ČNH pKa&ttiku n,&UH Žana Antifašistična fronta žena Jugoslavije je bila osnovana G. decembra 1942 v Bosanskem Petroveu, tedaj že na osvobojenem ozemlju, V juliju leta 1945 pa je bil že prvi povojni kongres žena v Beogradu, Ta organizacija je predstavljala revolucionarno gibanje žena med narodnoosvobodilno vojno vseh narodov Jugoslavije, bila pa je tudi soustanoviteljica Mednarodne federacije žena v svetu. Že leta 1934 so se rudarske žene v Trbovljah udeležile štrajka, leta 1935 so demonstrirale pred nemškim konzulatom v Zagrebu, v akciji za mir pa so zbrale nad 600.000 podpisov. Resna beseda naSega glavnega direktorja Ne pričakujmo pomoči Kakšen je naš stabilizacijski program — Me dopustimo, da bi začeli ukrepati šele takrat, ko nam bo voda tekla v grlo — Nevzdržna je praksa, da situacij ne polagamo — Točnost pri uresničevano j rokov je ena izmed poglavitnih postavk našega uspeha, in to tudi pri zgradbah za trg — Kako je z zalogami — Posamezni direktorji poslovnih enot so pogosto bolj advokati investitorjev kot soodgovrni za življenje delavcev lastnega podjetja — Si lahko privoščimo tako bogat pro-Qram lastnih investicij — Nesorazmerno veliko nadurnega dela — Ali naša or-Oanizacija ustreza? Ko pregledujemo bilanco za leto 1970, moramo ugotoviti, da je “zgoraj in od zunaj« — temveč iz sorazmerno ugodna in za podjetje razveseljiva. Ugotovimo lahko, nas samih, iz moči kolektiva, iz nje-, ..... % ' , . , v. .. . gove zavesti, odgovornosti, iz njego- da je v primerjavi z letom 1969 bistveno večja realizacija, saj smo ve predanostij dokazane že v mnogih se po obračunu proizvodnje vključno z inozemstvom približali šte- podobnih ali pa še težjih situacijah, vilki 620 milijonov novih dinarjev. To pomeni, da smo povečali vrednost naših del za" 68 °lo, Tudi dohodek in čisti dohodek sta Med narodnoosvobodilno borbo so naše žene zbirale hrano, sanitetni material, obdelovale so opustošeno zemljo, bile so bolničarke in kurirke, skrbele pa so tudi za otroke, katerih starši so bili v partizanih. Od leta 1941 do 1945 se je borilo v NOV 100.000 žena, padlo jih je 25.000, ranjenih je bilo 40.000, onesposobljenih za delo 3000 žena. V zaledju. ilegali in na osvobojenem ozemlju pa je sodelovalo okoli 2 milijona žena, ki so bile trdna opora naši partizanski vojski. Ponašamo se lahko tudi s podatkom, da je oficirski čin prejelo 2000 žena. Danes pod tem imenom ta organizacija ne obstoja več, pač pa je organizirana zveza ženskih društev, ki rešuje vsa vprašanja in probleme naše sodobne in zaposlene žene. V našem podjetju imamo 492 zaposlenih žena, od katerih sodeluje v organih upravljanja 5G predstavnic. Od teli je ena tovarišica celo predsednik delavskega sveta enote. To je dokaj boljši rezultat od prejšnjih let Tako počasi pridobiva naša žena prosto pot v organe upravljanja, kjer se dodobra seznani z delom in razvojem podjetja ter soodloča pri pomembnih odločitvah, posebno še v današnjih časih, ko bo trebi: premišljeno trošiti sredstva v smislu dobrega gospodarjenja. Prav bi bilo da se ob svetovnem prazniku žena spomnimo vseh tistih junakinj dela in borbe, ki so dale svoja življenja za svobodo in pravice, ki jih ima današnja mladina, vseh tistih žena, ki se še danes borijo za svoje ustavne pravice, posebej pa še čestitamo zaposlenim ženam v našem kolektivu ter jim želimo obilo zdravja in zadovoljstvi, v krogu svojih dragih in v krogu svojih prijateljev in sodelavcev. Nuša iti El* znatno večja. Dosegli smo zavidljivo delitev dohodka 77 “/» za osebne dohodke in 23 za sklade. Takega rezultata še nismo registrirali, To pa pomehi^tudi, da se je naša akumulativnost popravila, zlasti še, če upoštevamo, da smo precej dvignili tudi amortizacijske stopnje in s tem znesek amortizacije. Skratka, uspehi so tu in iahlto smo z njimi zadovoljni. vprašati pa se moramo ali smo res napravili vse, kar bi še mogli. Vprašamo se ali ni naš dober rezultat v določeni meri slika konjunkture in »boema« na gradbenem tržišču, ali ga ne bi mogli še dvigniti, saj so nam znani bilančni podatki nekaterih uglednih konkurenčnih podjetij, ki so ustvarila še znatno večji dobiček kot mi (rjstotno seveda!), ki so ifnela še boljšo delitev dohodka ria OD in sklade. Ali Smo obračunali, vsa izvršena dela, ali smo najsmotrnejše izkoristili naša osnovna sredstva," naš inventar in potrošni material, ali smo s sredstvi, ki smo jih vložili v gradnjo, dosegli optimalne rezultate. Ali nismo zapadli psihozi, • da • je več ali manj vsaka poslovna enota vodila svojo poslovno politiko glede tega, koliko izstavi situacij, kako odpiše material itd., itd. Ali ne bi bilo potrebno tudi v našem podjetju enkrat priti do tega, da bi politiko vodili iz enega mesta, njeno izvajanje pa porazdelili na vse naše poslovne enote? Verjetno bomo tudi ob tej dilemi doživeli in ponovno potrdili staro resnico, da bomo začeli razmišljati in ukrepati šele takrat, ko nam bo voda že tekla v grlo, ko bodo problemi že veliko težje rešljivi, kakor pa so bili v konjunkturi in ob dobrih rezultatih. Ali ni za vse to že malo pozno? Hkrati z uspehi pa moramo v času, ko analiziramo našo bilanco, zabeležiti tudi nekaj negativnih faktorjev, ki nam kvarijo splošno zado-voljstvo, lahko bi celo rekli, da nas navdajajo s skrbjo. Mislimo pri tem zlasti na neplačevanje naših situacij !n računov, ki samo za leto 1970 (torej brez letos položenih situacij in računov) predstavljajo pomemben znesek skoraj 100 milijonov novih dinarjev (stanje 15. II. 1971). Logič-na posledica teh dolgov je seveda tudi porast terjatev pri naših upnikih, katerim smo z istim datumom dolžni skoraj 60 milijonov. Četudi zneska 100 milijonov, ki ga investitorji dolgujejo, ne moremo Pričakovati v celoti, saj predstavlja znaten del naše kreditiranje stanovanjske gradnje in drugih, pa je nesporno, da bi v normalnih prilikah morali znaten del teh sredstev že davno dobiti. Če nismo uspeli, zadene krivda po eni strani nas same, ker nismo dovolj uporno terjali, ker Se pri fakturah za material nismo držali načela, da se morajo sproti Plačevati, po drugi strani pa v zadnjem času tudi naše banke, ki nimajo na razpolago sredstev, da bi likvidirale naše situacije. Gotovo je, da je takih primerov najmanj ža 20 milijonov novih dinarjev samo v eni banki. • Bo vsak vodil svojo poslovno politiko? • Kaj moramo torej napraviti, kaj ukrenita? B Mislimo, da je ena prvih nalog tekoče obračunavati vse izvršeno delo, tako kot smo ga dejansko izvršili, ne preveč in ne premalo. Te situacije je privesti tako daleč, da jih investitor potrdi — da so torej zrele za banko. Nevzdržna je namreč praksa ali bolje rečeno razvada in hkrati neodgovornost, da situacij sploh ne položimo (primer: PE Celje in PE Zalog za januar), istočasno pa zahtevamo sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Polaganje situacij pa ne velja samo za objekte, kjer jih investitor plačuje, tmeveč tudi kjer gre za kreditiranje (kot je to pri stanovanjski gradnji), ker nam to omogoča v neki meri ugotavljati skladnost položenih situacij z našimi stroški na objektih. B Ob pravočasno položenih situacijah, ki naj bodo odraz našega dela, pa ne smemo pozabiti drugega faktorja, in to so roki. Pravočasna do-vršitev v pogodbeno določenem terminu nas obvaruje penalov, stroškov Nadaljevanje na 2. str. • Nismo mar že marsikaj zamudili? Zakaj se sprašujemo o tem, če nismo že marsikaj zamudili? Zato, ker lahko vidimo, kako se situacija lahko spremeni mimogrede in čez noč. Niso še minili 3—4 meseci, ko je bil naš žiro račun kar na lepi višini, ko naši osebni dohodki niso predstavljali problema in smo se trkali na prsi, da vse došle račune lahko plačamo najkasneje v 60 dneh, ko smo izvršili naše investicijske obveznosti, kot smo jih postavili v gospodarskem načrtu za leto 1970, in jih celo presegli. Kje pa smo danes, lahko razberemo iz predhodnih podatkov. Ali so prišli ukrepi stabilizacije nad nas tako nenadoma, da jih dojemamo šele sedaj, ko se zgrinjajo z vseh strani razne pesimistične vesti in temne napovedi? Zakaj pišemo o tem, zakaj skušamo alarmirati vse naše delovne ljudi o položaju, v katerem smo? Zato, ker se zavedamo, da bo enoten tudi . v kritičnem obdobju, da bo vsak izmed nas po svojih močeh prispeval k urejanju problemov in iskanju najboljših in najuspešnejših rešitev. Naši ukrepi za stabilizacijo,, ne morejo biti deklaracije z 'znanim motom: »Treba je,« ... temveč čisto konkretne rešitve in naloge. Prav tako pa ne pričakujemo pomoči od Mislimo, da lahko ugotovimo,, da-Wno se v letu 1970 pošteno trudili, Gradnja 29 metrskega tia bi dosegli čim boljše rezultate," stolpa v Šoštanju hladilnega NADALJEVANJE S PRVE STRANI ® NADALJEVANJE S PRVE STRANI @ NADALJI Ne pričakujmo in kritike, češ naši operativci niso sposobni. Mislimo, da moramo za dosego roka izrabili vse možnosti od priprave dela do smotrne organizacije. Zagotoviti moramo potrebno število ljudi in tehničnega kadra. Zlasti to velja za tiste objekte, ki jih gradimo za trg, ker se tu žal prevečkrat meni, da so ti objekti v množici naših nalog le mašila, za katera ni važno, kdaj so gotova. Pri zavlačevanju pa nihče ne upošteva, da s tem nepotrebno dolgo vežemo sredstva, da moramo kredite, kolikor j eh eventualno dobimo, cesto vračati prej, kot je stavba gotova, da pri stalni inflaciji po naši krivdi s počasnostjo dvigamo stroške objekta in s tem seveda tudi cene, hkrati pa krepko zapravljamo sloves podjetja glede solidarnosti in promptnosti. Mislimo, da nam bo ravno ohranitev ugleda urejene firme v veliki meri pomagala pri ak-viziciji posla v obdobju stabilizacije, ki bo nesporno zavrla investicijsko dejavnost. Visoke zaloge materiala V iskanju notranjih rezerv ni odveč, če podvržemo analizi naše zaloge materiala. Določenih kritičnih materialov nimamo dovolj, še premalo. Res pa je tudi, da imamo mnogo stvari preveč, saj zaloge ob koncu leta kažejo na to, da se nam še vedno maščuje politika zalog po številnih večjih ali manjših skladiščih, da nabava ni dovolj koordinirana, da je na marsikateri poslovni enoti bolj »hobby« nabavnega referenta ali pa nezaupanje v določeno politiko nabave iz enega centra ali pa vsaj odločanja o tem, kaj je kupiti smotrno in kaj se lahko takoj in brez škode dobi od soseda. Ta zaverovanost vsake enote le v svoje sile povečuje zaloge, blokira sredstva, ki bi jih koristneje uporabili drugod, in s tem ustvarja še več težav, kot bi bilo treba. Nevzdržno je danes za- • Si lahko privoščimo tako bogat program novih nabav? Ob ocenjevanju naših uspehov, ko vidimo, da so bolj na papirju, kot pa na žiro računu, se nehote vsiljuje vprašanje naših lastnih investicij. Po gospodarskem načrtu, oziroma po predlogu odbora za investicije, smo po ugotovitvi sredstev (amortizacije in sklada za investicije) sestavili program potreb po novih strojih in objektih, ki bi nam omogočili večjo produktivnost, večjo konkurenčnost in še krajše roke za izvedbo prevzetih nalog. Sedaj pa stojimo naenkrat pred vprašanjem, od kod dobiti tista »prava sredstva«, to je likvidmna sredstva, katerih črpanje ne bo ogrozilo plačevanja OD in tekočega plačevanja faktur. Kako to doseči? Vsekakor so rešitve nakazane v predhodnih odstavkih, mislimo pa tudi, da bo v sedanji situaciji potrebno ponovno preveriti, ali si moremo privoščiti tak, sorazmerno bogat program novih nabav, ali ne bi bilo treba tega vsaj delno reducirati in tako povečati naš sklad obratnih sredstev. Dilema je težka, je pa pred nami in se ji ne bomo mogli izogniti. Morda bo taka redukcija nabav opreme prispevala k smotrnejši izrabi parka, morda se bomo morali malo otresti želja, da je samo najboljši in najmodernejši stroj dovolj dober za nas. ® So tolikšne naure upravičene? Če govorimo o premišljeni uporabi delovnih priprav, pa ne moremo kar tako mimo naših delavcev, skratka kolektiva živih proizvajalcev našega podjetja. Nesporno moramo pri tem priznati veliko strokovno usposobljenost, delavoljnost in elan. Saj so bile ravno te lastnosti osnova za dosežene rezultate. Pri tem pa moramo objektivno priznati, da le ni vse zlato, kar se sveti, da so pokazatelji, ki govore o tem, da nismo morda povsod najbolj gospodarno delali. Ugotavljamo namreč, vprašamo, kaj napraviti? Ali so lahko roki dosti težak argument za ta nered in nedisciplino, ali je mogoče fizično opravljati dnevno po 14—16 ur, in to delavci, delovodje, tehniki in inženirji? Ali so res same produktivne ure, ali ni nikogar, niti direktorja, ki bi lahko napravil red? Morda bo treba razmisliti o kazenskih sankcijah? Ali pa predlagati organom upravljanja črtanje nadurnega pribitka v celoti? Vse to moremo namreč, smatrati za vklapljanje v stabilizacijski program. Moramo pa pribiti še dve stvari: Divjanje z nadurami kvari medsebojne odnose, vpliva negativno na tiste čase. ko del ne bo več dovolj, mi pa bomo še vedno hoteli živeti, če tudi v ožjih okvirih. ® Neopazno porajajoča se velika škoda Ob teh razmišljanjih ne bi bilo napak, če bi se lotili tudi vprašanja naše organizacije v celoti. Ne mislimo pri ■. tem postavljati na piano smotrnost poslovnih enot v 'sedanjem položaju. Smatramo lahko, da je to dano in ni nobenih razlogov za spreminjanje. So pa določene stvari, o katerih bi bilo treba vseeno razmisliti. Počasi, skoraj neopazno se namreč pojavljajo določene tendence, ki niso v skladu s politiko v podjetju. Konkretno mislimo na vedno na novo se porajajoče železo-krivske baze. na morje betonarn, druge ob drugi, na nabavljene določene mini-mehanizacije, na, skoraj bi rekel, načrtno formiranje 14 podjetij itd. Ta politika ne vodi k boljšim rezultatom, ampak jih hromi in zmanjšuje. Tega si pa v letošnjem letu in verjetno š-> nekaj let ne bomo mogli privoš"' Pritiski na cene Ne vemo, če smo obdelali vse tisto. kjer bi mogli sami prispevati k boljšim rezultatom našega dela. Prepričani pa smo. da veliko večino. In kako gledamo na življenje okrog nas. na regijo in okolje, v katerem živimo, ki se tudi po svoje uklaplja v novo tretjo reformo? Kaj lahko pričakujemo? Nesporno moramo računati na določene pritiske po poviševanju cen. kar se je že pokazalo in tudi uresničilo. Ne bomo navajali podrobnosti. Vemo le to, da bomo morali skrbno registrirati vsa povišanja in jili seveda v dokumentirani obliki predložiti investitorjem. Drugo je seveda vprašanje, od kod bodo dobili vsi ti naročniki sredstva še za razlike. Mi smatramo, da smo nanje upravičeni — za nas je tudi to »višja sila«. Končno bi se dotaknil še sedanje določene zamrznitve osebnih dohodkov in zakona o usmerjanju dohod- htevati v podjetju, da se kupujejo novi cevni odri in opažne plošče, saj vemo, koliko smo z nakupljenimi storili lani, letos pa prav gotovo ne bomo toliko, ker tudi nalog ne bo toliko. Treba se bo bolj podrediti smotrni distribuciji, ker bo večje obračanje sredstev dajalo tudi večje dobičke in uspehe. Zato je prav, da dosledno odklanjamo vse nepotrebne in odvečne apetite, ki se že ali pa se bodo pojavili v podjetju. S tem pa bomo dosegli tudi zmanjšanje zalog materiala, kjer pri primerjavi z drugimi podjetji ugotavljamo, da so naravnost visoke. Vsi dosedanji ukrepi stabilizacije so odprli vrsto problemov, ne samo pri nas, ampak tudi pri naših investitorjih. Kakor je človeško razumljivo, skušajo vsi po vrsti breme stabilizacije prenesti drugam. Tako se danes — nam skoraj nerazumljivo — pojavljajo vse bolj pogosto želje po kreditiranju gradenj. Oblik in načinov, zlasti pa sugestij, kako. je pri tem na kupe, vse so več ali manj legalne, imajo pa le to napako, da zahtevajo sredstva od izvajalca gradbenih del, ki jih prav tako nima dosti. Kot kaže. jih bo imel še manj. Zato ne moremo biti več kreditor. če hočemo reševati svojo kožo, če hočemo zagotoviti svoje osebne dohodke in skrbeti za naše nadaljnje opremljanje. Mislimo, da je neodgovorno od mnogih investitorjev. danes to od nas zahtevati, še bolj neodgovoren pa je pri tem pritisk direktorjev poslovnih enot. ki so pogosto žal bolj advokati investitorjev. kot pa soodgovorni za življenje delavcev lastnega podjetja. Prepričani smo. da je naloga nas vseh. da ohranimo finančno moč podjetja, precenimo s stališča celote tiste primere kreditiranja, ki bi bili dejansko neizbežni, predvsem tiste, ki bi reševali zaposlitev naših ljudi, ne pa nemoten potek ali celo ekspanzijo investiranja pri naših naročnikih. Kaj se pa cmeriš, ko pa si bila lani še tako vesila? Lani že. ko sem bila polna. Zdaj pa ... — O, Krpan! Samo, da si prišel! — Že, že! Toda v Levstikovi povest: sem prišel samo enkrat! ka. Verjetno nam bodo računi pokazali, da ne bomo mogli začasno izplačati vseh tistih osebnih dohodkov, šili v celoti skoraj 12 milijonov ur in od tega je bilo 3 milijone nadur, da smo v lanskem letu (1970) izvr-Poprečno v Gradisu torej 25 Vii. S plačilom teh nadur s 30 °/n dodatkom smo dodatno plačali še 900.000 ur. Ali je to ekonomsko upravičeno? Za> tiste , seveda, ki so jih zaračunali, sigurno. Kaj pa za podjetje? Če ugotavljamo, da je dolga vrsta delavcev in uslužbencev registrirala mesečno nad 100 nadur, se moramo le vprašati, če je to mogoče. Ali je namreč mogoče ob takem dnevnem številu ur sploh še doseči efekt in rezultat? Če k temu ugotovimo še. da zakoni in predpisi sploh ne dovoljujejo takega števila nadur, saj so omejene le na izredne potrebe in primere, za katere pa nimamo nikoli niti naloga niti opravičila, se kot smo jih obračunali. Zato bo treba tako reducirana plačila (kolikor se bo to res zgodilo) smatrati za akontacijo na zaslužek. Zato je pri tem odveč poenostavljeno govorjenje v 95 "/i, ali 90 "/n osebnih dohodkih, ker se to ne nanaša na startne osnove, ampak vse oblike zaslužka vključno z akordi, stalnostjo in dobički. Mislimo, da bi morali vsi člani našega kolektiva to vedeti. Hugo Kcržan Veš, zakaj gredo vsi za teboj? Ker si ženskega spola! Gradisov v e s I nik iGradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Naša najmlajša člana vajenca Anton Dobrovoljce in Martin Strahijja Stanko Skratclj, skladiščnik, in tesar Emil Levenjak na gradbišču titan dioksida v Celju Tovorno skladišče za ŽTP Maribor v Cretu pri Celju srk. J Na glavnem objektu titan dioksida v Celju Uspeh Ravenčanov na celjskem območju Poslovna enota Gradis Ravne na Koroškem je na celjskem območju prevzela vrsto objektov. Del teh objektov gradimo v kooperaciji z gradbenim podjetjem Ingrad iz Celja, kar je ponoven dokaz uspešnosti medsebojnega sodelovanja. Gradbena dela na velikem objektu Titan dioksida so skoraj v zaključni fazi. To je pet velikih hal s 1200 m8 tlorisne površine. Trenutno se največ dela na skladišču ilimita. Objekt obsega (80 X X 25) 2000 m8 površine. Prevzeta pa je tudi gradnja velike dolinske pregrade v Zepini pri Sv. Ani za odpadni material. V pregrado bo potrebno vgraditi ca. 180.000 m3 nasipnega materiala v višini 20 metrov. V tretji fazi so tudi dela na objektu tovornega skladišča, ki ga gradimo za ŽTP Maribor, to je velika hala, ki bo služila za prevzem in oddajo pošiljk strankam v Celju, del skladišča pa bo služil za tranzitni promet. Osnovna konstrukcija skladiščne hale je betonski tričlenski lok z železno vezjo. Lok je montažen, prav tako tudi sekundarni nosilci — T prereza, medtem ko so stebri betonirani na kraju samem. Razpon lokov je 30 metrov. Ob hali so na obeh straneh vzdolžni hnd»" i s 3,5 m konzolami. Zaradi slabe nosilnosti tal je pod temelji gramozni tamponski sloj debeline 2 metrov. Na gradbišču je zaposlenih 110 ljudi. Dela pa vodi mladi strokovnjak inž. Janez Hercog. Jubilej inž. Dragovana Severja Leto 1G71 pomeni tudi za našega direktorja kadrovsko socialne službe inž. Dragovana Severja veliko ločnico v življenju, saj je prav te dni obhajal 60-letnico rojstva. Tako leži pred nami njegovih 60 življenjskih let in skoraj 40 let dela v gradbeništvu. Začel je leta 1934 pri cestnem skladu v Mariboru, kjer se je kot. mlad študent ukvarjal s tra-siranjem cest in izdelavo načrtov. Oktobra 1938 se je zaposlil v zavodu za raziskavo materiala na Univerzi v Ljubljani in leta 1940 kot gradbeni tehnik v Kranju. Vmes je doštudiral in vmes je bila tudi vojna. Čeprav ni bil v prvih partizanskih vrstah, je vselej znal zvesto služiti svoji domovini. Med gradisovci ga zasledimo že leta 1946, ko je na Mariborskem otoku prevzel mesto pomočnika šefa gradbišča. Podobo inž. Severja moramo uvrstiti med tiste gradisovce, ki so več kot polovico svojega dela preživeli na terenu v proizvodnji, med ljudmi. Zato je bil tudi vseskozi med delavci in sodelavci zelo priljubljen in znan kot pravičen sektorski vodja, šef in direktor. Inž. Sever je vedno vedel, kaj pomeni izvrševati dolžnost in iti tja, kjer je potreba. Zato ni nič čudnega, če je prebredel skoraj vsa naša delovišča. Avtocesta. 3 leta Zenica, Ce-Celje in 2 leti izredno odgovornega dela v Črni gori nam je dokaz njegove zavesti in visoke strokovnosti. Spodbude in rezultati njegovega dela bodo še dolgo ostali vidni v našem gradbeništvu. Zato mu ob njegovem visokem jubileju lahko samo še čestitamo in kličemo: »inž. Sever, še na mnoga zdrava leta!« Jelka VAJEGIC je pri podjetju zaposlena od leta 1949. Kot polkvali-ficirana delavka je obredla skoraj vsa ljubljanska gradbišča, začenši od giganta »Litostroj«. Bila je večkrat razglašena za udarnico in nagrajena. Od leta 1969 je zaposlena v Obratu gradbenih polizdelkov kot čistilka, deloma pa pomaga v obratni menzi. Na delovnem mestu je sicer zadovoljna, upa pa, da so z njo zadovoljni tudi njeni predpostavljeni. Od podjetja ima lepo stanovanje, v katerem živi z možem. V času NOB je bila zaposlena v bolnišnici v Koprivnici. V svojih 25 letih — v glavnem fizičnega dela — se počuti izčrpano in utrujeno ter si želi v zasluženi pokoj. Upa, da se bo dolga 35-letna delovna doba le skrajšala, saj je gradbeni delavec izpostavljen vsem mogočim vremenskim neprilikam in prikrajšan za nekaj let svojega življenja. Zeli si, da bi v bodoče bila zdrava, podjetju pa želi mnogo poslovnih uspehov! Kristina DRAB je zaposlena na Obratu gradbenih polizdelkov od leta 1955 kot kvalificiran betoner ter skupinovodja. Na svojem delovnem mestu je zadovoljna, seveda tudi v krogu svojih sodelavcev, čeravno ima občutek, da bi jo kdo sem in tja le podcenjeval kot žensko na takem delovnem mestu. Vendar Kristina tega ne dopusti, kar ima popolnoma prav! Za svoje vestno in marljivo delo je bila odlikovana z medaljo dela. V NOB sicer ni sodelovala, saj je bila še otrok, vendar so jo prav tako porabili za kurirčka ali pa je prenašala hrano. Tako je koristno delala za našo partizansko vojsko. V enoti, kjer je zaposlena, deluje tudi na področju samoupravljanja, je članica komisije za delovna razmerja. Kljub temu, da ji je družina že odrasla, čuti, da ji delovne moči pojemajo, ker je vsa ta leta delala — za žensko — le težko delo. Zeli si, le, da bi zdrava dočakala svoj zasluženi pokoj in v miru doživljala jesen svojega življenja. ? OBVESTILO Giadisova ambulanta v Ljubljani ima od 1. marca spremenjen tlelovni čas, in sicer posluje v: ponedeljek od 13. do 19. ure, torek od 13. do 19. ure, četrtek od 10. do 16. ure sreda od 10. do 16. ure, petek od 10. do 16. ure. Vsako drugo soboto posluje od 7. do 13. ure. Zimskih športnih iger ŠIG 71 se je udeležil tudi predsednik sidikalnega odbora podjetja Viktor Pernat Takole je pridirjal na cilj Jernej Jeršan V Kranjski gori smo srečali tudi Vladota Šanca in Jožeta Bertonclja, ki pa seveda tokrat nista tekmovala Naše tekmovalke z najmlajšo tekmovalko Ljubo Tome IX. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBENCEV SLOVENIJE ivalci nas niso razočarali Na devetih zimskih športnih igrah Slovenije so naši smučarji kljub ostri konkurenci zasedli drugo mesto. Pokrovitelj letošnjih .zimskih športnih iger je bilo industrijsko montažno podjetje IMF iz Ljubljane. Celotna organizacija tekmovanja je bila zelo uspešna. Prvi dan tekmovanja so tekmovalci tekmovali v tekih. Ženske in moški nad 33 let so tekmovali na 2' km dolgi progi. Moški do 33 let pa na 4 km dolgi progi. Drugi dan tekmovanja so startali v veleslalomu. Od naših tekmovalcev se je najbolj odrezal Marjan Cizej, kije v skupini moških nad 40 let zasedel prvo mesto. Pri ženskah v teku 2 km je najboljše mesto zasedla Adi Volavšek (7. mesto od 21 nastopajočih). Pri moških nad 33 let je bil najboljši Slave ■ Stanovnik (8-. mesto, sledijo Jernej Jeršan in Tone Za-letelj. (Nastopilo je 25 tekkmoval-cev). Pri tekih moških do 33 let se je na. 8. mesto uvrstil Franc Mihelač, sledijo Janko Motaln, Herman Štancer (nastopilo je 41 tekmovalcev). V veleslalomu je pristala na odličnem 29. mestu Ljuba Tome, takoj za njo pa Marija Podričnik (nastopilo je 60 tekmovalk). Pri moških nad 40 let je v veleslalomu startalo 62 tekmovalcev. Poleg Cizeja so najboljša mesta zasedli Ivan Grabner ter Rupert Babič. V veleslalomu moških od 33 let do 40 let je bil Tone Vidic na 6. mestu, Tone Zaletelj na 16. mestu (nastopalo je 84 tekmovalcev). V veleslalomu pri moških do 33 let je nastopila vrsta državnih prvakov. Kljub temu pa so naši zasedli: Maks Čekon 6. mesto, ing Janez Hercog 8. mesto ter ing. Andrej Lapanje 15. mesto, Jože Zuparr 16. itd. (nastopilo je 117 tekmovalcev). Skupno smo dosegli 1.430,29 točke ali drugo mesto med 64 podjetji. Torej smo lahko na naše tekmovalce letos ponosni. Tudi ti nas niso razočarali Vsak mesec analiziramo proizvodnjo in njena nihanja, bolj malo pa vemo o nekaterih dejavnikih, ki lahko vplivajo pospešujoče ali zavirajoče na gibanje proizvodnje. Malo je znano o tem, kakšen delež, imajo pri tem zamujanje na delo in izostanki z dela, ali tako imenovani absentizem. Izostanke z dela delimo na izostanke zaradi bolezni, izostanke, ki jih nadrejeni odobri, in neopravičene izostanke, ko delavec ne pride na delo in izostanka ne more opravičiti. V naši raziskavi smo se omejili le na neopravičene izostanke delavcev po prvem v mesecu, to je v času, ko prejemajo delavci osebne dohodke in. "ko so izostanki najbolj pogosti Kot čas opazovanja smo upoštevali mesece: september, oktober in no-■ vember?'1’ ••• Podatke o neopravičenih izostankih z dela smo ■zbirali na enem izmed gradbišč v Ljubljani. Predvidevamo pa, da se to pojavlja na vseh gradbiščih in je v večji ali manjši meri povsod" enako. To nam" potrjuje, da je struktura delavcev po posameznih poslovnih enotah podobna. Ta podobnost je po kvalifikacijski sestavi, starosti, narodnosti in oddaljenosti od domačega kraja. Želeli smo ugotoviti vzro-• ke: neopravičenih izostankov delavcev in poučenost o predpisih iz delovnega razmerja glede neopravičenih izostankov iz dela. - Od 251 zaposlenih, na gradbišču v teh mesecih je imglo v tem obdobju neopravičene izostanke 32 delavcev ali 12,7%) v^seh-zaposlenih; dva med njima po dvakrat. Večina so.to delavci, ki so se zaposlili pri podjetju v juniju, juliju ter imajo pri podjetju kratek delovni staž. Razen štirih so vsi iz republike Bosne in Hercegovine. Šest delavcev je nekvalificiranih, drugi pa so polkvalificirani in kvalificirani. Povprečna dolžina neopravičenih izostankov je 3,3 delovnih dni. Izostanki so seveda pri posameznih različno dolgi od dveh do pet dni. Skupno število izgubljenih dni je 103. Podatki o neopravičenih izostankih po prvem v mesecu nam kažejo, da imajo neopravičene izostanke delavci, ki so oddaljeni več kot 590 l:m od domačega kraja. Na neopravičene izostanke vplivajo določeni dnevi v mesecu in državni prazniki. Delavci, ki imajo neopravičene izostanke z dela po prvem v mesecu, navajajo kot vzrok oddaljenost od doma in želijo, da bi obiskali družino. Mnenja so, da se zaradi oddaljenosti in prometnih sredstev ne morejo pravočasno vrniti na delo Na neopravičene izostanke nedvomno vpliva tudi letni čas, saj nekateri navajajo, da so izostali z dela zato, ker so doma pripravljali ozimnico, zlasti so pripravljali drv.a za zimo, Delavci so poučeni o neopravičenih izostankov in o samovoljni prekinitvi ■ dela V razgovorih-poudarjajo, da1 vedo. da z izostajanjem od dela ne smejo oškodovati delovne organizacije. Neopravičene izostanke pri delu opravičujejo s tem, da delajo več kot je redni delovni čas. Planirajo tako, da delajo nadure Seštevek rednih ur in nadur' znaša pri posamezniku navadno več, kot je predpisano število delovnih ur na mesec. Tako so mnenja, da so'zadostili predpisom " 'po-minjajo tudi, da predstavljajo prevozni 'stroški do doma 'za njih veliko finančno obremenitev. Glede na to, da so ti podatki enkratni, krajevno in časovno opiejeni, veljajo le za določen čas, čeprav jih lahko'z veliko verjetnostjo posplošujemo, pa nam nakazujejo probleme absentizma. do katerega bi morali zavzeti stališča in določene ukrepe. Hedvika Virant ZA KAJ DELAMO? (IV.) novanje,standard kultura človeka Brez stanovanja ni standarda. Televizijska antena na strehi razpadajoče bajte je anahronizem, ki niti ni tako redek v našem času- Lasten avto, vikend in še kaj »gotovega« ter stanovanje od družbe je kombinacija, ki zagotavlja primeren standard — žal manjšini naših državljanov — v socializmu. Stanovanje je najpomembnejša in najdražja dobrina, ki jo uživa človek v svojem kratkem življenju. Pojem najdražja dobrina pomeni za (pre)veliko število delovnih ljudi — nedosegljivo dobrino Od tod izhaja naše stanovanjsko vprašanje, stiska bi lahko rekli. V našem primeru razlikujemo tri oblike stanovanja: — družinska stanovanja, — samske domove in — provizorije na gradbiščih. Družinska stanovanja Problem družinskih stanovanj rešujemo z gradnjo stanovanj in s posojili posameznim graditeljem družinskih hiš. Doslej smo zgradili za svoje delavce skoraj 500 stanovanj, od teh samo v zadnjih štirih letih 100. V bodoče bomo morali zgraditi vsako leto vsaj 30 stanovanj, če bomo hoteli reševati probleme (mladih) kadrov in delavcev z nizkimi zaslužki. Omenjeni delavci se namreč tudi s posojili težko lotijo gradnje lastne hiše. Odbor za standard je zategadelj predlagal ustanovitev solidarnostnega sklada, iz katerega bomo črpali denar za gradnjo stanovanj in hiš za tiste delavce, ki zberejo največ točk po kriterijih pravilnika — ne glede na enoto, v kateri dela prosilec v času, ko je zaprosil za stanovanje ali posojilo. Delavski svet podjetja je to pobudo osvoji! s tem, da je sprejel izhodišča za gospodarski načrt za leto 1971, ki predvideva solidarnostni stanovanjski sklad v višini 1 °/o od bruto osebnih dohodkov. Na ta način moremo računati, da bomo najkasneje do leta 1975 rešili najbolj pereče stanovanjske primete v podjetju. Poleg omenjenih 30 stanovanj letno, ki jih bo treba zgraditi — kot rečeno — predvsem za kadre in za delavce z nizkimi zaslužki (seve pa tudi za druge), bo po predvidevanjih programa razvoja podjetja možno rešiti letno še blizu 100 prošenj posameznih graditeljev hiš. Za tak program bo potrebnih letno osem do deset milijonov dinarjev, kar je odvisno od velikosti in 'opremljenosti stanovanj in vrste prosilcev za posojilo. S prispevkom (4 °/(i) za stanovanjsko izgradnjo bomo zbrali pet do šest milijonov. Manjkajoča sredstva bomo tako kot doslej pokrili predvsem z bančnimi posojili. Ali je bolje graditi lastna stanovanja ali dajati prosilcem posojila? Odbor za standard meni, da se je treba prilagoditi možnostim in potrebam enot in podjetja pa tudi željam prosilcev, zato ne kaže umetno razmejevati obeh oblik. Tudi z ekonomskega vidika ima vsaka oblika svoje prednosti- Medtem ko s posojili rešimo trenutno več problemov, smo po drugi strani prav za ta posojila vračali banki denar na dolgo dobo. Pri gradnji stanovanj pa se letno vrača denar v obliki stanarn. ki bodo morale biti kmalu bolj ekonomične (beri: višje) kot doslej. Glede odprodaje stanovanj podjetja posameznikom je odbor zavzel stališče, da to vprašanje miruje vse dotlej, dokler ga ne bo uredil republiški zakon. Politika reševanja družinskih stanovanj je torej zastavljena. Za njeno uresničitev je poskrbel delavski svet podjetja, ko je sprejemal nove pogoje in višine posojil. O tem smo v gradisovem vestniku pisali v lanski decembrski številki. Samski daniovi Po podatkih imamo v podjetju 1759 ležišč v urejenih samskih domovih. Najbolj kritičen je položaj v Ljubljani. Pred desetimi leti smo voditi v naše domove v Ljubljani razne delegacije in jim jih kazali kot primer urejenih domov. Medtem smo zgradili nove in boljše domove v drugih krajih, v Ljubljani pa je ostalo vse po starem, čeprav je zdaj v Ljubljani nastavljenih precej več delavcev kot pred leti. Poseben gradbeni odbor bo poskrbel, da bomo v Ljubljani zgradili vsako leto 100 ležišč, s čimer bi do leta 1975 zadovoljili vse potrebe. Prvi dom po tem programu se že gradi v Novih Jaršah. Skupno število ležišč, ki jih bomo letno zgradili v podjetju, pa je 140. Poleg tega bomo morali adaptirati nekatere obstoječe samske domove, ker morajo biti do leta 1975 vsi samski domovi urejeni po določilih samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih. Večji del denarja za samske domove bomo črpali iz skladov enot. Manjkajoči del sredstev pa bodo morale enote priskrbeti iz kreditov. Po sklepu odbora za standard bomo letos poenotili višino stanarin v naših domovih, le-to pa uskladili z višino terenskega dodatka po novem družbenem dogovoru- Provizoriji na gradbiščih Od 1490 ležišč, kolikor jih imamo v provizorijih, je 830 ležišč v primerno urejenih provizorijih, 220 ležišč je v zadostno, to je manj primerno urejenih provizorijih in kar 440 ležišč je v neurejenih provizorijih. Provizoriji morajo biti izdelani točno po določilih samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih. Vsaka organizacija novega gradbišča mora računati s tem tako glede stroškov kot glede potrebnega časa za postavitev provizorijev oziroma naselja. Provizoriji morajo biti postavljeni pred prihodom delavcev, ki začnejo z delom na investicijskem objektu. Podobno, kot mora biti stroj tehnično pregledan pred začetkom obratovanja — soglasje mora dati tudi predstavnik službe varstva — bi morali tudi provizorije oziroma naselja tehnično pregledati in šele potem dovoliti nastanitev. Morda se to marsikomu sliši nemogoče glede na čas, ki nas običajno preganja. Vendar iz prakse vemo, da delno urejen provizorij ostane največkrat tak do konca, največkrat ne glede na počutje delavcev in določila sporazuma! Ne dopustimo, da bi imel stroj višjo ceno in večjo skrb kot človek — naš delavec — če smo ljudje. Sliši se patetično, pa vseeno — za kaj delamo? S. U. (se nadaljuje) V C Dne 4. februarja letošnjega leta je lila konferenca članov Zveze korau-listov, zaposlenih na centrali in iradbenem vodstvu Ljubljana. Kon-/erenci je prisostvovalo 21 članov, :ot gost pa član četrtnega komiteja 'K in tajnik skupščine občine Ljub-jana Center tov. Rudi Veselič. Iz poročila bivšega sekretarja je •azvidno, da se nekaj članov sestankov že dalj časa ni udeleževalo, kar ja je vsekakor opravičljivo zaradi iddaljenosti delovnega mesta v Por-orožu ih na avto cesti. Zaradi veli-cega števila odsotnih pa so se se-itanki skrčili na najnujnejše, da članov zaradi velike zadolžitve z delom ne bi obremenjevali še z dodatnimi sestanki. Člani so v preteklem letu sodelovali tudi na proslavi 50-letnice ZKJ, prav tako pa so bili tudi organizatorji konference članov ZK podjetja, ki je bila tudi v okviru 25-letnice podjetja. Na sestankih v preteklem letu so razpravljali o pomembnih vprašanjih, kot npr. o samoupravnih dogovorih, spremembah statuta, razvojem programa, delitvenih odnosih, standardu delavcev in tekoči problematiki. Program lanskega leta je bil sicer v glavnem izveden, razen glede kadrovanja. Zanimiva je tudi starostna struktura članov, in sicer: do 25 let — 1 član, od 30 do 40 let — 14 članov, od 40 do 50 let — 10 članov, od 50 do 60 let — 8 članov in nad 60 let — 1 član. Poročilu je sledila razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi navzoči. Obravnavali so kadrovske zadeve glede premajhnega vstopa mladine v naše vrste, razgovarjali smo se o stabilizacijskih ukrepih, ki morajo nujno slediti, da bi dvignili vrednost dinarja, nadalje se je govorilo še o večji aktivnosti članov v delavskem samoupravi j anju. Po razpravi so bile volitve v sekretariat ZK. Od skupno predlaganih 8 članov je bilo izvoljenih 5 članov, in sicer: Jože Lorenčič, Maks Mlakar, Nuša Piškur, Janez Stranj-šek in Alojz Turel. Novoizvoljeni sekretariat bo moral v program dela za letošnjo leto zajeti dokaj težavne naloge, če hočemo reformo dokončno spraviti v življenje, ne samo na papirju, ampak tudi v resnici. \Vir lernen deutsch. 23. L e k t i o n Heute bUden wir dcn dritten Fali (tretji sklon na vprašanje komu ali čemu) auf die Frage »w c m«. VVem gehort der wcisse Kragen? Er gehort meinem Vater. Die ge-streifie Kravvatte gehort mir. Der dinikle Filzhut gehort deinem Bruder, Er gehort ihm. Der helle Strohhut gehort deiner Schvvester. Er gehort ihr- Der vvasserdichte Regenmantel gehort dem Kinder-inadcben. Er gehort ihm. Gehoren die Kinderkleider ims? Ncin, sie gehoren euch. Die Sehuhe gehoren deti Jungen und Madchen. Sie gehoren ihnen. lierr Magdič, gehort Ibnen der zvveireiltigc VViuter-inania!? — Ja, er gehort mir. Glagol »gehoren — pripadati« ima vedno tretji sklon! VVem gehort das? (komu to pripada ali čigavo je to?) das gehort m i r (meni) das gehort dir (tebi) das gehort i h ni (njemu) das gehort Ihr (njej) das gehort I h m (njemu) das gehort u n s (nam) das gehort euch (vam) das gehort i h n e n (njim) das gehort I h n e n (Vam) Glagol »Gefallen — dopadati, rad imeti« ima tudi 3. sklon. Karl sagt: Die Sportshuhe gehoren mir und gefallen dir (ti dopadajo, so ti všeč), Die Ilaudsciiuhe gefaHen dir auch! Das Hemd gehort dem Vater und gefiillt ihm. Die Seidenstriimpfe gehoren der Scluvester und gefallen ihr. Die Sehlafanziige gehiiren uns und gefallen den Eltern. Die Kimierkleidchen gehoren den Kindern und gefallen ihnen. Der Sportanzug gehort Ihnen (vam) und gefallt mir. Glagol »p a s s e n — pristojati«, die richtige Grosse, Form und Farbe haben. Die helle Bluse passt zu dem Rock. Der Rock ist dunkel. Die helle Bluse passt zu dem dunklen Rock. Der schmale Giirtel passt zu dem Kleid. Das Kleid ist sportlich. Der schmale Giirtel passt zu dem sportlichen Kleid. Der elegante Pelzmantel passt zu dem Jackenkleid. Das Jackenkleid ist aus VVolle. Der Pelzmantel passt zu dem Wol4-kleid. Der farbige Sommerschirm passt zu dem Sammerkleid. Das Sommerkleid ist aus Seide. Der farbige ... passt zu ... Die elegante Handtasche passt zu dem VVintermantel. Der VVinter-mantel ist neu. Die elegante ... past... Die goldene Halskette passt zu dem Abendkleid. Das Abendkleid ist festlich. Die goldene ... passt festiicheu ... Die neue Hutform passt zu der Frisur. Die Frisur ist modisch. (wie die Mode). Die neue . •. passt zu ... modischen ... Die neue Kappe passt zu den Haaren. Die Haare sind bloiid. Die neue ... passt... Die langen Handschuhe passen zu den Aermeln. Die Aermet sind kurz. Die langen ... passen ... kurzen ... Die seidenen Striimpfe passen zu den Schuhen. Die Schuhe sind ele-gant. Die seidenen ... passen ... eleganten ... VVir bilden zusammengesetzte Hauptvvorter (sestavljeni samostalniki) Das Geschlecht soleher Hauptvvorter richtet sich immer nach dem letzten Wort! Z. B- Der Herr — die Kravvatte: die Herrehkra-watte. Das S troh (slama) — der Hut: Der Strohhut. Der Knabe — die Miitze: Die Knabenmiitze. Der VVinter — der Mautel: Der VVintermantel. Der Abend — das Kleid: Das Abendkleid. Die Kinder — das Kleid: Das Kinderkleid. Der Filz der Hut: der Filzhut. Die Kinder — das Madchen: das Kindermadchen. Die gestreifte Kravvatte gehort mir. Gehort die die neue Sportmiitze? Ja, sie gehort mir. Der dunkle Filzhut gehort deinem Bruder. Er gehort ihm. Noch einige Beispiele: Die Hangelampe, Das Bauunter-nehmen, Der Dachziegel, Die Haustiir, Der Kleiderkasteu usw. E i n Strassenbild (Fortsetzung) VVem gehort die Eisenbahn? Sie gehort dem Staat. VVem gehort die Strassenbahn, die wir sehen? Sie gehort der Stadt. Es ist eine tad-tische Strassenbahn. Die Autos, die vor dem Bahnhof parkieven, gehoren einer Autogesellschaft. Der Bahnhof und die Post gehoren dem Staat- Die anderen Gebaude gehoren der Stadtgemeinde. Auch die Geschafte mit den grossen Schaufenstern gehoren verschiedenen Be-sitzern. Auf die Frage: VVem (komu ali čemu) folgt der dritie Fali: Der Freund — dem Freund. Die Freundin — der Freundin, das Kind — dem Kind, Der Tisch — dem Tisch, Die Biume — der Blume, Das Biki — dem Bild. Und in der Mchrzahl (v množini) fiir alle drei Ge-sclilechtcr: den. Die Freunde den Freunden, die Freundinnen — den Freundinen, die Kinder — d e n Kindern. Die dritie Kurzgeschichte: Der Bauer und der Teufel. Eine Geschichte von einem Bauer, der kliiger vvar als der Teufel und von einem Schatz im Feld. E in Bauer hatte amf seinem Feld gearbeitet und vvollte in der Diim-merung nach Hanse gehen. Da erblickte er mitten auf seinem Feld einen Haufen, der rot vvie Feuer leuchtete. Er ging neugierig naher und sah einen kleinen schvvarzen Teufel. Der sass oben auf den feu-rigen Kohlen. »Du sitzest vvohl auf einem Schatz?« fragt der Bauer. »Javvohl,« ant-vvortete der Teufel, »auf einem Schatz von mehr Goid und Silber, als du in deinem Leben gesehen hasi.« — »Der Schatz liegt auf mejnem Feld gehort darum mir,« sagte der Bauer. »Er soli dein sein,« antvvortcte der Teufel, »wenn du mir zvvci Jahre lang die Halfte von dem gibst, vvas auf dem Feld vvachst. Geld babe icli genug, aber ich mochte die Friichte der Erde haben.« — »Ich vviil gern mit dir teilen,« sagte der Bauer. »Im Hcrbst nimmt einer von uns, vvas iiber der Erde vvachst. Dem andern gehort dann alles, vvas usiier der Erde liegt.« Der Teufel vvahlte den Tcil iiber der Erde. Der listigc Bauer sate am nachsten Morgen Riiben auf sein Feld. Im Sommer vvurden die Riiben in der Erde rund und dick. Im Ilerbst kam der Teufei und vvollte seinc Frucht holeu. Er sah aber nichts, als die gelben Blatter, Der Bauer lachte und gruli seine Riiben aus der Erde. »Einrnal hast du den Vorteil gehabt,« sagte der Teufel, »aber das nachste Mal soli das nicht sein. Dein ist, vvas iiber der Erde VViichst und mir gehort, vvas darunter ist.« — »Mir auch recht,« ant-vvortete der Bauer. Als aber der Friihling kam, sate er Korn auf sein Feld. Die Frucht vvurde reif und der Bauer schnitt das Korn bis zur Erde ab. Als der Teufel kam, vvar das Feld leer. Nur die Stoppeln vvaren noch dort. Da fuhr der Teufel argerlich in die Holle hinein und kam nicht vvieder. »So ist es recht,« sagte der Bauer, ging hin und holte sich den Schatz. VVdrter die Stadt — mesto stadtisch — mestni der Besitzer — lastnik das Schaufenster — izložbeno okno der Filz — klobučevina das Stroh — slama die Miitze — čepica der Mantel — plašč vvasserdicht — nepremočen zvveireihig — dvovrsten der Handschuh — rokavica der Rock — krilo der Pelz — kožuh aus VVolle — iz volne festlich — slavnosten der Aerniel — rokav der Teufel — vrag, hudič der Schatz — zaklad die Dammerung — mrak der Haufen — kup feurig — ognjen die Rtibe — repa der Vorteil — prednost die Stoppel — strnišče die Holle — pekel gegen, ging gegangen — iti teilen — deliti vviihlen — izbrati der Regenmantel — dežni plašč sehen, sah, gesehen — videti liegen, lag, gelegen — ležati — besede vvaclisen, vvuchs, gevvachsen — rasti ich mochte haben — bi rad imel teilen — deliti nehmen, nahm, genommen — vzeti iiber — nad, unter — pod listig — zvit, prekanjen saen — saditi ant nachsten Morgen — prihodnje jutro kommen, kam, gekommen — prib graben, grub, gegraben — kopati das nachste Mal — prihodnjič mir aucli recht — meni tudi prav das Korn — žito die Frucht — sad schneiden, schnitt, geschnitten — rezati abschneiden — odrezati fahren, fuhr, gefahren — peljati se bolen — iti po kaj in prinesti argerlich — nevoljen vvieder kommen — zopet priti seiden — svilen sitzen, sass, gesessen — sedeti erbiicken — zapaziti mitten auf — vsredini na leucbten — svetiti se gestreift — progast der VVintermantel — zimski olašč Smo res preveč tepi ? Ko smo se ing. Boltežarjem Hvastijo, direktorjem enote Gradis-nizke gradnje, pogovarjali o tem, kako čim hitreje nadoknaditi zamudo pri gradnji viadukta na »Ravbar-komandi«, je ing. Hvastija izrazil skrb, da bodo morda včasih tudi precej toge procedure zavrle ali vsaj zmanjšale učinkovitost raznih ukrepov in prizadevanj. »Večkrat, je treba v kritičnih situacijah ukrepati zelo hitro, prožno, elastično«, je pripovedoval ing. Hvastija. »Želel bi si, da bi tudi na gradbišču pri »Ravbarkoman-di« v kritičnih momentih bili čim bolj- elastični, hitri in iznajdljivi. Ne vem, če nam bo to vedno uspelo«. Direktor te naše enote je najbrž imel v mislih razne proceduralne postopke, ki se jim pač mnogokrat ne da izogniti. Morali bomo namreč bolj hitro in elestično poslovati, saj se ob številnih enotah, instancah in celotni organizacijski shemi večkrat ne ne moreš izogniti določenim proceduralnim procesom. Seveda pa takšne procedure niso vedno v prid hitrim, elastičnim ukrepom. »Povedal bi samo primer iz gradbišča Zepde v BiH«, je razlagal ing. Hvastija. »Na tem gradbišču smo delali z lastnim elektroagregatom, ki pa se nam je nekega dne pokvaril. Kaj zdaj? Najbolj bi bilo takoj kupiti nov elektro-agregat, ki bi ga lahko takoj dobili, veljal pa je okrog 5 milijonov starih dinarjev. Seveda pa je v tem primeru, če bi nov agregat kupili, šlo za investicije. To pa seveda ni tako enostavna zadeva. In tako smo morali pokvarjeni agregat poslati na Rijeko v popravilo v tovarno Torpedo«. In rezultat? Kot nam je povedal ing. Hvastija, je popravilo elektro-agregata trajalo skoraj dva meseca. Razumljivo je tudi, da v teh dveh mesecih, ko so čakali na agregkt, na gradbišču niso mogli delati s takšno intenziteto, kot bi sicer lahko, če bi imeli elektroagregat. Gradbišče sicer ni počivalo, toda pravega delovnega efekta le ni bilo. In tako smo se sicer izognili plačilu 5 milijonov starih dinarjev, kolikor bi veljal nov elektroagregat, zato pa je zaradi zmanjšanega delovnega tempa na tem gradbišču nastala škoda (ali bolje rečeno slabši dohodek), ki vsaj dvakratno presega vrednost novega agregata. Drugače povedano: nismo dali 5 milijonov za nov elektroagregat, zato pa smo zlahka prenesli vsaj za 10 milijonov starih dinarjev slabši finančni efekt na gradbišču, ki je bil posledica okvare elektroagregata. V pogovoru je ing. Hvastija tudi omenil, da prihaja na gradbišče pri Ravbarkomandi železna armatura iz centralne železokrivnice večkrat pomanjkljivo pripravljena, tako da se morajo delavci na terenu precej truditi, da odpravijo takšne ali drugačne pomanjkljivosti. Torej več pomoči in medsebojnega sodelovanja! Zena: »Koliko rib si včeraj ujel, dragi.« Mož: »Pet postrvi.« Zena: »Potem so naju ogoljufali. Dobila sem namreč račun za sedem rib.« »Veste« mi je zadnjič pripovedoval šofer Jože. »Moj sin, ki mu je šele štiri leta, že zna povedati svoje ime naprej in nazaj.« »Kako mu pa je ime?« sem ga vprašal. »Oto,« mi je odgovoril Jože. »Kaj še niste vedeli, da sem ves nor na črnolaske?« »Da ste nor sem vedel, tisto o črnolaskah pa mi je novo.« V prvem piano - .raubarkomanda’ Največjemu viaduktu na avtocesti Vrhnika—Postojna bo treba posvetiti vso pozornost ceiotnega našega podetja, da bi čimprej ujeli zamudo, ki Je nastala na objektu — Na gradbišču pravijo, da je zamude za približno mesec dni Ko smo lani jeseni obiskali našo najmlajšo delovno enoto — Gradis-nizke gradnje, ki je med drugim prevzela na avto cesti Vrhnika—Postojna gradnjo največjega viadukta pri »Ravbarkomandi«, smo našli gradbišče šele v pripravljalnih delih. No, to je bilo lansko jesen, in takrat si nihče še ni delal posebnih skrbi, saj je pač vsakdo živel pod vtisom, da je rok, ko mora cesta biti v celoti predana investitorju (do oktobra 1972), še zelo zelo oddaljen. Vrh tega so nam takrat na gradbišču vsi zatrjevali, da na »Ravbarkomandi« ne bo nobenih zamud in da bo ta, za naše razmere kar orjaški objekt, dograjen v roku. V prvih dneh februarja smo spet prišli na to gradbišče, da bi videli, koliko je od lanske jeseni napredovala gradnja. Morda smo prišli na gradbišče s prevelikimi zahtevami, morda smo bili preveč pod vtisom, da je bila lanska jesen, več kot naklonjena gradbincem, saj se je lani lepo vreme zavleklo skoraj prav do novoletnih praznikov, tako so na mnogih gradbiščih lahko spričo ugodnih temperatur (za drugo polovico decembra) in spričo odsotnosti snežne odeje še okrog 18. decembra betonirali? Vsekakor drži — vsaj za laične oči — da na tem objektu »še ni ničesar videti«. V pogovoru na gradbišču smo pozneje zvedeli, da je celoten viadukt pri »Ravbarkomandi« v glavnem še »v zemlji«, tako da za nekatere oporne stebre še kopljejo jame. nekaterih jam sploh še niso začeli kopati, nekaj stebrov pa je na tem, da bodo začeli s prvimi betonskimi deli. Vsekakor ni več nikakaršna skrivnost, da je na tem velikem viaduktu nastala zamuda. Na gradbišču menijo, da je zamude za približno mesec dni, čeprav se nekateri strokovnjaki investitorja (Cestni sklad SRS) s tem nikakor ne strinjajo in pravijo, da je zamuda na »Ravbarkomandi« že precej večja. Seveda bi bilo odveč razpravljati, ali je zamude res samo mesec dni, ali pa jo je morda že dva meseca ali celo več. Pomembno je le to, da na viaduktu zamujamo, naj- brž pa ob tem ni treba posebej poudarjati, kaj vse pomeni ta objekt za naše podjetje. Konec koncev — viadukt pri »Ravbarkomandi« ni kakršna koli neznatna hišica, garaža ali majhno skladišče, marveč skoraj 600 m dolg viadukt, ki bo trikrat širši in dvakrat daljši od Peračice na gorenjski cesti, veljal pa bo dobrih 35 milijonov novih dinarjev. Skratka, gre za izredno pomemben in zahteven objekt, to pa tudi pomeni, da gre za prestižno gradnjo, na kateri si Gradis prav gotovo ne more privoščiti najmanjšega spodrsljaja. Seveda bi lahko precej na široko pisali o nekaterih objektivnih oko- liščinah, ki to zamudo v večji ali manjši meri tudi opravičujejo. Vemo, da ni bila ravno precizno raziskana geološka struktura tal ,vemo tudi, da še jeseni, ko so na cesti Vrhnika—Postojna že marsikje lahko krepko zastavili, za ta objekt še ni bilo popolnega glavnega projekta. Toda vsa opravičila nam najbrž ne bi dosti zalegla, kajti, za vse to in še marsikaj drugega smo vsaj v glavnem vedeli že prej, ko smo delo prevzeli. Z drugimi besedami: smo pač sami ugriznili v nekoliko kislo jabolko, zdaj pa se ne smemo prav dosti kisati, marveč je treba z delom in sposobnostjo, ki je v našem podjetju ni malo, z našimi bogatimi izkušnjami in iznajdljivostjo, ta precej trdi oreh čim bolj preudarno streti. Na gradbišču, ki smo ga obiskali v prvi polovici februarja, smo izvedeli, da je januarja gradbišče v glavnem počivalo. To je povsem razumljivo, saj je bilo januarja na tem gradbišču zelo mrzlo, vrh tega pa je povsod naokoli ležala skoraj pol metra debela snežna odeja. Zato so delavci zvečine odšli na zimske dopuste, pretežno na svoje domove v Pomurje, Medjimurje in druge kraje. Toda že prve dni februarja je mraz precej popustil, sneg je pod dežjem skopnel in le na senčnatih pobočjih se je še obdržala neka; centimetrov debela plast snega Skratka, tako kot nam je bila naklonjena lanska jesen, tako nam je naklonjena (vsaj tako kaže in upajmo, da ne bo več neprijetnih presenečeni) tudi letošnja zima, ki se kai hitro spreminja v pomlad. Že prve dni februarja so ns gradbišče prihajali delavci iz raznih krajev in na dan našega obisk; jih je bilo pri »Ravbarkomandi« že okrog 130. Zdaj vsi pospešeno veže j c armaturo za stebre in hkrati pripravljajo opaže. Pripravljeni sc štirje montažni opaži, saj bo dela ne stebri (menda jih je več kot 30) vet kot dovolj. Na gradbišču računajo da bo treba že v marcu število zaposlenih na tem objektu približne podvojiti, tako da bo na viadukti pri »Ravbarkomandi« (in seveda še na mostu čez Ljubljanico pri Vrhniki) zaposlenih okrog 260 delavcev Računajo tudi, da bodo do konc; marca vse tako pripravili, da bc gradbišče lahko zaživelo s polnim tempom. Skratka, gradbena sezona je že pred durmi ali pa se je že začela To pomeni, da smo že startali v po. membno in odločilno bitko, v kateri ne smemo ničesar tvegati in tud ne smemo niti pomisliti na poraz Menda nihče ne dvomi o tem, dr je viaduktu pri »Ravbarkomandi-treba posvetiti največio pozornost ir ga' dati, kot pravimo, v prvi plan Kot že rečeno, je ta orjaški objek' za nas tudi močno prestižnega po mena in bržkone danes ni mogoče niti predvideti vseh posledic, take materialnih kot moralnih ozirom; prestižnih, če bi na tem objektu prišlo do takšne zamude, da ne bi mogV ceste Vrhnika—Postojna predati investitorju v dogovorjenem roku. Nisem ne pesimisi, ne optimist Kaj pravi o gradnji viadukta pri »ravbarkomandi« inž. Boitežar Hvastja, direktor enote Nizke gradnje Na gradbišču pri »Ravbarkomandi«, kjer naša enota Gradis-nizke gradnje« gradi velik, skoraj 600 m dolg viadukt, smo dobili tudi direktorja enote, inž. Boltežarja Hvastijo. Sprva ni bil nič kaj posebno navdušen za pogovor. »Ali se ne bi mogli pogovarjati recimo jutri?« se je hotel izmazati. »Veste, nisem ce za tak razgovor prav nič pripravil. In tudi sploh nisem posebno navdušen za intervjuje in izjave,« je še dodal. No, pozneje se je le dal omehčati in pogovor se je potem zavlekel kar na debelo uro. »Kako je prišlo do zamude na viaduktu?« »Najbrž mi ni treba na dolgo in široko razlagati, da gre za zelo zahteven objekt. Že lokacija tega objekta, ki kar dvakrat križa sedanjo cesto Ljubljana—Postojna in prav tako dvakrat železniško progo, je vse prej kot zavidljiva. Bližina železniške proge in obstoječe ceste nam otežkoča mnoga manevriranja, ki bi bila sicer na čistem, odprtem terenu normalna. Zato nastopajo težave pri miniranju in tudi pri dru-. gih delih. Druga zadeva, ki je tudi že več ali manj znana, je splet objektivnih okoliščin, ki nam niso v prid. Naj med drugim samo povem, da še jeseni nismo imeli na gradbišču glavnega projekta, tudi geološka struktura tal ni bila ustrezno raziskana, Nekateri posnetki so bili napačni, tako smo na primer z enim izmed stebrov prišli točno na železniško progo. Seveda smo morali v načrtih te napake popraviti. Celo po zakolič-bi smo morali narediti več korektur, menda je bilo treba popraviti kar štiri stebre. Vse to in še marsikaj je po svoje botrovalo zamudi, ki jo cenimo približno na mesec dni.« »No, pa pustimo zamudo, povejte raje, kako gledate v prihodnost? Ali upate, da bo zamudo mogoče hitro nadoknaditi?« »Po pravici povedano- nisem niti pesimist, niti optimist. Predvsem me skrbijo ljudje! Ne vem, kako bo s kvalificiranimi delavci, s tesarji in zidarji, pa tudi z delovodji in drugimi?« _ ■ ... ■ »Kako? Ali menite, da bo primanjkovalo ljudi?« »Mogoče bo ljudi dovolj, toda ni vseeno, kakšni ljudje so na tako zahtevnem objektu. Veliko je odvisno, kot vemo, če je na objektu dober delovodja. Vsi pa dobro vemo. da je še vedno za naše delavce velika vaba — Nemčija. Dares v Nemčiji dober delavec zasluži precej več kot doma in tudi delo dobi, če hoče, kar hitro. Na našem gradbišču imamo sicer dobre ljudi, toda vsaj po tihem marsikdo škili vsaj z enim očesom v Nemčijo. In če že vsak ne škili v Nemčijo, pa marsikomu bržkone misli uhajajo drugam, na druga gradbišča, Tu na gradbišču »Ravbarkoman-de« trenutno še niso ljudje dosegli takšnih osebnih dohodkov, kakršne imajo v nekaterih drugih enotah, na primer v Mariboru. Ljudje pa so vedno taki, da se primerjajo s tistimi, ki so pri osebnih dohodkih višji. No, in tu se začno težave z ljudmi. Ta že misli, kako bi šel stran, blizu doma, kjer si recimo zida hišo. Za dobrega delovodjo ali tesarja zaposlitev danes ni problem, vsak ga bo rad vzel, pa naj bo gradbeno ali komunalno podjetje, na koncu pa še ostane Nemčija. Skratka, zaposlitvena konjunktura je v gradbeni stroki visoka in če ljudi ne nagradiš dovolj dobro, si lahko hitro ob najbolj sposobne kadre.« »Ali mislite, da bo poleg ljudi še kaj problematično?« »Torej, dobri, sposobni, kvalificirani delavci so po mojem mneju najpomembnejša postavka v vseh na- ših naporih, ko bomo lovili zamudo. Seveda bodo tudi druge težave, kot je na primer znano pomanjkanje železa in cementa. Upam pa, da bo to gradbišče prioritetno, tako da teh problemov ne bomo občutili. Seveda pa bo treba zagotoviti še marsikaj, da bomo lahko uspešno lovili zamudo. Predvsem mislim tu na nekatero opremo in razne stroje. Zelo pomembna bo tu vibratorska oprema, že zdaj občutimo pomanjkanje varilnih naprav, ker imamo tu en sam varilni aparat, bi jih pa potrebovali po mojem mnenju vsaj tri. Zelo pomembna bo tudi napenjalna oprema, ki je. kot sem obveščen. že naročena. Nadvse je tudi važno, da bomo im-Ji dovolj montažnih konstrukcij. To bo še zlasti pomembno zato. ker »Gradis«, kot vemo, prav v tem času gradi oziroma bo gradil kar štiri večje mostove — na cesti Vrhnika—Postojna čez Ljubljanico pri Vrhniki, pri Brežicah. pri Dravogradu in v Čapljini prek reke Neretve. Torej, mislim, da so dobri delavci najpomembnejši, prav tako pa ne sme priti do zastojev zaradi pomanjkanja nekatere opreme in strojev.« »Kaj pa druga ali tretja izmena? Ali ne bi mogli s tem reševati zamude?« »Dvomim, če bi si lahko kaj pomagali z drugo ali celo tretjo izmeno. Mogoče bi druga izmena prišla v poštev samo za nekatera dela v konicah ali v kritičnih fazah. Sicer pa mislim, da bi morali vse kapacitete — tudi v. delovnih napravah — nekako podvojiti, če bi uvedli na celem gradbišču popolno drugo izmeno. Vrh tega pa ne vem, kje bi dobili toliko ljudi, da bi lahko delali v dveh kompletnih izmenah.« »Kako bo potem delalo to gradbišče?« »Kot sem že omenil, bo tu treba zaposliti okrog 260 ljudi, seveda pretežno dobre, izurjene in predane delavce. Računam, da bomo delali vsak dan 10 do 11 ur, kolikor nam bo dopuščalo vreme. Vsaj dve soboti v mesecu bo treba delati, dve pa boste morali biti prosti. Ljudem bo nujno treba omogočiti, da bodo lahke šli vsaj dvakrat na mesec domov, k družinam. To bo sicer spet svojstven problem, saj tisti, ki bo v petek opoldne odpotoval domov, prav gotovo ne bo prišel spet na gradbišče prej kot v ponedeljek popoldne. Toda s tem se moramo sprijazniti, čc hočemo ljudi obdržati. To, da bode šli vsaj dvakrat mesečno na obisk domov, jim bo treba omogočiti.« »In koliko bo treba delati, da bc zamuda ujeta?« »Gradbišče ima za letos v pianu f mesecev dela. To seveda ni 270 delovnih dni, ker 9 mesecev ne more; enostavno pomnožiti s 30, marveč le okrog 220 do 225 delovnih dni. Mislim pa, da bo tudi 220 delovnih dni dovolj, da nadoknadimo zamujeno. Pogoj pa je seveda, da ne bo nikakršnih hujših pretresov in problemov pri ljudeh, prav tako pa računam na vse tisto, o čemer sem tud že govoril — na prioriteto pri vsel vrstah materiala, na zadovoljive kapacitete v opremi in strojih. Če bc vse to usklajeno, če bo vse naše delo teklo brez trzavic in nepotreb nih problemov, potem mislim, d; tudi tisti mesec ali morda več, ko likor je na viaduktu zamude, ne bc problematičen.« »Kaj pa — za konec — vreme? Al s tem faktorjem ne računate?« »Vsekakor je tudi vreme zelo po. memben faktor, vendar ne tako pomemben kot so ljudje, kadri, oprema, stroji in drugo. No, upam, d; nam bo poleti in jeseni vreme take naklonjeno, kot nam je bilo lanske jesen. Poleti si ne želimo preveč dežja, vsaj toliko ne, da bi nas občutne motil in oviral pri betoniranju ir pri komprimiranju nosilnih slojev nr trasi avto ceste. Vse kaže, da se ■zima že počasi poslavlja, morda pr nam bo naklonjeno tudi poletje ir. še jesen.« .. S seminarja na Pohorju V mesecu januarju in februarju so obiskovali razne tečaje naslednji čla-kolektiva: Tečaj za PK delavce v primarni Predelavi lesa Herman Stancar, Drago Cimbalje-Vc- Vukoslav Kostič, Franc Trobec iaRez ' Cof, Rajko Mrak, Slobodan “ordevič, Ahmed Harbaš, Franc Co-Sr’ Anton Dolenc, Martin Primožič, Martin Kržišnik, Marjan Jenko, Zoran Pešič. se je teh seminarjev udeležilo 250 naših strokovnjakov. Organiziran je bil tudi seminar za skladiščnike (60 kandidatov), tečaj za prvo pomoč (60 kandidatov) ter tečaje za kvalificirane zidarje in tesarje v Celju, za polkvalificirane na Jesenicah, Mariboru, Celju in Ravnah na Koroškem. V Bosni pa izobražujemo v Dobo-ju, Zenici, Gračanici, Sarajevu, Tuzli, Zavidovičih, v dogovoru smo tudi z drugimi zavodi za zaposlovanje. Dvoletna šola za strojnike težke Mehanizacije Ferdinand Ambrož, Anton Koš-Merelj, Andrej Podbevšek, Stjepan ardoš, Boris Golob, Jože Jamnik, ^fgust Alauf, Miro Mivšek, Franc Rubelj, Drago Šorotar, Slobodan ^ragič, Peter Kepic, Stanko Tacer, -uidi Vehar, Zdravko Šprohar, Ja-nez Drašler. Tečaj za reševalce z vode j. -^artin Bizjak, Tlija Zeba, Franc VJ-°žič, Ivan Bobičanec, Franjo Ru-|aRii Hasib Turkovič, Jože Petek, °že Cizerl, Smajo Ramulič, Lazar ‘^mitrah, Nedeljko Kukič. Tečaj za varilce . Edo Pongrac, Izet Ribo, Mladen Vasiljevič, Cvijetin Božič. Tečaj za PK strojnike lahke mehanizacije Jože Kuserbanj, Mica Lukič. Mijat Kljajič, Tečaj za KV tesarje Seifo Hasanagič, Ibrahim Dafič, stjepan Hržič, Anton Horvat, Alija Eodžič, Kasim Hodžič, Jože Debenc, Slavko Ereiz. Branko Filipovič, Ni-hola Pilipovič, Tomislav Ponjavič, “ečir Husinbašič, Stefan Benkovič, . anc Vršič, Milan Zrnič, Franc Kne_ ?‘č, Ramiz Nurikič, Slobodan Čuli-“l'k, Josip Tušek, Pavlo Pazič, Duro pavlek, Drago Jejinič, Latif Alič, Mi-r°slav Šunkovič, Luka Dapič. Tečaj za pomožne delovodje — skupinovodje Ivan Brico, Meho Čelebič, Stanko Demšar, Franc Deutsch. Anton Guž-vina, Matija Habjan, Ivan Janušič, . anez Jamnik. Ludvik Kovač, Jože Kosi, Vinko Klemenčič, Mile Lacma-hovič, Franc Murseč, Otto Fartek, 3vle Polgar, Danilo Paunovič, Va-ent Petrič, Martin Plohl, Ignac Pomnik, Anton Slolamun, Janez Se-ckovič, Jože Novak, Franc Škodnik, van Štaba, Jože Špoljarič, Štefan ornašič, Janez Trafela, Branko Veš-gai» Stefan Vidovič. Tečaj za strojnike težke mehani- zacije Nedeljko Bijelid, Drago Kastelic, Vid Predojevič, Franjo Blaguš, Hase tiaruevid, Konrad Ploj. Tečaj za PK železokrivce Osman Babič, Saba Mulahusinovič, Mehmed Delič, Ramiz Mujič. Tečaj za upravljače z vrtljivimi stolpnimi žerjavi Stefan Gudlin, Ivan Magič, Franc Hajdinjak. Tečaj za KV zidarje Mile Zoričič, Franc Polanec, Ju-aui Kovačevič, Mehmed Alagič, Asim Kot.torevič, Agan Mahič, Jože Vese-Jak, Štefan Kovač, Franjo Krznar, lado Miko, Franc Kostanjšek. Vin-a° Valentan, Martin Gluščič, Vlado Rs.. Muhamed Islamovič, Rasim Di-arič, Muharem Kudič, Blaž Lipič, auo Kotnik, Saiko Rujanac, Alo-ga Mininamič. V;Poleg tega je center za izobraže-anJe organiziral še tridnevni semi-ar za tehnični strokovni kader za b0 .Vno enoto nizke gradnje Mari-jt1 tn tridnevni seminar za tehnično °kovni kader na Pohorju. Skupno S seminarja v Ljubljani Udeleženci dvodnevnega seminarja za strokovnjake iz naše nove enote Nizke gradnje so si med drugim ogledali tudi OGP in lesni obrat v Škofji Loki — Na sliki je del udeležencev v OGP O, ti presneti osebni dohodki — S seminarjem za tehnični strokovni kader na Pohorju Pogovor na Pohorju — »O ta presneti nahod«, je dejal ing Lah i Del tečajnikov skladiščnikov, ki odgovarjajo za milijone Leti 1970-uspešno Fakturirana realizacija je bila za 67 odstotkov večja kot predlanskim Zaključni račun za leto 1970 je delavski svet podjetja sprejel. Znani so torej podatki o obsegu in uspehu poslovanja podjetja, ki izhajajo iz fakturirane realizacije. V celotni dohodek, kakršnega je obravnaval in potrdil DSP, pa ni vključena celotna interna realizacija. To pomeni, da je izločena skoraj celotna dejavnost strojno-prometnega obrata, centralne žetezokrivnice in pomemben del proizvodnje drugih obratov. Zato lahko služi za ugotavljanje dejanskega obsega poslovanja, kakor tudi za ugotavljanje kazalcev uspešnosti poslovanja le vrednost proizvodnje, v katero štejemo vse proizvode in opravljeno delo, ne glede na to, ali smo ga zaračunali domačim enotam ali zunanjim naročnikom. Podatke in kazalce uspešnosti po principu vrednosti proizvodnje bo obravnaval odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka. Hkrati s podatki bo tedaj obravnaval tudi analizo poslovanja podjetja in enot — in še posebej analizo osebnih dohodkov. Pripombe in predloge odbora bo obravnaval delavski svet podjetja, s čemer bo končana razprava o poslovanju podjetja za leto 1970. Kako smo poslovali lani V času, ko smo sestavljali ta prispevek, še niso bili znani vsi podatki. Zato navedemo samo nekatere. Enota Vrednost proizvodnje — 1969 v mio din 1970 Indek skupaj . . . 592,00 167 gradbene enote • s . , . , . . 258,52 456,31 177 obrati . . . 116,00 139 železokrivnica 16,69 173 biro .... 2,70 3,00 111 Ko primerjamo indekse čistega dohodka in izplačanih OD, vidimo, da so vsi indeksi izplačanih OD nižji. To pomeni, da smo od čistega dohodka namenili več za sklade kot za osebne dohodke. To pomeni, da smo se »obnašali« gospodarno. Kljub temu pa so naši OD na uro porasli zelo močno. Bruto izplačani OD na uro Porast nominalnih OD na uro za 40 Vo je tako močan, da je zdaj Gradis med slovenskimi gradbenimi podjetji prišel od 17. na 10. mesto. 1969 1970 Indeks skupaj 7,31 10,21 140 gradbene enote . . 6,86 9,74 142 obrati 8,46 11,50 136 železokrivnica . . 9,56 138 biro . . . , . 15,48 21,13 136 Nominalni osebni dohodki na uro s produktivnostjo, merjeno po teko-so rasli skladno z verednostjo čiste čih cenah, proizvodnje na efektivno uro, to je VČP na efektivno uro 1969 1970 Indeks Zelja — le tako naprej! Iz prikazanih najbolj osnovnih podatkov lahko zaključujemo vsaj dvoje: 1. lansko poslovno leto smo zaključili zelo uspešno in 2. pri delitvi dohodka smo ravnali kot dobri gospodarji. Naj nam bo dovoljeno, da se zahvalimo vsem našim delavcem, ki so š svojim znanjem in napori dosegli rezultat, ki ga lahko imenujemo! GRADIS JE POSTAL ŠE BOLJ TRDEN IN CENJEN. Obseg del se je povečal za 67 °/o in dosegel absolutno vrednost 592 mio din. K temu znesku pa moramo prišteti še vrednost proizvodnje enote Nizke gradnje od 1. VII. 1970 dalje v višini 21,88 mio din. Vrednost proizvodnje enot v tujini, ki še ni znana, se ceni na blizu 30 mio din. Skupna vrednost proizvodnje bi tedaj znašala za imenovane enote 644 mio din ali blizu 65 milijard starih dinarjev. Obseg del so povečale zlasti gradbene enote, in sicer za 77 Vo. K tako visokemu porastu vrednosti proizvodnje (brez enote Nizke gradnje oziroma pripojitve dela Tehnogra-denj) je pripomoglo več dejavnikov: 1. izjemno velik obseg del v Portorožu v nesezonskem času 2. izjemna jesen, kakršne ne pomnimo več kot deset let 3. konjunkturno leto za investicijsko potrošnjo 4. visok dvig cen — blizu 26 °/o. Obrati so v primerjavi z gradbenimi enotami precej manj povečali vrednost proizvodnje. Toda njim nista »pomagala« v taki meri niti Portorož niti jesen, njihove cene pa so porasle »le« za 17 °/o. V kolikor pa upoštevamo, da je slovenska industrija (s katero se lahko primerjajo naši obrati) povečala lani obseg za 9,4 Vo, potem je tudi povečanje za 39 Vo po tekočih cenah oziroma za 19 Vo po stalnih cenah precej nadpovprečen dosežek. Biro za projektiranje je presegel obseg del iz leta 1969 samo za 11 %>, kar bi pomenilo po stalnih cenah celo zmanjšanje obsega. Toda biro je imel leta 1969 za 0,68 mio din vrednosti opravljenih del od zunanjih sodelavcev, lani pa le 0,13 mio din. Zato so se njihove lastne storitve povečale v večji meri, in sicer za 42 Vo, kar bi pomenilo povečanje realnega obsega lastnih del za 13 Vo. Čisti dohodek Enota 1969 1970 Indeks skupaj 89,78 148,31 165 gradbene enote ....... 60,93 104,98 172 obrati 25,92 37,94 146 železokrivnica 1,25 2,93 234 biro 1,68 2,46 146 Skoraj v enaki meri kot obseg tudi uspeh poslovanja (čisti doho-(vrednost proizvodnje) se je povečal dek) — za 65 Vo. Izplačani osebni dohodki Enota 1969 1970 Indeks skupaj 68,70 108,06 157 gradbene enote . . 47,29 77.28 163 obrati 19,05 26,85 141 železokrivnica . . 1,18 2,24 190 biro 1,18 1,69 143 skupaj........................ . 34,94 48,59 139 gradbene enote.................... 32,04 45,66 143 obrati ........................... 41,79 55,79 134 železokrivnica.................... 62,99 79,48 126 biro.............................. 29,33 39,34 134 Vseh ur smo opravili v 1969. letu 9,397.000, lani pa 10,586.000, v obeh primerih samo za omenjene enote, torej brez enote Nizke gradnje in_ enot v tujini. Ure so porasle za 13 Vo. Povprečno število zaposlenih — spet samo za obravnavane enote in brez vajencev — se je povečalo od 3.752 na 4.301, to je za 15 Vo. Porast ur je manjši kljub povečanemu porastu nadur zaradi krajšega delovnega časa v letu 1970 v primerjavi z letom 1969. ; : if: 1 F - ^ Ufi > Ur . .. vsake popisne . • •« 10. Delavski svet sprejme povečane amortizacijske stopnje za osnovna sredstva, kakor je predlagal odbor za načrtovanje in notra-njo delitev dne 7. 1 1971 St. 0(1-2/71 101 in 'bo-do veljale za leto 1971. V kolikor bo nastala bistvena sprememba zaradi predvidene revalorizacije osnovnih sredstev, ki bi vplivala na višino amortizacije glede na gornji sklep, bo delavski svet ponovno razpravljal o povečanih stopnjah. Pri odpisovanju ročnih električnih strojev, ki so v upravljanju pri gradbenih enotah, se upošteva 50 % letna amortizacijska stopnja. 11. Delavski svet potrdi okvirni program investicijskih nabav za leto 1971, kakor je bil predložen. V seznam naj se vnese še manjši nakladač. 12. Delavski svet potrdi plan investicijskih popravil za letp 1971 v višni 11,500.000,00 din. 13. Informacijo o ukrepih zaradi usmerjanja izplačevanja osebnih dohodkov (Zakon je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 60 iz leta 1970), vzame delavski svet k znanju. 14. V zvezi s sklepom seje delavskega sveta podjetja dne 22. XII. 1970 pod št. 8) in po obravnavanju predloženega gradiva o kolektivnem zavarovanju vseh delavcev podjetja sklene delavski svet, naj zadevo preuči odbor za načrtovanje in notranjo delitev glede obveznosti, ki iz tega izhaja za podjetje. l|o prihodnje seje naj izdela varianten predlog glede nezgodnega zavarovanja delavcev, upoštevajoč pri tem naš pravilnik o izplačilu odškodnine zaradi poškodbe pri delu. 15. Delavski svet priporoča vsem enotam v podjetju, da sklenejo zavarovanje civilne odgovornosti, redno zavarujejo tudi objekte v gradnji in sklenejo zavarovanje premoženja proti vlomskim tatvinam. 1(L Delavski svet sklene, da se pozitivne razlike planske cene centralnega skladišča v višini 600.437,80 din prenesejo na obratna sredstva podjetja. 17. Delavski svet soglaša s pristopom v članstvo »-Konzorcija za izgradnjo atomskih central«. Kot zastopnika podjetja bosta so- delovala v svetu konzorcija glavni direktor ing. Hugo Keržan in kot namestnik komercialni direktor ing Janez Gričar. Kot zastopnika v operativno grupo se imenujeta ing. Janez Gričar in ing. Alfred Pe-teln. 18. Delavski svet se strinja s povračilom stroškov iz sklada skupne porabe za stroške zdravljenja v zdravilišču Radenci za tov. Lojzeta Cepuša v višini 1.490,00 din. 19. Prošnja za financiranje gradnje kliničnega centra v Ljubljani se vzame k znanju ter se bo upoštevala ob priliki razdelitve skladov za preteklo leto. 20. Zaradi pomembnosti gradnje avto ceste, katero je prevzelo naše podjetje, in ostrih rokov za dokončanje del, ugotavlja delavski svet, da bo potrebno aktivirati ustrezne kapacitete podjetja kot celote in smatra to gradnjo za prioritetno gradnjo glede nabave materiala, dobave, strojev in angažiranja delovne sile. 21. Ob 25-letnici podjetja sta za uspešno medsebojno sodelovanje podjetji. »-Rudpap« in »Jugošped« iz Beograda poslali pismeni zahvali. O vero vatel ja: Leben Ivo 1. r. Predsednik DS podjetja: Košir Janko 1. r. Saša Škulj, dipl. ing.