cenah, kakor tudi vse drugo blago Ljubljana, Sv. Petra c. 23,
MJ! Kuštrin
Ljubljana.1
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgo vina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „Watter MarHny‘\ Na razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnog-itmijastih obročev.
Centiala: Ljubljana, Rimska cesta Stev. 2.
Telefon št. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telelon št. 470. Maribor, Durčlčeva ulica 9. Telefon 5t. 733. Beograd, Knez Mlhajlova ulica Slev. 3.
r
Zali i čevljev menim roglic, noriški testa is,
!<
3 izdelka
Mspa zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica IV.
• •
•® moBSBrnsmaamt
Brzojavk*
Obresto’
naročila,
ni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju);.
* Liubljana	Telefon štev. 40, 457 in štev. 548
log, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna jmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.