Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A ME HI KI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 9 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1908. at the Post-Office at Chicago. 111., uuder Act of March 3rd. 1879 Chicago, 111., 4. Marca 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled posvetu. Avstrija. Iz Tirofekfe in Štajerske se poroča o aoeženilh! plazovih, ki groze žiivljemjiu' im prvino žen ju v bližini Alp nahajajočih se prebivalcev. Sneži še vedbo in vode vidotaa našite jo. Sneženi plazovi in rastoča voda so na pra vili v eliko škod o po vseh pokrajinah. ¡Nevarnost je velika in ljudstvo se zbegano u-mikia iva varnejše kraje. Bokštanska dlolina je vsa pod sneženim plalzoin, ki je s tako naglest jo pricUrvel, da je hiše, skalovje in cele kose igozdovja s seboj prinesel v dolino. Do sedaj še ni znano1 koliko ljudi je ponesrečenih im skeila se še ni precenila. Berlin, 1. marca. Grof Aehren-thal, a vstrijsko-ogrsk i minister za zimam je zadev e se je zadržal več dni v 'Berlinu na obisku državnega Skanclarja Dra pl. Beth-nuin Ilolhveg iin državnega tajnika barona iSchoen. Vsi trije so popolnoma sporazumni na internacionalnemu položaju in pred vsem govorilo' se je o'bodoči-prijateljski zvezi obeh monarhij. — Nadlalje obisk1 grofa Aeh.renthala ,se občno tolmači, da ta obisk kaže. da Nemčija in Avstrija Mepe po tem, d'a se obvaruje status • j uo na Balkanu. Nemčija. Pri ožji voli tv i v šestem koln-škvm okrožju med centrum’ ¡kandidatom sodninr svetnikom Mar-xomr in socijalnim demokratom, pisateljem D-roin, Erdiman je bil /voljen Marx, kakor se je tudi pričakovalo. Pri tej v blitvi, je dobil Marx 20,367 glasov. Dr. Erdnnan 10,927 liberalec Falk 8461 in krščanski socialni ’-ihn ven Ilormann pa samo li-4.‘Nobem kandidat pa ra imel ipotrebno absolutno večino. Rusija. ¡Rusija se pripravlja za pretečo vojsko na iztoku in bo gradila novo ¡bojno ladjevje za kar bo potrošila 300 miljonov dolarjev. Ta noska aktivnost je rezultat ameriškega zanimanja za stvari na iztoku. ki ji nič mar Mišo. Državni tajnik Knox je. zanašajoč se na pomoč Velike Britanije, ki ga je, v zadnjem trenutku pustila aa ■cedilu, poslal uote za nevtralizacijo kitajskih železnic. Ta nastop Združenih držav ne ugaja ne Rusom in ne Japoncem in vest kroži, da ste ¡se Ruski» in Japonska vlada tozadevno sporazumeli in sklenili prijateljstvo, ker ako bi se Knoxova namerava uresničila potem zgubiti obe vele vi as ti kontrolo in ves interes na Kitajskem. Združene države' so dovolile gradnjo največje bojne ladje na morju, ki ibo stala 18 miljonov 'dolarjev. To je dalo Rusiji tudi povod, da nemudoma zgradi novo bojno ladjevje za varstvo svojih iztočnih interesov. To je prokleto drag špas. Ko bi sie Zdr. države kakor tudi reakci-jonarna Rusija brigale za svoje notranji zadeve toliko kot se brigajo za interese ¡svojih kapitalistov. ki iščejo cruzega sveta za iz-koriščanie’ bi bilo vse drugače kot je. Francija. Delavski položaj po celi Franciji je zelo slab. Svet je brez dela vse povsod, posebno pa še po večjih mestih. Največ bede tnpi delavstvo v Parizu vsled brezdelice. V Ivry- je .mesitni župan d'al prešteti ljudstvo in pri tem štetjn se je dognalo, da je 11,260 delavcev brez dela. — V Nimiets se vrši sedmno-letno zborovanje. Združenih francoskih soeijalistov, katerega se je vdele-žilo 200 delegatov s 336 mandati. Iz * Valte vasi pri Novem mestu ¡•v nam poroča da je umrla obče priljubljena M. Duller, soproga g. Franca Duller, ki ima tft t Čhieagi štiri brate, Antona, Ivana. Josipa in Alojza Duller. U-mrla zapušča šest otrok: najsta-Teji je 16 let in najmlajši 1 leto. N. v. m. p. Kitajska. Amoy, 28. febr. — V Pinghelisici i v južnem Fokion se je pojavila antidimastična agitacija in 1010 vladnih vojakov okupira o-mvnjeno okrožje. Med uporniki, ki -o se pomaknili v hribovje, in vojaštvom je prišlo do malih spopadov. Zgube na obeh straneh so male. Cuba. 'Gubantski predsednik Gomez je pomilostil urednika Estinoz in Garrido, ki sta 'bila zaprta zaradi razžaljenj splošne stavke. — Štrajkairji se vedejo dostojno. V Schwabovih krampljih. Iz Betlehema, Ra,, prihajajo nečuvane vesti o trpinčenju štraj-kujočih delavcev. Schwab se ne vda delavskim zahtevam, temveč jo od vsih Ikrajev začel dovažati skabe. Do sedaj je 200 skabov v .jeklarni. Tudi katoliški duhovni so na Sehw.abovi strani tar s peklom in ¡hudičem groze delavcem, ako ne o puste štrajka. Clarence Darrow, sloviti odvetnik iz Ohi-cage ki je ¡zastopal M overja. Hay-wooda in Pettibona je odpotoval na lice mesta, da prosekutira vlado, ‘ki je po svojih kozakih uhila štra.jfcara Lamb o. 9000 delavcev štrajka. Ne pozabite ponoviti naročnine ! ZVEZNI SODNIK PETER S. GROSSCUP IN “APPEAL TO REASON”. Socialistični tednik “Appeal to Reason”, ki izhaja v Girard, Kas. in katerega uraduje Fred D. Warren je za celo dobo po vrsti ip v vsaki številki objavil zanimive podatke o zveznem sodniku Patru S. Grossctip iz Ohicage. Neprestana razkritja, o katerih do sedaj splošno ljudstvo ni vedelo so postal» predmet občnega pogovora in celo meščansko časopisje se je začelo s to škandalozno afero pečati. iNlam nikakor ni mogoče podati tu vsa razkritja, katere je publiciral “Appeal to Reason” o zveznem sodniku Grosseupu, podamo pa tu le uredniški članek, tiskan v Serips-MdKae Le a ge časnikih. katerih število presega čez 20. z dne 11. febr. 1910: V teku zadnjega meseca je več kot.pol miljona Ameriških držav-janov eitalo grozno povest, priobčeno o sodniku Petru S. Gross-cup. Ta objava rast a vi vrsto obtožb doli od vaškega škandala (ko je hotel sodnik Grosseup, še kot dijak s silo izvabiti ljubezen (?) nekega, dekleta) do dokumentov (do sedaj še ne objavljenih) v arhivih vlade Zdi*, držav. Te obtožbe, obsegajoče nespo-iobno obnašanje za moža kot i sodnika, so ali resnične ali pa laž-njive. Sodnik Grosscup, v kolikor se je dalo zvedeti, ni storil niti koraka v tem slučaju. Vlada v Waishiinigtoniu, ni še ničesar storila. Državni okrožni pravnik kakor tudi zvezna velika porota še tudi nista ničesar v tem oziru storila. Ni še zadostno’, da se samo reče, da ta objava je zagledala dan v socialističnem časopisu in glavna točka je to, da stvar se je povsod objavila in da se je tako naglo razširila, da je postala predmet javne govorice. Mi vrjamemo v svobodo tiska in najprimernejša pot za pridobitev iste je kazen za zlorabo te prostosti. Če socialistični časnik ni resnice pisal, če je razžalil zveznega sodnika, potem se naj proti istemu postopa kot zakoni predipišujejo. Ako pa vsi križem roke drže in molče na obtožbe, potem so pa sodnik sam in. merodajni vladni krogi več krivi kot pa socialistični urednik, da se je ta napad, na sodišče uprizoril. Ker ako se do-tične objave z dokazi ne ovržejo in pisca kazni, sodnik Grosiscup ne bi smel niti ene ure več sedeti na klopi zveznega sodišča.” Tako pišejo že meščanski uredniki o tej zloglasni aferi. Kar je Appeal to Reason do sedaj pisal o sodniku Grosseupu ni nič z dokazi ovrženega in ljudstvo je mnenja, da urednik dotičnega lista ima za seboj dobro zalogo dokazov, katere bi porabil za slučaj, da se bi Skušalo njegove trditve ovreči. Razne noyice. GLEDE NASELNIXOV. KAJ BO S SUGAR TRUSTOM? Saj je bilo že zadnji čas, da je mesto nastopilo proti Chicago City Railway Co., ker ista dopusti, da so poulične kare. ki vozijo med Chicago in 8q. Chicago, S. Deering, in Windsor Park v takem grdem, nesnažnem, in nezdravem stanju, tako da se občinstvo kar ni upalo več voziti v teh karali, kaj še le vs^sti na umazane sedeže oziroma klopi. To bo menda pomagalo, da dobe nove kare, ki bodo imele saj okrogla in ne oglata kolesa. Naš prvi denar. Prvi denar Zdr. držav je bil delan v letu 1786, toda na mesto, da bi ‘bila na novcu slika diplomatov je bila. vdelana slika “Svobode”. Razni nabiralci starega denarja imajo kovan denar s šli ko Washington». Denar šo začeli kovati v letu 1798 in “half dime” je bil prvi razpeean med ljudstvom. Prvi dimes- sedaj n e veljave so bili kovani na Francoskem pretopljeni iz srebrnine odličnih ameriških rodbin. Te dimes' se imenuje ‘ ‘ Martha Wash!ngton ’s di mes ”. ker slika “Svobode” je povzeta iz 9like soproge prvega predsednika Združenih držav. V državnem zboru v Washing tonu pretresavajo nov predlog glede ■ naseljevanja tujcev. Za stopnik American Federation of Labor, Arthur E. Holder je tozadevnemu odboru čital resolucijo za resolucijo, v katerih so se ravne strokovne unije izrekle, da se naseljevanje inozemskega delavstva v Zar. državah omeji. Tudi farmerji so proti naseljevanju inozemeev in kakor zgleda bo predlog postal postava. V do-tičnem predlogu so zavzete tudi točke glede kontrabantnega naseljevanja Japoncev. Kitajcev in Koreaneev. Zastopnik Hayes iz Californije in Burnett iz Alabame ;se zelo potegujeta, da se Mongolie popolnoma izkljjuči in za to sta podala tehtne vzroke in razne slučaje, ki pričajo, .da ako se istih ne izključi, bo ves unioni-zem na zapadu in jugu vničen, ob enem pa sta tudi dokazala, da je tudi vlada v nevarnosti v slučaju vojne s Japonci. Po Hayes-ovem kpnstatiranju je sedaj na Zapadu toliko Japoncev, ki so vsi na Japonskem doslužili vojaško dolžnost, ter so še vedno japonski vojaki, da v par dneh ima Japonska dvakrat toliko armado kot je naša. za slučaj vojske. V tem on vidi veliko nevarnost in pravi, da se mora® nekaj storiti. Dne 6. marca se v Chicaigi snidejo zastopniki delavskih organizacij in farmarjev, da se tozadevno posvetujejo in svoj sklep odpo-šlejo na državni zbor. Iz “G. N.” pa povzamemo, da je šel iz .New Yorka odbor 18 mož. med temi tudi urednik omenjenega lista g. Victor Valjavec, v Washington D. C. s namenom, da tam protestujejo proti omejitvi priseljevanja belokožcev. Neumnost. Bivši' govern er Hoch iz Kansasa je v nedeljo večer v daljšam govoru rekel, da v teku desetih let bodejo Združene države popolnoma “suhe”. Nadalje je rekel, da predsednik Taft še ni postal popularen na zapadu in da tudi ne bo, ako se bo okjepal Al-drieh-Canonove bande. Če pa se Taftu posreči razbiti truste, tedaj pa bo postal mogoče ravno tako popularen, kot je bil Roosevelt. Naše mnenje pa je, da‘ dokler bode kaj Nemcev v Zdr. državah se bo vedno dobilo pive; kar se pa- tiče Taftovega “trust busta-nja” pa vemo, da ne bo ok niti enemu lasa skrivil. Gospod Taft ¡pa je že sedaj tako popularen kot Roosevelt, če govorimo o intimnem prijateljstvu s trusti, katerim grozi, da jih bo razbil. Bodimo brez strahu! Dr. William1 M. MacMillan, a-stronomi ua chioaškem vsemičelišču trdi, da Halley-ev komet, s svojim 1O0 miljonov milj dolgim repom in nov komet, katerega opazujie-mo na zapadni strani, ki ima 80 miljonov dolg rep se ne bodeta trčila. Da se bi ta d‘va kometa trčila je ravno tako možno, kot da bi dve bolhe, ena skakajoča po londonskih ulicah in druga, pa po ehicaških. skupaj trčili, ali pa da bi križarka na atlantiškem morju zavozila v Union Pacifični vlak. Halleyeva repatica .potuje okoli solnca od vzhoda proti zapadu. 54,000.900 milj stran, med tem ko novi komet kroži od za pada ¡proti vzhodu v razdalji 3.500.000 milj. Če se ¡bi shfoajno ta dva kometa trčila, videli bi edino lep nebesni prizor; nam zemljanom pa se ni treba bati nobene katastrofe,-ker med tema dvema kometoma, ke-dar si bodeta na.jibližja eden dru-zemu Im mala razdalja petdeset in polj miljonov milj. Mae solnca bo držala ta dva kometa v varni razdalji. Za Primero sirote. Prejeli smo do sedaj $10.85. I-miena darovalcev priobčimo v prihodnji številki. Zastopnika Sabath in Campbell, zahtevata, da se v državnem zboru razpravlja o tatvini dveh miljonov^-dolarjev Nedavno tega smo poročali, da so se odvetniki zvezne vlade pobotali s zastopniki National Sugar Refining Co., da slednja plača vladi $600.000 za davke, ki znašajo svoto $1.000,000 in kazen od $1.000.000. to je skupaj $2,000,000 ter ob edem pristavili, kako je Sugar trust goljufal vlado. Res sramota bi bila, da bi se napo-stavneiuui trudu, pustilo $2.000,-000 ljudskega denarja za bore $600.000 in ca bi se pustilo goljufe. na miru. Vise jie misliilo, da 'bo pri tem o-stalo, toda gospodje vladni meše-tarji so se zaenkrat grdo zmotili. Demokrat Sabath, zastopnik za Illinois in republikanec Campbell iz Kansasa sta vložila kongresu resolucijo, v kateri ¡zahtevati, dase cela zadeva, od kongresa preišče in po zakonih postopa. Resolucija je v rokah strica Cannou. Sedaj se nestrpno čaka kaj bo # kongres tozadevno ukrenil. Bo li Sugar trust moral plačati $2.000,-000, ali samo $600,000? Najbrž pa ¿¡a ne ibo plačal niti centa, ker kakor se vidi in sodi iz Taftovega govora, ki ga je držal pred kongresom pred dvemi meseci, bo cela zadeva zaspala, ako se Sabath in Campbell za stvar energično ne potegneta. Taft je ¡prosil kongres. da pusti stvar na miru. ker bi sicer’ znala škodovati možem “higher up”, to je trustjanom. Pri vsem tem pa je značilno to, da je predsednik tega trusta, Ha-vemever. sam pritrdil, da trust ob času volitev podjpira obe stranke in sicer v kateri državi vidi večino ene stranke, tisti da- podporo. Toriaij im,a trust v kongresu kakor tudi: v senatu svoje zastopnike, republikance in demokrate in prav gotovo pride tako daleč, da bodejo celo za de vo potlačili, ljudstvo oškodovali za mdljone in tatovom' in goljufom velikega kalibra pa dali zaupnico. (Mr. Sabath in Mr. Campbell se menda ne bodeta dala ugnati v kozji rog. Ako hočeta, da ju ljudstvo. katero zastopata spoštuje in še v prihodnje voli naj ne odnehata niti za palec od svojih zahtev. Državljani pa, kateri so ju volili in tudi drugi pa naj jima pišejo. d!a vstrajata in zahtevata pravico in popolno odškodnino. OPOZARJAM g. Pogorelca trgovca s zlatnino, ki potuje po slovenskih naselbinah, da pusti mojo Oisebo enkrat za vselej na miru, ako. noče, da se mn 'kaj ¡poštenega ne pripeti. M. V. Konda. Opozarjamo v imenu S. ¡S. P. Zveze g. Pogorelca. trgovca s zlatnino. ■ .da pusti Zvezo in njena društva popolnoma na miru. in istih ne obrekuje. Odbor. UMRL je dne 20. februarja t. 1. dvanajstletni JOSIP ANTON KONDA sin g. Antona Konda, v Potters-ville, Calif, in nečak solastnika “Glas Svobode”, g. M. V. Konda. Blag mu spomin! E V STARO pošiljamo: za $ 10.35 ............... SO kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron, za $ 204.50 ... k....... 1000 kron za $1020.00 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriličns-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r-o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 81 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio VOHUN.*** Četrto poglavje. (Nadaljevanje.) Dolina, v kateri se je dvigal dvorec gospoda Hvartona, se je raztegala od severozahoda na ju-gozapad in ¡hiša je ležala na njenem gornjem koncu. Majhna vrzeli med nasprotnimi hribi in nizka obal je dovoljevala pogled na morje. . (Vodovje, ki je še pred kratkim togotno butalo o'b breg, se'je polagal» zdaj v dolge, enakomerne valove, ki slede viharju. Nekaj črnih pik: je bilo razločiti tam, zdaj vidnih, zdaj zopet izginulih za valovi. Nihlee jih ni zapazil razu n krošnjarja, ki je zdajci skočil na noge in kakor pribit, vpiral pogled n,a vodo. Slednjič je stopil k družbi, vrgel nemiren pogled na Ilar-perja ih rekel nato z resnim pov-darkomi: “Kraljeve čete so morale odriniti ! ’ ’ “Zakaj mislite to?“ je naglo vprašal stotnik Hvarton. “Dal Bog, ,da je res . . . potre,bujeni njiihi esk-orto, da me spremi nazaj. ” “Teh deset ribiških čolnov ne bi plavalo tako urno. da nimajo več veslačev nego po navadi.” “Morda — ” je vzkliknil gospod Hvarton vznemirjen, “morda pa so to Amerikanci, ki se vračajo z otoka.” VIzgledajo kakor kraljevi,” je rekel' krošnjar pomenljivo. “Ne vidimi 'drugega nego temne, lise,” je opomnil stotnik. Tiar ve v se za te besede ni zmenil. “Odrinili so pred nevihto — taborili, ta dva dneva na otoku — konjenica je na poti — kmalu bodo imeli v bližini bitko.” Med tem ko je govoril to, je pogledava! krošnjar večkrat skrivaj in plaho na Harperja, ki pa ni ,kazal ni najmanjšega zanimanja za to, kaj se godi. Stal je sam. tiho oglevava.joč pokrajino. ¡Ko pa je krošnjar umolknil, se ja Ilarper okrenil k staremu Hvarton.u. češ. da mu opravki ne dopuščajo ostati tu še dalje časa : da hoče porabiti torej lepi večer in potovati naprej. Krošnjarjev nemir je naraščal čudno, nerazumljivo. Njegovi pogledi so letali veuoiner na drugi konec doline, kakor da, .pričakuje od one strani kakega 'dogodka... Zdaj je pripeljal Cezar popotnikovega. konja; krošnjar je u-služno uredil sedlo. Ko je bilo vse pripravljeno, ise je Ilarper je! poslavljati. Pri Sari in njeni teti je napravil to z vljudnostjo finovzgojenega človeka: ko pa je prišla vrsta na Faniko, je obstal za hip in toplejši, prisrčnejši nego po navadi je bil njegov obraz. Njegove oči so nemo ponavljali blagoslov, ki so ga izrekla davi njegova 'usta. in dekletova lica. so žarela v globok e jši rdečici, njeno srce je vtripalo hitreje, ko se je poslavljal od nje. Giazdar in gost sta se ločila med običajnimi ljubeznivostmi. Ko pa je ITarper stotniku' Hva-r-tonu podal roko, je opomnil z globoko resnobo : “Korak, ki ste ga tvegali Vi, je sila nevaren in lahko Vam nakoplje najneprijetnejših posledic. Ako se ima zgoditi to, tedaj utegne ¡biti morda v moji moči, da dam hvaležnosti, ki sa-in jo dolžan Vaši rodbini, dejanskega izraza.” “Prepričan sem, gospod.” mu je segel tu stari Ilvarton v besedo, “da bodete čuvali to, kar se Vam, je razodelo pri slučajnem bivanju v moji hiši ...” Ilarper se je obrnil naglo k njemu in odgovoril1 z veliko nežnostjo : ‘ ‘ Jln z niisem z vodici ničesar v Vaši rodbini, gospod, kar bi mi ne bilo znano 'že .popreje. A Vaš sin se lahko čuti zdaj bolj .varnega nego doslej, ko vem; jaz za njegovo navzočnost.” Še enkrat, se je priklonil celi družbi, zasedel ko n j,a. ne refcši krošnjar.ju več nego na, kratko “Hvala!”, in izginil kmalul za bližnjim gričem1, iKrošnjarjevi pogledi so .sledili jezdecu in še-le ko mu je izginil izpredl oči, so se dvignile njegove prsi v dollg, globok vzdih, kakor osvobojene težkega bremena. V'Dolžnik ¡¡jem Vaš, IHarvey,” je opomnil zdaj Ilvarton, “za to- SPISAL J. F. COOPER. kii ste mi ga prinesli iz me balr, sta. ” “Če ni morda tako dober kakor prejšnji.” je odvrnil krošnjar. “ je vzrok ta. da je zdaj redko blago.” “Zelo dober je,” jie izjavil gospod (Hvarton, “a pozabili ste, povedati ceno.” “Težko je določiti ceno — najbolje je, da prepustim to Vaši velikodušnosti ” Gospod Ilvarton je vzel nekaj zlatov med prste in jih spustil v Harvey-evo roko, ki se je pohlepno iztegnila ponje, požvenk-ljala preje z njimi in jih (pogreznila nato v veliko usnjato mošnjo, katero je nosil v nedrijih. Hip pozneje je stal poleg stotnika in ga vprašal hitro in odločno : “'Stotnik Hvarton, ali se povrnete še nocoj?” “Ne!” j,e rekel stotnik odločno in ljubeče pogledal sestri. “A-li hočete, gospodi Breza, da zapustim tako prijetno družbo, kadar je mogoče, da ss je ne bom rado-val nikdar več?” “Brat,” je vzkliknila Fanika, “vsaka šala o taki stvari je kruta!” “Jaz bi umislil,” je mirno zopet pričel krošnjar, da se zdaj, ko je prenehala nevihta, vankeeji lahko iprieno zopet gibati . . . Boljše bi bilo. stotnik Hvarton, da skrajšate svoj obisk! “O,” je vzkliknil angleški častnik, “od teh fantalinov se lahko odkupim vsak trenutek s par zlati, če bi imel ravna naleteti nanje. Ne. ne. gospod Breza, ostanem do jo tri!” “Major Añoré m ni mogel odkupiti -f denarjem.” je suho opomnil krošnjar. Obe sestri sta se obrnili zdaj v 'skrbeh k bratu in starejša je dejala : “Sprejmi^ dober svet, brat; Harve.v’ utegne imeti prav; njegovega mnenja v takih stvareh ne gre prezirati.” 'Da.' je to dostavila, mlajša, “(e ti je gospod Breza pomagal, da si prišel sem. si doiižan svoji varnosti in naši sreči, dragi Henrik, 'da tudi gl-ecfč vrnitve poslušaš njegov svet.” “Sanu senu se spravil t-n-sem in sam se lahko zopet spravim, nazaj!” je o zlo v olj en odvrnil stotnik. “Breza ni imel za-m e drugega dela. nego da mi je priskrbel masko in mi sporočil, če je zrak čist — in v poslednji točki ste se bili zmotili, gospod Breza!” “Resi je.” je dejal 'krošnjar, “in vzrok več, da, bi Vi morali odpotovati še danes. Potni list, ki sem! Vam. ga (dal, velja samo za -enkrat.” “Ali ne morete ponarediti še enega?” Bleda, krbsnjarjeva lica so se pobarvala, a molčal je in povešal k tlom pogled. 'Po majhnem odmoru je dostavil mladi mož z veliko odločnostjo : “Ostanem čez noč še tukaj — naj se zgodi, kar se hoče.”; “Stotnik Hvarton”, mu je rekel zdaj krošnjar z močnim- pov-darkoml “Varujte se velikega Virgínea s čudilo močno brado. Koliko vem. Vam je za petami, in živa duša ne prevara njegovega. očesa!” “On naj se mene varuje!” je odgovoril Hvarton ošabno. “Vas pa. go.-ipod Breza, oproščam sleherne nadaljne -odgovornosti.” “Ali mi hočete dati to pismeno?” je vprašal previdni krošnjar. “Z veseljem!” se je zasmejal stotnik. “Cezar, pero sem, pa papir in črnilo, da morem napisati odpustnico za mojega zvestega ¡spremljevalca Ha-rveyva Brezo, krošnjarja, in tako dalje in tako ’.dalje'!” Cezar je prinesel pisalno orodje in stotnik je sestavil med veliko'veselostjo začeljeno listino v njemu lastnih izrazih. Krošnjar je vzel papir, vrgel nanj nagel pogled1 in ga spravil -skrbno v np-drije, kjer je hranil mošnjo za denar, pozdravil rodbino in šel. kakor j c bil prišel. 'Malo hipov pozneje so- ga videli vstopiti v njegovo preprosto kočo. Ko so Hvartonovi seli k večer-jii-, se je stotnik po mirnejšem prevdarku pa le premislil. Poklical je Cezarja in mu naročil, naj pripelje Harveya, da se še enkrat pogovorita. Kmalu pa se je vrnil zamorec,, z neprijetnim poročilom, da je to zda-j prepozno; da mu je naznanila Katra, da mora biti Harvey že ,-bogv-e kako daleč na poti proti severu, ker se je, tik pred-no se je storila n-oč, odpravil od doma s svojo robo. Stotniku ui preostajalo drugega nego potrpeti, da mu rano/jutro dd> priliko za vrnitev po primerni poti. “Ta Ilafvey Breza s svojimi skrivnostnimi pogledi in zagonet nirni namiigavanji me vznemirja bolj nego maram priznati,' je rekel Henrik svojima sestrama. “Ne zapopadem, kako mu je mogoče v teh nemirnih časih potovati nen adleg o v a n e mu po deže-je opomnila teta Ivanka. Zakaj ga puste rebeli, da se tako- lahko izm-uizne vsaki-krat, je več nego morem odgovarjati.” ji je odvrnil nečak. “A general bi ne dovolil, da Skrivi kdo las na glavi tega človeka. “Zaresi?” se je čudila Fanika. “Torej1 ga general pozna “Menda.” “Kaj misliš, sin moj.” je vprašal -gospokbHvarton. “da si v ne varnosti, da te izda? “bie,” je dejal stotnik, “Mislim, da je v ta-kib-stvareh zvest in zanesljiv. Tudi ga mora ne varnost, ki’ bi .jo prineslo bivanje v mestu njemu samemu, odvračati od vsakega takega lopovstva.” “Jaz mislim.” je dejala Fam ka. “da ima. Harvey svoje dobre strani. Skoz njegov značaj vsaj proseva nekaj takega li,” Jim “Lojalen je! je ,’zkliknila se je a ie ljubezen do močnejša nego ki se ne uda no-mika?” Sara. triaimfujoče. “In to je mojih -očeh poglavitna vrlina. “.Jaz pa se zelo bojim, zasmejali brat. denarja pri njem ,, ljubezen za svojega kralja. “Če je temu tako.’ je pripo rnnil zdaj stari Hvarton “potem ne moreš biti varen, dokler si njegovi oblasti. ‘Zakaj nobena ljubezen s-e ne 11-cre r.staviti zlati izkušnjavi.^kadar je lakomnost temelj značaja.’ “In vendar mora biti ena ljubezen. dragi očf beni zamami. IN.* res. I'a “Neumnost!- Tukaj je tvoja luč. čas je iti spat." Peto Poglavje. Vsi člani Ilvartonove rodbine so prebili to noč v precejšnji ne mirnosti, zlasti pa sestri, ki sta komaj zatisnili oko in prestrašeni vztrepeta vali pri vsakem, najmanjšem šumu. Ni čuda. č vstali zjutraj nespočiti in potrti. Ko pa sta z okna spalnice vrgli hlasten pogled na vrt in bližnjo okolico, nista mogli zapaziti nič sumljivega. Nekoliko pomirjeni sta šli tedaj dol k zaju-t-rku. (Stotnik se je prikazal še-le. ko je že vsa rodbina sedela pri kavi. “Vidim zdaj, da sem napravi, bolje. da. sem si prihranil dobro postelj in dober zajutnk. je rekel veselo, “nego ¡pa da bi se bil hodil zanašat na gostoljubnost tega slavnega vo.ja kravarjev. “Ako si mogel spati, tedaj si bil srečnejši od mene in Fanike. M j,d ve sva smatrali sleherni gla sek noči za klice vstaške vojske.” “No.” je smeje odvrnil stot nik. “priznati moram, da tudi sam nisem bil čisto brez vseh skrbi ... A kako je bilo s te boj. a?” se je obrnil hkratu 1 mlajši sestri, ki je bila oči vidno njegova ljubljenka. “Aid si sl Šala tudi ti vstaško godbo ali vsaj sanjala o njej?” Deklica ga je pogledal3, ljubeče im odgovorila: “Ne. — Ka ‘kor tudi ljubim svojo domovino vendar bi mi bližanje naših čet ravno v tem trenutku napravilo velikih bniidkostij. -Mladi, Ilvarton je stal zdaj pri oknu, 'ko je Cezar naenkrat z o 'brazom. ki jc bil sk-oro bel. pridirjal noter in ¡brez sape zakli eal: “Tecite, master Enrik-o, tecite Tukaj gre uporni konj.” “Teči?” je ponovil angliešk častnik, vzrav-navisi se z vojaškim ponosom. “Ne, gospod Cezar, teči ni moj poklic!” S temi besedami je šel odločno k duriim, pomignil očetu in njim vred pogledal ven. -Približno četrt, ure daleč je bi lo videti kakih petdeset dragon cev. bližajočih se v naglem diru Poleg častnika, ki jih je vodil, je jahal mož v obleki naselnika, ka žoč na krošnjarjevo kočo-. Nekaj mož se je odločilo zdaj -od krdela in galopiralo tjakaj. Ko so dospeli do pota, ki jie peljal v dolino, pa so zasukali konje proti severu. Hvartonovi, ki so v brezdišni napetosti opazovali njih gibanje, so videli zdaj, da o vojaki, dospevši do Ilar'veyeve hiše, napravili polukrag, tako -da je bila k-oča v hipu obkoljena -od kakih dvanajst jezdecey. Zdaj je skočilo par dragoniciev s 'konja in izginilo. . . ¡Malo hipov pozneje pa so se zopet pokazali na dvorišču, s Katro- v sv-oji sredi, in iz njenega silnega mahanja z rokami je bilo dosti jasno •poznati, da se ne gre za malenkostne stvari . . . Ko -so 'dospeli zdaj še ostali vojaki tja, je sledil 'živahen pogovor s klepetavo gospodinjo, nakar je krenila cela -četa z veliko naglico proti Hvartonoveimu dvoru. Tukaj ni bilo v zmedenosti do-zdaj nikomur palo v glavo, da bi bil jroskrbel za stotnikovo skrivališče. Zdaj pa, ko je bila nevarnost, tako nujna, je vse hitelo predlagati mu ta in oni kraj v hiši kakor varen kotiček: A mladi mož je odklonil to kakor nedostojno njegovega značaja. Sploh ie bilo prepozno, da- bi pobegnil v šumo. ležečo zadaj za hišo. Vojaki hi ga v tem slučaju čist-o got,ovo zapazili in ga seveda tudi takoj dohiteli. Sestri sta se trudili, da sta ga s tresočimi rokami zavili v prejšnjo njegovo masko: in bili sta jedva gotovi s tem, ko so že bili dragonci» na trati in so v hipu tudi ITvartonov dvorec obkolili od vseh strani. Zdaj ni kazalo drugega nego udati sc v predstoječo preiskavo, kolikor mogoče mirno. PoV-eljnik konjenice je razjahal in se z nekoliko vojaki ¡bližal vratom, ki jih j:e odpiral Cezar počasi in z obotavljanjem. Težki korak vojakov je tako prestrašil nežne ženske, da so prebledele in trepetale. Možak, čigar nenavadna velikost je pričala o nenavadni moči. je stopil zdaj v solu. pozdravil družino po vojaško, a s kratkostjo v'pogledu, ki je bila v čudnem nasprotju z orjaško prikaznijo. Temni lasje so obkrožali v bujnih 'kodrih njegov obraz, od katerega pa je bilo videti komaj več neigo velike oči, ker je neizmerna brada -pokrivala njegova lica. Pogled je bil, kakor že rečeno, krotek in mil in glas ‘možakarjev, dasi globok, vendar ni bil surov ali neprijeten. Fanika s-3 je upala pogledati ga s plahim pogledom in takoj spoznala v njem moža. pred katerim je bil posvaril Harvey njenega -brata. ■— lahko si je misliti, kakšen vtisk je napravilo to nanjo. “Nimate vzroka biti v skrbeh, drage dame,” je dejal častnik s pogledom na blede obraze okoli sebe. “Moje opravilo tukaj se o-mejuje na nekoliko vprašanj. . . in ako >mi gospoda na-nje odkritosrčno odgovori, tedaj se odstranim takoj.” “In kaka vprašanja so to, gospod?” je ¡«pregovoril s težavo gospod Hvarton in vstal. “Je-li bil med nevihto t-ijj človek tukaj v Vaši hiši?” je vprašal dragonec z glasom, ki je izid ajal globoko zanimanje, a oh e-nem tudi .skrb. “Ta gospod... ta gospod . . . nas razveseljuje s svojo družbo.” “Ta gospod'?” je,ponovil častnik. okrenivši se k stotniku Hvartomu ga motril nekaj hipov in se potem nasmehljal. Približal se mn je s komično resnostjo, S3 priklonil globoko in dostavil: “Obžalujem, gospod, da. ste se tako prehladili;!” “Jaz?” je vzkliknil stotnik začudeno. “Jaz se nisem nič prot hladil!” “'Ne? ¡Mislil sem tako, ker -pokrivate svoje lepe črne kodre s to grdo lasuljo. Ako sem se zmotil. potem oprostite!” -Stari Hvarton je zastokal glasno. dame pa, ki niso slutile, kako daleč je bil dragonec poučen o stvari, so se spogledale trepataje. Stotnik si je nehote segel z roko na- glavo in je spoznal zdaj, da sta sestri v naglici- in strahu pustili razgaljen del njegovih pravih laij. Dal.je prihodnjič. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c uko pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, ID. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. D. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr, J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij HF* Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : IH, H Hi H 342 W. 27th St J, i, THOMPSON New York, N. Y. Zimski čas je za učenje ANGLEŠČINE =treziisitelja= po navodilu: Slovensko-angleške slovnice, Slovensko-angleškeia tolmača in Angleško-slovenskega slovarja. Knjiga v platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! Rojakom.' Slovencem naznanjava, da sva odprla Gostilno “Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22, Mladič & Krampats. lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo VRAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. deceinbra 1908. I GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. DruStvena seju vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju 17 JEWELED RAILROAD WATCH K* B h# Patentiran navijalnik, a aSžgfok za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne »delavcem na železnicah. Ijamčena ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot . se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš oa domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in nrtyezek darujemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUIW B LD’G, Chicago Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Islancl Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI» GARL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO* Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Gcslilna,k3"‘* dobi mrzel in gorak prigri- |/\q zek. : Pod vodstvom S. Stastoy 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za druStvene in unijske seje. in* Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sch-oetnhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, I 937 Blue Island Ave. Chicago Ul. NAJEMNIK & VANA, IZDELOVALCA sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone : Canal 80 22nd St & Lincoln blizu slovenske cerkve Pooblastila ih prošnje na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v sta rem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdila. FRANK PODGORŠEK. 56 Warren St. New York. N. Y. M. KARA 1919 So HALSTED ST. cor. 19. Pince. Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo mm m I i sž&l« sffl- Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, •c ... * Ul \¿t \U Vfc T WI VK. I /V -^JKSiSfc* -iW^l^VvS* -c uk fr w ({ :=^ Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1903. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATU GAISTIEK, ¡podpredsednik. Box 227 Ni komis, lil. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111^ M. V. IvONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago. III. IVAN KALAN,.blagajnik ; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. IVBRlSČAJ Box 271, Grand' Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI : JAKOB ZAJiC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, III. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. •• Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsak zadnji četrtek v mesecu. IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE. 24. feb. t. 1. se je vršila seja pod predsedstvom Anton Mladiča. Prisotni so bili: A. Mladič, J. Ivanšek, M. V. Konda, J. Benko, J. Verščaj, L. Skubic, A. Duller, A. II. Skubic, Ivan Mladič in novo izvaljeni pomožni odbornik dr. št. 19 v So. ChicHgi, br. Wil-lia m Rus. Poročilo dr. št. 2 v Claridge, Pa. o umrlem br. Vincenc Zor se vzame na znanje. Dr. st. 15 v Granville, 111. poroča. da je br. Ivan Žlindra naj-prvo za 60 dni od bolniške podpore suspendiralo, in sicer s 2. [ jan. naprej. Ker pa na to ni hlo-tel plačati asesmenta ga je direktno suspendiralo od vsih podpor. Preeitano je bilo tudi pismo odvetnika od ravno tam. h kateremu se. je Žlindra zatekel češ, da mu Znreza ni izplačala popolne podpore. Odvetniku se je po dalj-ši debati sklenilo enkrat za vselej odgovoriti s primernim pojasnilom; društvu pa. izreka glavni odbor zaupnico za točno delovanje in nadziranje svojih Članov. ( , iBr. tajnik predloži listine br. Frank Matkota član dr. št. 2 v Claridge, Pa. o izgubi enega o-česa. ,g pristavkom, da so iste v redu. odbor je na to sklenil da ■se mu splača svota $75.00 na račun nismrtnjne. Dr. št. 16 v Clinton. Ind. poroča o br. Rudolf Cesaru. kateri je bil operiran na slepiču. Po prečrtan.]« vseh tozadevnih pisem, kakor tudi tozadevne paragrafe pravil se je odbor soglasno Izjavil. da se nm odpravnina ne izplača. ker imel je lastna sredstva, dobival ozir. dobiva pa tudi bolno podporo. Dr. št. 20 v Cleveland, O. poroča o br. Jacob Hočevarju, ki je bil istotako operiran na slepiču. Brat Hočevar ni imel nobenih sre'štev, za operacijo, za to je odbor dovolil, da se mu plača za operacij6 $75.00 kakor govore pravila, ter da ista svota zaraču-ni na usmirtnino. Poročilo dr. št, 12 v Cumber-lan. Wyo. so vzame na znanje. Rawnotako dr. št. 13 v Witt, 111., kateremu pa naj tajnik odgovori, da dr. mora plačati pečat. Bratu1 Ivan Tomiču čl. dr. št. 27 v Forest City, Pa. se podpora izplača, kohitro ¡bodejo listine v redu. Poročilo dr. št. 41 v A mb ridge, Pa. se je vzelo na znanje, kakor tudi ono dr, št. 24 v Milwaukee. Wis. I Na io se i pregleda varščina br. Benkota in odobri. Brat tajnik nadalje poroča, da je razposlal pravila na vsa dru-št\*n. Znaki so gotovi. Odbor je določil. da se računa za nje $1.00 komad. Glede bolniške nodpore je odbor sklenil, da se plačuje po $8.0Q na teden, kadar se pa računa na id ne v e pa po $1.16 (vzemimo n. pr. 10 dni tedaj se plača S tolar-' jev za en teden in po $1.15 za o-stale dneve.) Brat- predsednik predloži bančno knjižico od The Northern Trast Co. kamor se je vložilo $2000.00 na obresti. Knjižica se je izročila v varstvo predsedniku /gospodarskega odbora br. J. Benkotn. INato so bili predlolženi računi z.a tiskovine in račun br. A. H. Skubici, La. seja se je zaključila ob 1/512 uri zvečer. M. V. Konda, zapisnikar. DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1 v Chicago, 111. : M. Y. Konda. prédis., 1518 W. 20. st.; A. H. Skulbic. ta j.. 2014 Blue Island ave. ; Josip Ivanšek, iblaig., 1517 S. 43. ave.; — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 2 v Claridge, Pa.; Ivan Mlakar, .pneds.. Box 68; Ivan Batič, taj.. Box 487; Lovrenc Sturm, blag.. Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu. Št. 3 v Depue, lik: Franc Grošelj. ipreds. : Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar. blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 v Black Diamond, Wash.: Jos. Plaveč, priedls.. Bx 644: Matih Pečnik taj.. Box 4: A. Slapnik, blag. Box 630. — 'Seja 1. nedeljo v mesecu v prostorih br. A. Slapnika. Št. 5 v Darragh, Pa.: Matija Kic, pneds. Box 96 ; Ivan Renk, taj. Box 57 : Josip Hauptman, blag. Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jakidb Zajec, pneds. Box 44: M. Krstnik, taj. Box 44: Ivan Mlakar. blag. Box 11. — Seja 4. nedeljo v niese oui. Št. 7 v Arona, Pa.: Alojs La-harne .prédis. Box 156, Darragh. Pa.; Mihael Rajer, taj. Box 117; Andrej Štih,, (blag. Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 8 v McGuire, Colo.: V. Zupančič, prédis, Waisenburrlg Gordon Mine; Frank Bergach, Waise nlbung Gordan Mine. Colo.; Jakob Hribar, blag. Box 72, McGuire. Colo. — Seja 1- nedeljo v ¡mesecu. Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Gorkič, prédis., A. V. S. Oo. : Fran Jelenc, taj. Box 972: Josip Lanič blag. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karol Telban, preds. Box 132 ; Ivan Arhar, taj. Box 264; Franc Likovič. blag. Box 268. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani o'b 9. uri predlpoldlan. Št. 11 v Staunton, M.: Ivan Maček, ipnect., Box 667 ; Anton Ausec, taj. Bo« 158 ; Andrej Sebaffemeggar. blag. Box 408. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Jamšek, preds. Box 242; Josip Kesihlman, taj. Box 108; Frane Krek, blag. Box 108. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 13 v Witt, 111. : Anton Ulčar preds. Bo« 95; Ivan Repolnskv, taj. Box 317 ; Luika Dernovšek, blag. Box 208. —Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, predb. Box 65 ; Josip A-lič, taj, R. R. No. 8, Pittsburg. Kans. ; Franc Seti na. blag, Box 127, Yale. Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu. št. 15 v Granville, 111.: Jakob Cesar, preds. Box 168; Peter Tomšič, taj. Box 14; Ivan Papeš. ¡blag. Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v g. Ivana Papeš dvorani. Št. 16 v Clinton, Ind.: Vin- cenc Verhovnik. preds. Box 569; Viktor Zupančič, taj. Box 17, R. R. : Rudolf Cesar, blag. Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predpoldan. Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc, preds. Box 148: Ivan Vidic. taj. Bo« 215; Josip Praeniik, blag. Bo« 254. — Seja 2. nedeljo v 'mesecu. Št. 18 v Girard, Ohio: Andrej Vid'ergar. preds. Box 403 ; Ivan Škof. tajnik. Box 11; Ivan Leskovec. blag. Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 v So. Chicago, Ul.; Jakob Tisol. preds, 11353 Fulton Ave.; William Rus, taj, 11316 Fulton Ave. ; Ivan Levstik, blag, 11262 Stephenson. Ave. VTsd v Pullman, 11!. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds, 8323 Connecticut ave. S. E. : Jernej Urbas, tajnik, 1239 E. 60thi str.; Valentin Kaneloni, blag,, 6103 Glass ave. — Seja 1. nedleljo v mesecu, v Knavsov! ¡mali dvorani. Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zi-memran. p red's. ; Franc Levar, taj. Box 123; Valentin Doibnibair, blag. Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar. preds, 725 N. War-man ave. :)Frane Ilruban, tajnik. 730 I la iti igli st. : Alojs BučaT, lb lag. 726 N. Wanna n ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, clb 2 uri popoldne v g. Posedat dvorani na 717 N. Warman ave. Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: P. Menart, preds. : Ivan Gregorčič, taj. Box 51 : U. Rupar. blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, prédis, 257 — 1st ave. ; Ford. Glojek. taj, 477 Virginia st. : Frane Mat jas, blag, 195 Reed st. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Kočevar, ¡prédis., 143 N. River st.; Franc Košmerl, taj, 428 Tulpe-horiken st, : Anton Košmerl. blag. 901 Scbukle a ve. Box 18. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26 v Collinwood. O.: Ivan Potočar, preds, 5624 Elsinor st. ; Ivan Aljančič, taj, 6321 Arcade srt. : Jos. Kunčič, bla^ — ¡Seja 2. četrtek v mesecu. Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, preds. Box 406: Fran Leben, taj. Box 419: Ivan Šume. blag. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mlešecu. Št. 28 v Madison, 111. : Anton Pleše, preds, Bax 14: Emil Tof-fant, tajnik. Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 29 v Taylcr, Wash.: Mihael Skerlhibe, preds. Box 7 : Rudolf Gradišnik, taj.. Box 48 : Ignac Piigel, blag. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Muz-gieij, precis. Box 8: Paul Osebek, taj., Bo« 4; Andrej Renko, blag. Bo« 13. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Juiraieh, preds. Box 21 ; Franc L e usti k, taj. Box 218: I-van Koren, blag. Box 14. — Seja 1. nedel jo v ¡mesecu. Št. 32 v Wenona, 111.: Anton Žitnik, preds. Box 245; Anton Germ, taj. Box 93 : Alojs Jaklič, blag.. Box 95'. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 33 v Livingston, E1-: Matija. Gorenc, preds. Box 132; Karol Izlakar, taj. Bo« 152; Albert Švajger, blag. Box 148. — Seja zadnjo’ nedeljo v mesecu, v g. Černe in Zajec dvorani. Št. 34 v Oregon, City, Oregon: Peter Kurnik, preds. Box 155 : Ivan Kurnik, taj. Box 155; Fran Sajovic, blag, 131 — 18. & Main ¡.st. — Seja '2. nedeljo v miesecu. Št. 35 v Crawford, Kans. : Alois Korošec, prédis., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj, R. R. No. 4, Girard. Box 89. Crawford. Kans. ; Anton Šraj. blag, P. O Franklin. Box 3. Crawford. Kan. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 v Springfield, El.: Martin Pekol, preds, 715 N. 14. st. ; Alojz Pekol, taj, 1201 S. 17. st. ; Josip Grobelnik, blag, 1031 So. J 5. st. — Seja 2. nedeljo v mesecu Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, preds.; Martin Škoda, taj. Box 82; Ivan Grošelj, blag. Box 277. — Seja. 3. nedeljo v mesecu. St. 38 v Jenny Lind, Ark.: Jakob Lambrchrt. preds, R. F. D. No. 3, Box 224, Ft. Smith. Ark.: Ivan Lovska, taj. Box 131 : Ivan Slapar, blag. Pox 37. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39 v Agular, Colo-: Franc Požrl, preds. Box 3, Broadhead, Colo.; Anton Lah. taj. Box 15. Bcofeidfhe-ad, Odo.; Josip Morgl, blag, Agular. Colo. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 40 v Salida, Colo.: X. Pre-dovič, pnedis. Box 565; L. Kovačič, taj, Box 260; Math Mautiz, blag^, Box 641. — Seja dne 17. v mesecu. Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds:. Box 141: Fred. Ogulita, taj. Box 70 Ambridge. Andrej Unetič, blag. Box 263, Ambridige. Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Botzič, preds. Box 32; Anton Kaneliarie. taj. Box 32: Dragotin Grenko, blag. Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Pelko, preds, P. O. Madrid. Iowa; Frane Lakner, taj, P- O. Madrid: Martin Siiipan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44 v Virden, 111.: Matevž Ste rmiec. preds. Box 340, Virden, UL; Tvan Deželak, taj. Box 41, Girard. 111.: Anton Stopar, blag.', Box 231, Virden. 111. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45 v Baltic, Mich.: Karol Stopar, preds. Box 147. Baltic, Mich.: Franc Štempihar, taj. Box 264. So. Range. Mich.: Franc Lab, Wag, Box 61. Baltic. Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 v San Francisco, Calif.: Anton Serjak. preds, 1418 Vermont St.; Josip Riapuš, taj, 816 Hampshire St.: Franc Piškur, blag, 816 Hampshire St. — Seja 2. nedeljo v mesecu ob 8 uri zvečer na 816 'Hampshire St. Št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar, predsednica. 2727 S. 42nd Ct.: Antonija Ivanšek, tajnica. 1517 S. 43 r d' Ave.: Marija Marentič. blagajnica. 4508 Ellis Ave.: vse v Chicago. 111. — Seja se vrši dru go ned e1! jo v mesecu. Neuropin Želodečni črrenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem J,'lesniku na Moravskem. Avstrija v zadetku zadnjega stoletja m ga jiostavil na ameriški trg v letu 19JO Vsakdo priznata, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! ^Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zlravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krčn in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St, Chicago, Illinois ( GARANTIRAMO DA ----- JE --- DRUŠTVAM S. S. P. Z. V POJASNILO. Opozarjam vse taj. S. S. P. Z. da blagovolite pošiljati Zdrav, spričevala novih članov, in dopise pravočasno. d'a prejmem do dne 20. v mesecu ker nova društva in člani se priobčijo v zadnji izdaji glasila v vsakem mesecu. Ako listine in poročila ne prejmem oh času, potem se odloži na drugi mesec. Pripomnim še, da znaki so gotovi in če društva iste žele mi naj uradtaiki blagovole naznaniti koliko komadov se naj Odpošlje. Denarne nakaznice se naj pošiljajo vedno in zia vse stvari glav. blagajniku Ivan Kalan-u v Milwaukee. Wis. in ne na. tajnika, ker tajnik ne sprejema denarja. Tedaj ravnajte ¡se po pravi lihi! Jos. Ivanšek, tajnik. ČLANI ŠTEV 16 POZOR! Opozarjam člane društva št. 16 S. 'S. P. Z. da se prihodnje .seje polnoštevilno vddleže. Seja se vrši v nedeljo 6. marca ob 9. uri zjutraj v Jos. Gracar j evih prostorih Clintonu. Ind. Kdor izostane brez tehtnega vzroka 'bo kaznovan kot določeno. Victor Zupančič, tajnik. Spala je deset let. Gospa A. Tannenholz iz Detroita se je po desetletnem melanholičnem spanju zopet prebudila 'in se počuti popolnoma zdravo in pri pameti. Stara je 50 let. zgleda pa celih deset let mlajša. Pijte naše pivo! The Komad SchieierCo. MALTSTERS Najboljši “MALT” Sheboygan Wise. Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in ara-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W 145th St, N«w York, N. Y. SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na IMIoTaor MLADIČI GENERAL AUENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. hfjpllljpmn ^eke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-UJ6 portiranih tkanin. Prodajamo ?°^ove obleke za delavnik Imamo ve^^° za^°S° trdih in mehkih klobubov. V Zalo?! *mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač. finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. | 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” S' M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK m 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopolndne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blae Island Avenue, Chicago > TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. teUzšZ. ¿jíC £32. Pijte najboljše pivo » M n sa ¡s Peter Schoenhoffen Brewing Go. g n PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. fed J* 4_________________ “Glas Svobode” (The Voice oe Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Pwi svobodomiselni list zu slovenski narod v Ameriki.______________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja------ ZA AMERIKO: Za oelo leto...... za pol leta....... ZA EVROPO: Za celo leto...... za pol leta....... .$2.00 .$1.00 .....$2.50 ....$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve .je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.. KEV. LAVRIČU. V štev. 7 “Glas Svobode” z dne 18. febr. t. 1. priobčil je biviši urednik; na šesti strani med “Dopisi”, sledeč izviren dopis: Indianapolis, Ind. Pred par leti! se je priklatil v našo naselbino neki maziljenec, po milosti kranjske policije, da bi tukaj pasel brnim ne slovenske ovce za boga in rimske travante, da se jimi niti v tujini ne iznevere njihovi nenasitni bisagi? Kot tak je bil tudi poverjenik družbe “Sv. Mohorja” v Celovcu' ter nabral 45 članov, in gotovo ravno toliko dolarjev. Toda udje “druiž. Sv. Mohorja” po družili krajih, so dobili knjige že tri mesece od tega kar pa mi drugi zaman čakamo na nje: k akor Židje na “ o dr eš e n i- ka,” Kaj je z našimi knjigami, morda bi vedel povedati -— rev. Josip Lavrič, župnik slov. cerkve v Nevvburgu pri Clevelandu (?). Ni: ibudiman da so naši dolarji posnemali svetopisemskega preroka Jona* ter mesto v Celovec — zlezli v ribji, pand on farski trebuh iz kojega nebojo videli belega dne. — Pa bode ta ¡brezverski svet še nadalje trdil, da se ne godijo več čudeži? Vraga ne! Več Mohorjev. Rev Jos. Lavrič se je čutil prizadetega in nam pisal na “Special Delivery” pismo katero sitno prejeli ravno v času, ko je bila že- številka '8 v tisku, in se dobesedno glasi; “Cleveland, O. febr. 22. 1910. Dear ¡Sir! V zadnji številki Vašega lista se me od strani Mohorjanov iz Indianapolis-a po krivici napada. kakor da bi bil jaz denar za-se prihranil. Da je to podlo obrekovanje, priča, to, da imam jaz od .družbe potrdilo, da je prejela denar in zapisnik. V koledarju so natisnjena: imena naročnikov iz Tndianapolis-a, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi družba ne bila dobila denarja. Družba sama mi ja pred nekaj dnevi pisala, da je odposlala knjige, če pa knjig še ni, tega nisem kriv jaz. Ker še meni -godi krivica, zato Vas prosim, da v prvi številki Vašega lista to obrekovanje prekličeta. Ako tega ne storite, Vas naznanim poštnemu nadzorniku y Chicagi. Pustite me popolnoma v miru! Jaz hočem imeti mir. Z odi. sp. Rev. Jos. Lavrič. Gospod Lavrič, vi želite, da mi prekličemo kar se je o vas pisalo. Vprašamo vas pa. ali je uredništvo ali morda upravništvo Glas ¡Svobode o Vas pisalo? Menda ne! In če hočete, da mi .stvar prekličemo morate popolnoma .drugo taktiko zavzeti.' Mi nismo nobeni otroci in se ne oplašimo vsakega bavbav. Kedor je pistCT”o Va.s in če se čutiiteiga razžaljenega. naj1 tudi prekliče, ako hoče. ¡Sicer pa ne vemo na kak način se Vas po krivici napada oziroma da se vas podlo obrekuje. Gospod Lavrič, vi site pobrali naročnino. z;a Mohorsike knjige, kar sami v pismu priznavate, ali ni bila tedaj vaša dolžnost, da se tudi prepričate1 da so naročniki knjige tudi prejeli? Zakaj niste tega storili. Moihorjani se v dopisu jeze, da povsod drugod so knjige pred tremi meseci' prijeli, le njihovih knjig ni. lAli niso tedaj tudi opravičeni javno vprašati, kaj je ž njihovimi novci oziroma knjigami.'Tega jimi vendar vi ne bodete zabranili. Sklicujete se. da imate potrdilo od: družbe o pre- POZOR! jetem denarju in zapisniku. To je vse lepo gospod Lavrič, toda mi smo tako nevrjetni, da celo gospodom župnikom ne verujemo, dokler nam črno na belem ne dokažejo. ¡Nadalje pišete, da so v koledarju natisnjena imena naročnikov iz Indianapolis-a. Kaj nas to mar, sicer pa mi nimamo koledarja Mohorjeve družbe, da bi se o istem prepričali, istotako pa se ne morejo in niso ¡mogli Mohorjani v Indianapolisu prepričati, da so njihova imena v koledarju, ker istega prejeli niso. Da se Vam je baje krivica zgodila ni naša krivda, temveč vaša, ker se niste prepričali o pravem času. če so naročniki knjige dobili ali ne. Zato ne bomo mi tako dolgo ničesar preklicali, dokler ne pridete z dokazi, ki Vas opravičijo, pa nnakar nas stokrat de-nuineirate poštnemu nadzorniku v Chicagi. Gospod Lavrič zapomnite Sli to, da. poštni zakon je precej strog in kazen gotova. Poglejte svoje pismo in se prepričajte, a-ko se niste pregrešili zoper ono točko poštnega zakona, ki prepoveduje grožnje v svrho pridobitve kal/tga smotra. POLITIČNA ZAVEDNOST. V zadnji številki “Glas Svobode” smo priobčili članek, “Politična zavednost”, v katerem smo pridbčili vprašanja in primerne odgovore našega naročnika, slovenskega farmarja. Ta teden pa smo prejeli zopet eno pismo od slovenskega- premogarja, ki je tudi polno inteligentnosti in kaže, da naš, v Ameriki bivajoči narod — slovenski proletarijat, neguje dobre misli, . ima dobre i-deje. pred vsem pa kaže, da naše ljudstvo se je »začelo zavedati. Ta illinoiški premogar piše med, drugim.- Večkrat sem opazil v Glas Svobodi in tudi raznih drugih delavskih, časopisih, da pod soci-jalizmomt h» delavec dobil popolno vrednost svojega produkta, nadalje da socijalizem je za skupno last vseh produktivnih sredstev. kar jaz' seveda tolmačim na ta način: Vse stroje, mašinarijo, tovarne, pnemogokope. rudnike, železnice, pošto v obče vso industrijo bo lastovalp ljudstvo to je vlada. Nehote mi pa sedaj prihaja na misel sledeča stvar: V Zdr. državah je pošta pod vladnim nadzorstvom ter je last ljudstva. Po uradnih poročilih pa ima ta zavod ali/recinjo industrija vsako leto prim.ankljaj. Kaj je temu vzrok? Ali nas ta fakt ne odvrača od teiga. da bi vrjeli. da bi industrije vspdšno napredovale pod soeijalizmom ? Prosim pojasnite mi to ižadevo. ker še vedno dvomim. da bi res pod soeijalizmom postale razmere boljše. Ta poštni primankljaj vas ne sme vsaj tako daleč oplašiti, ker temu ni kriv socijalizem, ker pa se jo v kapitalističnih časnikih tako nezrelo o tem razmotrivalo je potrebno, da celo zadevo nekoliko bolj natančno pregledamo. (Razni trusti in kombinacije, ki po svojih meščanskih, klerikalnih in 'kapitalističnih listih, hočejo na vsak način obdržati vso industrijo celega sveta v svojih rokah, za lasten dobiček, ki v teh listih nepravično obsojajo socija-lizetn in težnje zavednega delavstva in unionizma. Kaj radi .s prstom kažejo na pošto Združenih držav, češ, glejte ta je ljudska last. poidi vladno-kontrolo, pa ima vsako leto toliko miljonov .zgube; ta ljudski zavod ni popolen, ker je last ljudi in ker ni v rokah posameznih, neodvisnih družb, kakor je na primer telefon in brzo-jav. Ozrite se na dobičke telefon družb itd. To je vse prav in mi se tudi ¡s tem strinjamo s kapitalisti ko trie, d.a postni urad je še daleč stran od popolnosti, dostavimo pa. da poštni urad je ljudska last, toda istega se ne upravlja demokratično ter da najvišji in najboljše plačani uradniki v tein uradu najmanj delajo, vendar pa vkljub vsem' defektom je ta urad mnogo boljši kot pa. kateri drugi privatno lastovan -sistem, ako primerjamo cenost in kakovost ¡službe. Če čitarno letna finančna poročila tega urada pa opazimo, da. isti ne napreduje ampak ima velike zgube vsako leto in ko nam n.? bi bile razmere znane in ko ne bi številke jasno govorile, bi se strinjali s kapitalisti, ki trde, da če bi pošto lasto-vala privatna družba, bi delala ogromne dobičke; tako se vidi. da sistemi je slab, ¡da vlada ni kos v upravljanju pošte. 'Tako daleč dobro. Sedaj se pa prepričajmo kaj je vzrok deficita in kako bi se moglo uravnati, da bi bila pošta, kot državna institucija, dobičkanosen zavod. 'Popolna ovržba prej imenovane trditve leži v tem, da vzrok primanjkljaja je “graft” želez-nienih družb, katerega, iaprešajo iz pošte vsako leto razni senatorji in poslanci, ki v državnem zboru zastopajo razne železnične družbe. Vlada Združenih ¡držav plača železnicam vsako leto $4,- 800,000 samo za najemščino raznih poštnih vozov, ki prevažajo polito. Poleg tega pa še plača železnicam vsako leto $46.000,000 za prevažanje pošte. Svota, katero plača vlada za dvoletno najemnino vozov, hi zadostovala za nabavo lastnih vozov. Ko je bil poštni proračunski predlog prišel v pretres v senatu, je senator La Follette iz države Wisconsin omenil glede najemnine poštnih vozov sledeče: “Ta predlog za $4,800,000 za letno na-jemšeino vozov, daje železnicam v deželi malenkostno, povprečno svoto po $4,229 od kare. Ko sem bil poslanec v letu 1887 je rekel generalni poštar Vilas glede tega. da namesto plačati najemnino železnicam za poštne vozove, bi bilo 'za vlado boljše, da zgradi lastne vozove. Štiri vozovi bi stali ¡skupno $17.500 in če k temu še prištejemo stroške za. popravek in snaženje v znesku $2500 tedaj lahko razvid it e da rent za dve leti bi zadostoval za gradnjo lastnih vozov, kar se bi pokazalo, da v -par letih, se bi stroški zdlat-no znižali in deficita ne bi imeli. Poštni oddelek bi na. ta način samo pri rentu prihranil vsako leto najmanj dva miljona dolarjev. Nadalje omeniti moramo, da železnice, ki prevažajo pošto Zdr. držav dobe plačano od teže in vsled tega je toliki deficit. Zakaj pa ne bi vlada Združenih držav plačala železniškim družbam od daljave prevoza, kot je to v Ca-nadi. kjer pošta vsako leto napravi velikanske 'dobičke? Sezimo še nazaj. Ti poštni vozovi so takonekoč poštni uradi. Vlada izda vsako leto velike svo-te za zidanje poštnih poslopij in če bi vlada grabila tudi lastne poštne vozove, bi s tem logično izvršila svoje načrte za lastitev in gradnjo vseh poštnih uradov. In kakor iz tega razvidimo ni vzrok primankljaju fakt da ljudstvo lasti pošto, temveč ves vzrok primankljaja leži v tem, da ljudstvo ne lasti železni e. Naš dopiso vatel j. illinoiški pre-mogar, ima sedaj boljši zapopa-dek in prepričani smo, da od sedaj naprej ne bo več dvomil, da skupna last vseh proizvajalnih sredstev ne bi okoristila ljudstvo to je proletarijat in ves človeški rod. Graft, bi zginil, kompetieije bi ne bilo več in tudi cena živilom in drugim potrebščinam ne bi vedno rastla, med tem ko bi plača ostala stalna ali pa celo padala, kot je ravno sedaj, ko posamezniki laste trg in delo. ŠTEVILKE GOVORE. 'Po uradnem katoliškem letopisu tvrdlke M. IT. Wiltzius Co. je 14.347.027 katoličanov v Združenih državah ameriških. Isti letopis kaže. da je 16.550 'katoliških duhov mikov v Združenih Državah, in sieer 12,274 ¡posvetnih duhovnikov in 4.276 (članov vedskih redov. V skupno število (16.550) niiso všteti oni duhovniki! Zdirulženih Držav, ki delujejo v .drugih inOzeniških misijonih. Niti niso všteti oni v Rimu al študirajoči pomoti v računu zapisanih. Gorni fakt ¡smo navedli samo zato. da bode ljaidtetvo sprevidelo, kako1 se ga odira povsod in ktjer ¡se ga le more v imenu “edi-n o \z vel ičavne ” e e rk v e. NASVET. Na več vprašanj st a riše v gl ede skbbi in odgovornosti za njihove dtiroke naj v tej koloni sledeče podamo, kar je merodajno za Zbnuiž.ene države Ameriške. Vprašanje: Kedaj je otrok ¡polnoleten? Odgovor: Otroci moškega spola postanejo polnoletni, ko spočnejo 21 ¡Leto; ddkleta pa is 18 letom. V.: |Jma ili otrok o polnoletnosti državljanske pravice? Odlg.: Ako .je oiče državljan, te-liaij imajo njegovi otroci, spolni-vŠi 21 leto, vse pravice ameriškega državljana, čepa oče ni državljan in ako prav so otroci rojeni v Ameriki si imorajo preskrbeti državljtaske poipirje. V ¡slučaju, da je mati 'Mia državljanka pred možitvijo s rednžavlj anom jn si sledmi ni šeVamerilških papirjev ¡pridobil, tediaj otroci nimajo državljanskih pravic, temveč se sima trajo 'za podložnike one Vlade, katere državljan je oče, tako dlolgo 'dokler ne vzamejo držav-ljamBlkia» papirjev. V|pr.: Dt) kieldalj marajo stariši sikrhefti za otroke? Odlg.: ¡Starigi morajo škinbeti za svoje otroke do 16 leta oziroma do polnoletnosti, ker do polnoletnosti imajo stariši pravico pobirati otrokov ¡zaslužek, in talko dolgo dokler prejemajo ¡stariši otrokov zasilužek ko tuldi zavezami za o-tiroke skihbeti. Vpi- -Kaj pai če otrok noče delati, ali ga smejo stariši o‘d: hiše odgnati? Odlg.: Do 16 leta nikakor ne, po 16 letu pa ,ga ¡lahko izrače v “reform” šolo, da se taan ,poboljša. Vipr.: Ali so stariši odgovorni za preštopke otrok ? Odg.: Za ¡zločine otrok stariši niso odgovorni), temveč storilec sam. Vendar pa to je kočljivo vprašanje im je odvisno največ od vzgoje in kako otroka uče. Vsakega otroka ise mora v šolo pošiljati iin v tem slučaju so sta-riiši vedino odgovorni. Mladoletne žločimee sodlilšče obsodi /za določen čas v “reform” šolo. Nesreča nikoli ne praznuje in tudi 'Vi ne veste kje 'Vas ista čaka. Za siampi $1jOO na leto se za-more ¡moški alii ženska od 16—65> leta zavarovati pri 263 let Obstoječi diružhii; katera plača: za izgubo življenja, obeh Očij, obeh rok, obeh ¡nog, ali jedne roke im jedtne noge $1,000.00, ¡za izgubo jedne noge ali jedrne roke $250.00, za izgubo jedineiga očesa $100.00. Bolniška podpora znaša $7.50 na teden. — Za pristop je treba naznaniti ime, natančni naslov, kaj i». kje delate, starost, velikost, težo, komu zapuščate usmirtnino, kako' ¡ste z doitičnim v sorodu ter pismu priložiti $1.00, nakar ise Vam takoj diopošlje zavarovalna polica. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 1071 Franklin Ave., New York, x N. V. IŠČEMO ZASTOPNIKE. Po vseh slo,venskih naselbinah^ kjer šle nimamo zastopnikov želi-mi'o postaviti zanesljive može), d,a pobirajo naročnino itn pridobivajo ulove naročnike za list “Glas-Svobode” proti primernem plačilu. Kogar veseli in se za list zanima naj se na upravništvo pisune n im potom obrne za madialjša pojasnila. “Glas Svobode” Co. • SVOJO,, 1518 West 20th St. Chicago. 111. OBVESTILO! Vsem društva p, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin \ i ! I drtisï'üena. pra-Vila. in prebode 1 I I “G la a S'Vobode” ? T f f kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi , ...» - .................... ' /" iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znatnko za 2c se naj priloži za odgovor. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, ill. toči IPEFtXT PIVO. PERU BEER COMPANY, Peni, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue 1 sl and Ave. 6c 19. «1.- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 j Prvo in edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od ( vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Požiljamo denar Da vse dele $ sveta; prodajamo Siflcarte. in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svode, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimouek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. t \ . . za.. js .. ¿.A I A * A A A ****** A Slovensko Delavsko Podporno in iPenzIjsko Društvo: Ustanov. «« *». * » tu vt, « V I jo ■*» *»**«« Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Pred». A. Clarec, 706 Market st.; Taj. Iv. Gantar, 706 Market st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu' na 706 Market st. 21. nov. 1909 DAHRAUH, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDStEDtNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Pran Plazzotta, Madison. Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Sprejeto novo društvo št. 4v Waukegan, Ul., IS. feb.: Ivan Gantar, cert. št. 66; J. Cankar, 66; A. Clarec, 67; Fr. Mlakar, 68; Jak Garapol, 69; Jak. Lešnjak, 70; Jok. Nagode, 71; A. Dolinar, 72; Fr. Brence, 73; Fr. Ogrin, 74; Frank Ogrin, 75. ' PRISTOPLI NOVI ČLANI. K društvu št. 1 v Darragh, Pa.: Jos. Pajek 62, I. Primožič 63. K društvu št. 3 v Claridge, Pa.: A. Pintar, 56; Pavel Potočnik, 57; J. Vozelj, 58; Peregrin Zupančič, 59; M. Cebošek, 60: A. Berger, 61. DRUŠTVENI URADNIKI. Dr št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Fr. Brunet, Box 54, Darragh. Pa. Taj. Fr. Čopi, Box 23, Madison, Pa.; Blag. Fr. Dermota. Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg. Pa.: Pred. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Simončič/ Box 88; vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. St. 3 v Claridge, Pa.: Pred. Henrik Lamut, Box 233; Tajnik John Bati eh Box 487; Blag. Lov-rene Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Ako kateri.zapazi pomote v u-radnib poročilih, to je pri imenu, naslovu in številkah naj to takoj naznani gl. tajniku, da se ista popravi. OPOMBA. Cenjene uradnike krajevnih podružnic se tem potom prosi naj blagovolijo natanko izpolniti prošnje u zadevi otrok in soprog to je rojstni dan, mesec, leto in kraj, ker to bode meobhodno potrebno glede penzijona; nadalje naznanjam da Družba je začela z vso pomladansko cv-etostjo napredovati, ako se vsi rojaki ki sem jim navodila poslal, odzovejo bodemo v prihodnjem poročilu preko 10 društev imeli; nekaterim rojakom sem odposlal tudi tiskovine kar upam da so jih prijeli a najlbrže je bilo prepozno, da bi si še pretekli teden zamegli društvo ustanoviti. Nadejamo se, da tudi tukaj se pregovor u-resniči: zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača saj to nam že sedaj svedoči zanimanje in simpatija rojakov. Toraj rojaki ko skupaj pri sodčku sedide dajte se malo posvetovati in sprevideli boste, da bi vam bilo vkorist tako društvo; ter v velikih nezgodah tudi za Vaše družine: nič ne de ako prav imate vže kako društvo, kjeT je velika družilna so usmrtnine in samo ena podpora v slučaju bolezni kmalu izčrpane. Tedaj delavec preskrbi ¿e dokler ni prepozno. stopi n dobre Zveze kjer doibiš bol. podpor» in usmrtnino kakor tudi pogrebne štroske. V penzionski družbi si pa zavaruješ življenje do smrti kakor tudi svoji soprogi. Ako se ne omoži, ravno tako je zavarovana, deca do 14 ali 16 lata. Vrhu tega si pa tudi za pogreb z nekaj eapaki preskrbljen. Na noga toraj, da zamo-remo reči: “Vsi za enega eden za vse!” Nekateri rojaki so si naznanilo z dne 4. febr. v Gl. Sv. krivo tolmačili. Ona $2.00 sta le za društveno ¡blagajno, ne pa gHavno, toraj ostale podružnice imajo s.volbodno za svoje blagajne zahtevati kolikor .hočejo. Z bratskim pozdravom Fr. Plazzotta, tajnik. DOPIS.* Cleveland, O. Spoštovani g. urednik: — Prosim sprejmite ta dopis v vaš cenj. list, s katerim želim naznaniti rojakom širom- Amerike, da smo Slovenci v Clevelandu zopet napravili korak naprej, ki je vreden, da zanj izve širša javnost. Tu se je namreč osnovala gledališka družba, ki ji bode namen prirejati slovenske gledališke predstave širom Amerike v slovenskih naselbinah. S temi predstavami bode združeno tudi predavanje s kazanjem lepših in znamenitih krajev naše stare domovine in drugih naših znamenitih mož. Upa sc, da bode našla ta nad vse blaga in plemeuita misel o-dobravajoč odmev med rojaki in znatno podporo jn da bodo šli slov. muzi umetnosti povsodi na roke in pridno prihajali na u-metniške večere S. 1’. D. Gledališke Družbe. Osobito še, ker si je družba nadela za nalogo poleg izobrazbe umetnosti in prosvete še pomoči podpirati slovenske šole tu in v stari domovini pa šolstvo sv. Cirila in -Metoda. Gledališka družba priredi prvo predstavo v Clevelandu v nedeljo večer (6. marca t. 1.) v J. Gr-dinovi dvorani “Ljubljana”.- — Vprizori sc nad' vse zabavna glu-ma v treh dejanjih “O te presnete ženske!”, spisal Anton Medved. V igri je vse polno pevskih točk in partitur s orkestrom ki je zopet ‘korak clalje, kajti igre s spremstvom' orkestra pa vendar pri nas še nismo imeli. ¡Pred igro ¡pa ‘bode deklamacija o slovenskem gledališču — krasni prolog — igeslo družbino. Dalje se .bode predavalo s kazanjem skioptičnih slik naših domačih krajev in znamenitejših pesnikov 'Program je pač nad vse raznovrsten ter se smelo upa. da se bode temu vabilu slov. občinstvo v čim najiminogobrojnejšem številu odzvalo ter v nedeljo pohitelo v Ivan Grdinovo dvorano k prvi otvoritveni predstavi. Clevelandčan. Stone City, Kans Cenjeni: — Tukaj vam pošljem en tolar, da mi boste še zanaprej list redno pošiljali, ker brez istega ne morem prebiti. Vsako soboto težko pričakujem, da prečitam naš edini delavski list v Ameriki. — Menim, da dolžnost vsakega slovenskega delavca je citati ta list, ker isti nas drami iz spanja. Zato rojaki naročujte se na “Glas Svobode”, kojega geslo je: V slogi je moč! Od boja do zmage! S soc. pozdravom A . Kropušek. POSLANO*). Opozarjam g. Ivana Brodnik iz Harrison City. Pa., da uradnike S. S. P. Društva št. 2 v Claridge. Pa. pusti na miru, ker menim, da se vsaeega lahko ogne in mu noben ne stoji pod nogami. Nad ali je mu svetujem, da vselej prej premisli, prodno govori, da rabi prava imena in ne obrekuje. Zapomni si naj, da društvene zadeve mu niso dosti mar, ker omenjeni ni več elan Zveze. Ako bi uradniki tega društva slabo gospodarili ne bi društvo tako napredovalo kot je; sedaj namreč šteje 81 (reci: eden in osemdeset) članov. Toraj Mr. Brodnik pozor! John Mlakar, predsednik. *) Za vsebino ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. r. Richter “P A INEXPELLER” Kaj ti koristijo močne mišice, če trpi? na revmatizmu. PAIN EXPELLER dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in oOc v vseh ’ekarnah. F. Ad. Richter Se Co., 215 Pearl St , New York. A, A fU The Gutsch Brewing ==Co.= Pivovari vleiatiega piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. www t’t rr wiw^wm^r^ 'jO The Collins IT. Y. Medical Institute 140 WEST 34th STREET - NEW YORK CITY. ■ ' -imt /—Frank Severietti,Cleveland, Miss. V — treh tednih ozdravljen bolezni želodca, prs in vrat-a. 2 — Justo Hermandez Huntington, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in želodčne napake. 4—Francis Lawandowski 416 So. Jaekfeou Str., So. Bend, Ind. — Ozdravljena, odprtin, hrast in ispadanja las. 3 — Jos. Miculka R. P. D., 1 Eas£ Bernard Tex. — Ozdravljen Nervozi tete in onemoglosti (slabosti) 9 — Ansbren Luksic, Tonopac, New. — Ozdravljen sifilisati-čnih znakov. 10 — Antanio Lo Castro 156 Troop Ave. Brooklyn, N. Y. V dveh tednih ozdravljen reuinutizma. 11 — J. Jakobson , Spermato-rehoos. Neb. — Ozdravljen generalne slabosti. 15 — J. Jacobson , Spermato-relioca, Nebraska - Ozdra-ivljen generalne telesne oslabelosti. 16 — Ludwik Solek,174 W. Kinny Str., Newark,N. J. — Ozdravljen,vnetja pljuč želodčnega katarja in vnetja oči. 17 — Luoija Turi, Box 126. Meadow Lands, Pa.—Ozdravljena Srčne napake. IS — Don Sime Gnlan Zadar Dalmacija — Ozdravljen kostnega reumatizma. 24—Krištio Jordanoff.Box 897, Jerome, Ariz. — Ozdravljen, bolezni želodca, kašlja, in bo-lezn^prs. 25 — Marija Olson, Wilkin-sbnrg, Pa. Ozdravljena, reumatizma. 29 — Nikola Hakv, 844 East 21 Str., New York City — Ozdravljen generalne telesne slabosti. 30 — Miss. J. A. J. — Los Angeles, Cal. — Ozdravljena reumatizma, telesne slabosti in bolezni želodca. 31 — Petar Smith 2302 Bay Ave., Hoquiam, Wash. — Ozdravljen , renmatizrfta v nogah in hrbtu. ako mi rečemo, da ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ozdravi v jednem tednu več bolnikov kot jih drugi zdravniki vidijo v celem življenju, in to DOKAŽEMO SREČO po čudapoinih zdravilih, našiti modernih in isknšenih zdravnikih. NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker še tiste dve zahvalnice katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične. Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tacih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmes času, malo trgovino z ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je sedaj čas. uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti. Taki oglaševalci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskušenega- zdravnika, kateri jim po ceni slušbo opravlja, ga oblečejo v novo suknjo, tako da v resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorejo tembolj Slovence iskoriščati. Verjamite tem, ako hočete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim in se bodete o tem prepričali. PIŠITE TAKOJ DANES PO znamenito knjigo in priložite 15 centov v znamkah za poštnino. Vski Slovenec bi jo moral imeti. URADNE URE SO Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in od 2 ure do 5 ure popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 ure predpoldan do 1 ure popoldan. Glavni ravnatelj Dr. S. E. Hyndman. Ako toraj boljujete na kakoršni koli bolezni, pišite ali pa pridite osebno v 5 — Miss. Anie Lukais, No. 27 Berry St., Brooklyn, N. Y.— Ozdravljena, reumatizma v rokah in nogah. 6 — Ida Johnson — Cloquet, Minn. — Ozdravljena glavobola in želodčne prebave. 7 — J. Rebjak Swedesboro, N. J.—Ozdravijen bolezni pljuč. 8 .— Mrs. Marije DobosNo. 640 Grand St., Brooklyn, N. Y. Ozdravljena bolezni maternice in neredne perijode. 12 — Mrs. John Gurka, East Rehway, N. J. — Ozdravljena. kroničnega zaprtja in želodčne bolezni. /•>' — Mr. John Gurka. East Rehway, N. J. — Ozdravljen kroničnega glavobola, vrtoglavosti in šlabe prebave. 14 — Marija Fontana, Trestlo Pa., Box 68'—Ozdravljena bolezni prs želodca in ledvic. 19— John Skiptunas, McAdoo, Pa., Ozdravljen bolezni prs težkega dihanja in slabe prebave. 20— John Ferschman, 174 East 3 St., New York City — Ozdravljen srčne napake in težkega dihanja. 21 — Mrs. Rob Abbie, Neb.— Ozdravljena kroničnega reumatizma. 22 — Mr. Rob, Abbie, Neb. — Ozdravljen kroničnega reumatizma. 26—Frane Antulik, 1350 Washington Ave. Columbus, Ohio. Njegov otrok ozdravljen od telesne slabosti želodčne bolezni i.t.d. 27 — Miss. Angelica Frau-kovič, 648 Eagle Ave. New York City. — Ozdravljena, srčne napake in bolezni pljuč. 28 — Mrs. Lidie Flaohbart Elm hurst Long Island N. Y. — Ozdravljena reumatizma v rokah. 32 — Florijali Rak, Herminie, Pa., Box 18 — Ozdravljen, prehlajen ja, v treh tednih. 33— T. P. Petof, Buhl Minn., Box 301 Ozdravljen očesnega katarja. 34 — Lvan Papež, Box 87 York Haven, Pa. — Ozdravljen težke notranje bolezni. DJPISI Claridge, Pa. Cenjeni : — Blagovolita priobčiti ta dopis v “MLas Svobode”, ker v tem nameravam opisati tukajšni skrajno nesramni dogodljaj. katerega zavedno delavstvo ne more z lepa pozabiti. Iz. naše skabs-ke ljnknje sie nič več ne sliši, ker je nastala nekaka tišina, a se je kukalo in skuhalo'1. toda tega e. čitatelji tega nočejo v javnost sporočiti iz samega sramu. A ker je mnogo čitateljev Glas Svobode, katerim je znana naša slkabi-ikia: ljiiilkna, ne sme to kar tako ostati, temveč naj se izve, .prvič v svarilo in drugič zaradi .pouka. IN'a taikazvanem, premogovem rovu. “ ma Čipki” so naši “Spar-tanci” naredili stavko, za katero so se že1 tedne prej pripravljali in ko pride dan odrešenja, se par zavednežev pripravi rano v jutro, :da se postavijo za stražo. Kmalu se je zbralo' od 100 do 150 mož. . da počaka “odrešenika”. g. poslovodjo. Prišel je in jih prašni kaj hočejo, a odgovora ni dobil, ker ga jie mačka 'snedla. SuiperintenCent je stopil na lovov vhbd in začel vpiti kot Jerih ar in potem veli. da kdor Moče delati naj stopi na drugo stran — — Žali bog. precejšne število se je ločilo, eden za drugim so cepali, na to pa stopi neko človeče s svetilko, posveti na “tablo” in se pohvali, da njemu dosti dobro vaga in tako je prišlo na dan zakaj .so stavko hoteli vprizoiriti. Neko drago človeče je zopet drugo basen okoli trosilo, bil je menda Nemec, da je on videl pismo, v katerem stoji črno na belem, id a bo rov zaprt, ako ne bo premog boljši, toraj je boljše, da začno zopet delati itd. Iz tega si človek lahko mi.sli, da Judežev igroš je igral veliko vlogo. — Pa naj bo tako ali tako, dne 24. jan popoldan smo. imeli sejo, na kateri se je sklenilo z delom pričeti, ker jim je g. poslovodja obljubil boljše ugodnosti, katere pa je takoj — še tisti dan — mačka snedla. 'B tem štrajkom »e je toliko doseglo, da se jih sedaj še bolj goljufa piri tehtnici in da so vsi tisti. ki sio vodili stavko in se zanj1 borili, odstavljeni. Delavci in njih nastopi so tega krivi in njih izdajalskemu postopanju gre vsa graja. Zaveden delavec jim bi klical: Fej skabi. naj vas vse isto zadene, kar se je drugim radi vašega izdajalstva pripetilo. Najeli ste se česna in le tako naprej in kmalu bodete tam, kjer ni muh. Iz tega I-athfco vidite kako napredujemo in po teim lahko vsak sodi kako je z delom po, teh krajih zato, ker se znamo tako fino postaviti, 'kedar je treba, da jih kar na pare stran podimo. Druzega ni ravno sedaj nič novega kot to, da kiedar se nesreči zazdi, pa zakionlomilna kapitalistična. smrtna roka zagrabi tega ali onega za vrat, kakor se je to zgodilo s enem američanom dne 19. m. m. No eden je zopet i.z pota. saj nas je dosti, ki čakamo iste usode. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in jim želim, da se drugače postavijo v slučaju potrebe kot so se ravno, tukaj, želeč. da se zbude iz izaslepljenqga isipanja. Som,učenik. Oregon Citv, Ore. Cenjeni g. urednik: — Gotovo sa vam bo čudno zdelo, kaj da mi je v glavo prišlo vtikati svoj nos v dopisovanje, ko sem bolj za vsako drugo delo pripraven kot, pa pero, vseeno pa upam. dc„ ne pošljete tega dopisa v u-redniški koš, kot se to prerado zgodi. 'Vsaki teden redno čitam naš delavski list “Glas Svobode” in vraga, kakor vidim; ,se od vseh strani !le -hibo poroča za, delavca. Eden piše. da se le slabo dela. drugi, da se nič ne dela in tretji zopet, poroča, koliko delavcev je pobilo it d - Oh, delavci, ali ni to žalostno, da nas ¡te kapitalistične spake mučijo, dokler ne izsesajo vso kri in mozeg iz ubozega trpina? Pokažimo kedo ima vso moč v rokah. Kapitalist ali delavec? Ko pride dan volitve ne poslušajte ljudi, ki hodijo okrog vas z velikimi trebuhi, vsega do gria siti. Stopimo složno v krog in podajmo bratske si roke, delajmo vsi za enega,’eden za vse in videli bodete, da se dajo vni-čiti tb krvoločni krvosesi. Pri nas se še nekaj dela, ali kedo more shajati s tako pičlo plačo. Za človeka z ¿’nižino'je posebno trda. sosebno sedaj v tem zimskem času, ko deži in sneži, da je groza. Fantje in možje: Keep away from' Oregon City! Onima dvema, ki sta pričela valbiti na limanice svoje rojake, da na.j pridejo v 'Oregon City borni dal kmalu “šnofanca”, a-ko n<> nehiata s svojimi lažnjivini,i vabili. Eden tistih rad “punča” toki er kaj imaš ter se nosi zelo napeto na rovaš delavskih žuljev in potem ko si'suh, neprenehoma drži telefon v roki, poslušajoč kedaj zineš kaj slabega, da pokliče po policaja, da te1 od-lifra. Drugi pa, ako ga vedno ne napajaš pa pravi: “Ta ne dobi več dela tukaj in tukaj.” Omenjena gospoda naj pazita, i^a ju ne pokažem javnosti v cel: njimi nagoti, da bodejo rojaki enkrat spoznali farske in. kapitalistične agente in hinavce “A 1”. Edino dobro .za nas tu v Oregon City je to, da smo večinoma sami, samci, da vkljub slabim, plačam zvrnemo polič ali dva ter ■kako staro “kranjsko” zapojemo ; seveda pojemo ne. radi tega ker se nam dobro gadi, temveč da nas'“ta rajni”! iz Californije razgreje. Kranjskih punc pa tudi imamo. Lepa dekleta so, da si marsikdo želi zakonski jarem na vrat natakniti. Ker so skušnjave velike, za toraj stric Le še eno zapojmo 'Pa nič se ne bojmo. Kdor se boji — naj doma zaspi J. S. Bržan. Byesville, Ohio. Cenjeni Glas Svobode: Prosim, da mi ,dovolite malo prostora da rojakom poročim kako se pri nas. v tem “suhem” kraju počutimo. Delamo še precej; dobro in stailno, zasluži se pa zmerno in ne preveč dobro. Delo se le s težka dobi in zato ne svetujem rojakom, da bi sem za delom bodili. Ta mesec mi je potekla tudi naročnina, in zato vam ob enem pošljem za nadaljno naročnino, ker brez “Svobode” ne morem biti. Tl koncu dopisa pozdravljam vse somišljenike želeč listu obilo uspeha. M. S. Anaconda. Mont. Cenjeno uredništvo: — Priobčite teih par vrstic v Glas Svobode. Tu v ’Anaconda gre z delom precej slabo, pa ša slabši časi se bližajo, ako se štrajk inženirjev v Butte, Mont. pri bakrenih ru’dnilq^i v kratkem ne poravna. Zima je tn ostra in neznosna, snega ima obilo, denarja pa malo. Nobenemu rojaku pa ne svetujem, da 'bi sam hodil za delom, ker razmere so že takšne, da če 'bi sem prišel bi sé prav gotovo kesal. Ob enem naznanjam tudi žalostno novico, :ki se je zgodila tu v Ana,condi dne 15. jan. t .1. John Žunič, star 34 let, doma iz Desinca pri Črnomlju je delal v tukajšni topilnici v “boder ma-ker” oddelku in ob 2. pop. je šel popravljati vzdigačo (crane) in v istem času pa je pridrvila druga dvigača in ga momentalno u-bila. Poškodbe je imel na glavi. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 43 j n zapušča ženo, 3 brate v Ameriki in vdovljeno matar v starem krajii. Bil je 'podpredsednik: omenjenega društva, pošten in v obče priljubljen. — Blag mu spQmin v tujini. K sklepu pozdravljam vse či-tatelje Glas 'Svobode, listu pa želim mnogo naročnikov — predplačnikov. C. Radoš. Virden, 111. Cenjeni g. urednik: — Tudi jaz sem sa namenil pisati par vrstic za predale našega “Glas Svobode”. 'Povem vam, da prebiram sko-ro vse slovenske liste v Ameriki, toda/izrazovito povem, ¿a z leib-žurnalom se ne nikakor ne strinjam, ker jv njemi ne vidim nobene izobrazbe za nhrod ali propagando za, slogo. Naši rojaki bi se morali poprijeti gesla: eden za druzega, vsak za vse in vsi za e-nega ter v slogi je moč. Ko bi tako bilo, takrat 'bi napredovali v slogi, izobrazbi in blagostanju. Tu v Girardu imamo en premo-gdkop in sedaj se dala še precej, toda, bojim se da bo docela drugače na spomlad. Tukajšni narod je večina Amerikanski in le S Slovencev nas tu stanuje. Kakih pet milj severno od tu leži mesto Virden. Virdenčane sam oni dan obiskal in opazili sem da so 'precej naprednega mišljenja in resnega značaja. Pri oni priliki u-stanovili smo podporno društvo, katerega smo z navdušenostjo ■priklopili S. S. P. Z. v Chicago. III., ker se vsi nadjamo, da ta Zveza rodi najboljši sad. Pri u-stanovitvi društva smo pokazali, da smo res za svobodnomisel. kar izmed ‘25 stalnih Slovencev se naši je 18 v društvo vpisalo. Ostale rojake vabim, da se nam pri prvi priložnosti pridružijo. Mi ne spremo posnemati, tuka.jiš-nih Angiležev, ki niso v nobenih društvih, ki’ morajo zanje kolek-tati milodare, če le en teden zboli. Z bratskim pozdravom John Deželak, tajnik. Virden, Til. Cenjeni: — Odstopita mi par vrstic v predalih. posvečenih za nas dopiso-vatelje. Kar se tiče delavskih razmer, vam lahko na kratko odgovorim. da dela smo prej siti kot pa mošta. To Vam imamo izvrstno kapljico! Daši ravno ¡povzroči včasih žalostne posledice, je treba semtertja tudi glavo dvigniti iz blata, kar .je pa silno težko za človeka, kojemu -vinski duhovi po glavi roje. Vinogradi so nam lansko leto obrodili le kislico, podobno kranjskemu cvičku, toda to vam menda malo mar. ker vi ga ne bodete pili. za nas pa je precej dobro ker smo ga vajeni. Star pregovor pravi: Vsake o-či imajo svojega slikarja — si različna stvari po svoje tolmači. Tega mnenja sem tudi jaz. Do sedaj sem molčal, ker mi je pa neki rojak zabrusil, da nimam .nobenega pojma o socijalizmu, da nisem socijalist, sem se pa o-glasil, ne v zagovor moje osebe, temveč za prešo lak drugim. Lastne , skušnje imam in čita-nje časopisov mi dokazuje, da so-cijalizem se deli na dve stranki. Prva stranka se bori s kapitalizmom za večjo plačo, boljše delavske razmere in se ne vtika v varske zadeve. Druga pa vničuje vero, duhovščino, delavski razred ji je pa deveta briga. Da je teinu tako, naj dokažem. Recimo, tam živi delavec, ki je vzgled krščanstva (seveda ne rabi duhovščini 'bisage polniti), vzgaja svoje otroke kot sa spodobi. sosedu rado volj no priskoči na pomoč v slučaju potrebe, svojemu sotrpinu je vedno pripravljen pomagati v,vseh zadevah, ri-skujoč delo in zaslužek in je dober uinijee. Tak človek je pri meni socijalist. učenec prvega učitelja socijalizma. Nazarenca. Takih soeijalistov je malo, več jih pa je druge vrste, to je takih ki vpijejo in bobna ju. kedar pa pride čas. da dejansko pokažejo svoj značaj in prepričanje, takrat pa imajo toliko izgovorov, da sploh ni mogoče vrj.eti, ako človek sam ne skusi. Recimo, da jeden ali drugi naših rojakov, ki ne razume angleščine, želi delodajalcu povedati, da se mu je krivda zgodila in zahteva odškodnine ali kar si bodi in ta rojak gre k socijalistu druge stranke (to je bobnarju), ki razuma angleški jezik, ter ga prosi, da bi šel. ž njim k bo.su. da mu pove njegovo pritožbo. Kaj mislite, da bo ta socijalist. ki se sicer toliko ponaša s svojo zgovornostjo in požrtvovalnostjo za preleta ri jat. šel k bo.su in mu povedal kaj želi njegov sotrpin? Kaj še le. Izgovarjal se bo, da nima časa, da se na vtika v take stvari da bi zgubil delo itd. Valda. to so samo prazni izgovori. Kaj mislite Vi e. čitatelji o takem “sodrugu”? Vi sodite! Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri nas in veseli bodite, ako ni med vami takih “lajajočih so-drugov’\ Ustanovitev S. S. P. Društva je zavrela možgane euemu rojakov in sedaj sa mu skoro meša — skoro nori. Če ima kateri kako doibro mazilo 'pošljite ga sem: revež se nam v dno krščanske duše smili. Rojakom' pa polagam na srca ne dajte še pregovorih od zavid-nežev, ne ozirajte se na njihova blatenja, temveč ravnajte se po svoji zdravi vesti in pristopajte v podporna dništva. Saj podpora, katero dobimo v bolezni ‘ali za slučaj smrti je vendar vse delavčevo premoženje, vsa zapuščina. Skrivni Opazovalec. Dolgo življenje Naravno je, da človeštvo znanstveniki vseadooso skušali iznajti takozvani živ dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove' meje podaljša tovni zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga v oaih delih našega telesa, skoa katere važnega sistema bolan, že celo telo trp dri, dobimo zopet naše zdravje in moč organov in isto je dobro poznano želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in ljenski uvarek. Ker pa nam ni mo naše življenje. Vsi sve-življenja je v prebavnem sistemu, to je :vgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo i. Cenam pa je mogoče hitro oedraviti ta bolni Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, ' čisti kri, napravi gladko obličje, * odstrani zabasanost, I povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, — in daljša življenje. ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se rieda listost in pristnost istega je jamčena p® UČS. Ser. št. 340-nejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra-istonj! Pišite v domačem jeziku: REGISTERED JOS. TRINER, 1333-1339 So. Ashland Aye., Chicago, 111 Citatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče- ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, kte'ro bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. ER & CO., Aus 708 Northwestern Bidg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo Ime.................................. ^>°^a ............................... Država......... 50,000 KNJIŽIC IT-A.I_.IJ-A. EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeiro. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli] C ACMANI A tna.,ri vjake) Največji parnik na morju in njena sestra C ARONI A^dvavijaka) Oba merita 677 čevljev. 20.000 ton in sta največja na svetu. SAXONIA (600 če"v“ievail3So tonov) Carmatiia zapusti New York, 22. jan., 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in ¡g. marca. Caronia pa /g. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapejl, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA.. 13(500 tonov - PANNONIA.....10000 tonov ULTOXIA....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd- F.G. Whiting, Mgr.Western Dept. 8. E. Cor. Dearborn &. Randolph Sts., CHICAGO, ILL. aIi na lokalne agente vseposvod Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre k., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Irgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. EDINA VINARNA ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, Druga vrata od Kasparjeve Banke |nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. -------------------------------, Vsi dobro došli! trdi, da Celoletna naročnina na “Gias Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 Družine, ki imajo Se vero va Zdravila pri roki, se čutijo varne. KAŠELJ tvrdovratne vrstev bodisi nagel, ali dolgotrajen, bodisi sled' vnetja sapnikov ali vsled! izpostavljenja prehladu, bodisi pri od rast lih ali otrocih, hitro prežene Severov Balzam za pljuča. I/Ibljuvanje osvobaja, prekrvnate pljuča, izredčuje, dihanje olajšava in nadležni kašelj prepreča in zdravi. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. in 50c. ^Ä$] ^iooscn»nw.ow»., ^K j Î;« S*t *•* ****** t* ,a * TÍ;«í ÍS¿ ls«r- *•** (feil Uttel ! un r*~, »“»e*» “*■* prteurrtonifl. CfOxP. DBfittft •____ <ù u.râtauc»,| w. TU ***"* R I CCS** *°** ‘‘Hvaležen seun da je na svetu tako imenitno in dragoceno zdravilo kakor je Severov Balzam za plljuča."’ piše g. Andrej 'Li-penec, Salem, O.‘Poskusil sem ga za kašelj in uvidel, da učinkuje res izvrstno.” Kupuj ga od svojega lekarnika ali trgovca. Vedno pazi na ime “SEVERA” na zavitku. Odklanjaj nadomestile. Nečista kri. Mnoge bolesti vsled slabe krvi se pojavljajo spomladi in malokoga izmed nas ne zadene nobena. Severov Kriiistilec po v raca oslabeli krvi njeno naravno moč. Leči ture, uljesa, rane, žive rane, bule, bezgavke, kožne prišče in razne bolezni vsled po kvarjene krvi. Cena $1.00 Ali jste zapazili? da vaša telesne moč peša, vaša prebava pojema in užita hrana ne tekne. To vas opominja, da morate uživati Severov Življenski balzam. Deluje kakor splošna tonika in prav posebno izdatno pri splošni oslabelosti malokrvnosti, težki prebavi, žolčnici, zapeki-in pogostni glavoboli. Krepi ustroj proti bolezni. Cena 75c. Po zanesljivi zdravniški svet pišite na naš Zdravniški Oddelek. * W.I \ V.--:-. ■ ■■'\r F. Severa CEDAR RAPIDS O. IOWA J _ — STRAN OD LEAD, SO. DAK.Ü ALI SE BRIJETE DOKA? Tukaj vam ponujamo bri- ________________________ tev za $2.00, katera je kos svojemu namenu,'in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čila ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dohiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te. naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse uaše britve so popolno» jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo. toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naroč-izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. -! ,OGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. JOS. KRAL -419-421-423 W. ISth St.. Chicago, 111. The Honiestaike Mining Company je izdala okrožnice, da v South Dakoti je zopet vse v redu. toda ne dajte se zapeljati tem napačnim poročilom, ker nihče ne more delati za gorenjo družbo, da ne bi postal SKAB in moral podpisati sledeče napram kompani ji: ‘‘Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci, stran od South Dakote. Ernest Mills, I RAZNO IN DRUGO { k—.. ******0**t'*l***tmt»fmill*fm0*fm0m*l^'^ Smrt igložrca. V Antverpnu na Nizozemskem je pri neki preu-stavi umrl neki artist, ki je žrl igle. Dolga igla se mu je zapičila v goltanec in provzroeila takojšnjo smrt. Velika nesreča v mlinu. Blizu Bukarešta je nastala v parnem mlinu eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 12 delavcev, 27 pa ranjenih. Lastnik mlina je pobegnil, ker je sam zakrivil nesrečo. 1000 porok v enem dnevu. V nedeljo 9. febr. je bilo na Dunaju HXX) parov poročenih. Lansko leto je 'bilo istega dne poročenih 000 parov. Kakor se kaže, imajo ljudje še vedno veselje do ženitve neznosui — draginji. Zdravnik dr. Csillag sc je u-strelil v Budimpešti. Vzrok: bolezen! Csillag je ustanovil soc. demokratično stranko na Ogrskem in bil 25 let njen predsed- nik. O priliki povodni 1. 1878 je rešil 30 ljudem življenje. Južnoamerikanski pračlovek. V Argentinijl blizu vasi La Tigra je dobil italijanski učenjak prof. Ameghino okostje najstarejšega pračloveka v geologični plasti tercijerne dobe. Nadaijna razis-kavanja so dognala, da je živel ta človek istočasno z največjimi sesalci tercijerue dobe. t. j. okroglo pred 1 milijonom let. Samomor na odprtem morju. V torek je priplul v Trst. Lloy-dov parnik Palaeki iz Sirije 3 truplom 191etnega mornarja Jakoba Lovrenčiča iz Trsta, ki se je obesil dne 30. januarja na hodniku •parnika, ko je 1, ia plul iz Aleksandrije po Otrantski ožini. Samomorilec se je še pol ure prej groznim činom zabaval s tovariši na krovu. Zapustil je tri pesmi, v katerih opisuje svo.j žalostni konec. ‘‘Siamska dvojčka”. V Bučen. I neki vasi na Romunskem je porodila kmetica dvojčka, ki sta na prsih ob strani skupaj zraše- ua. To bitje ima dve glavi, štiri roke, štiri noge, toda en sam želodec. Duhovnik je krstil dvojčka z imeni Vasi le in Jore. Magistrat-ni uradnik je pa vprašal višjo o-blast. ali naj vpiše enega ali dva otroka v krstni register. Najboljše sredstvo proti jetiki. Lekarnar Henry Hoefner v Ro-ehesterju, N. Y„ ki je že dolgo j časa bolehal za jetiko, tako, da ni bilo več nade, da bi še kedaj 1 okreval, se je nedavno pričel zdraviti na ta način, da je užival strup klopotač. Kačji strup je liži val vsaki dan v enakih količinah in sicer po eno petdesetinko grama. To je deilal sto cini. Ko mu je stjnuip pošel si je nabavil novega. Počuti se mnogo boljše in tudi izgleda boljše. Kašelj ga je skoraj popoLnoma asi a vil. Njegove moči so pričele zopet hitro naraščati in on je prepričan, da bode poginoma ozdravel. 0 premoženju dunajskih Rothschildov je priobčilo lvovsko "Sl oiv o Pofckie” nekoliko 'podrobnosti, ki se jih zamore smatrati za resnične v toliko, ker je list v precej tesnih stikih s finančnimi ministrom dr. Biilinskim.-Po poročilu omenjenega, lista so leta~190l cenili aktivno premoženje -dunajskih Rothschildov na II milijard to je 1LOOO milijonov kron. Ako se proračuna obrestovan je tega premoženja samo na letne J od sto. znašajo letni dohodki 440 milijonov kron. Dunajski Rothschildi imajo potemtakem 1.200.000 K dohodkov na dan: vsaka pra jim prinaša 30,-000 ¡K. vsaka on'Jirita približno 833 K in vsaka sekunda približno 14 K. — Strašna kazen pijanega zaljubljenca. Na Občini ,pri Trstu se je neki Gvidon Karis najprej pošteno ha pil in je potem vlomil v spalnico neke Hermine Bastjan-čič. Deklic je zaljubljenca podilo-iz sobe. a ker ni hotel ¡ti. nego postajal vse bolj nadležen, j? Hermina Bastjančič zgrabila petrolejsko svetilko in jo treščila zaljubljenemu nadlegovalcu ob glavo. Videč, da je Karis težko poškodovan, ga je položila na posteljo in poklicala ljudi na pomoč. Nečuvene razmere na Koroškem. V seji koroškega deželnega zbora je interpeliral socialnodemokratski poslanec Eich vlado o nečuveniih razmerah na mestnem pokopališču v Št. Rup 'rtu pri Celovcu. Tnterpelant jc naglasa!, da obglodajo podgane vse v tamkajšnji mrtvašnici na mrtvaškem odru ležeče mrtvece. V dokaz svoje trditve je navedel, da so pred par dnevi obglodala podgani" mrtvo truplo neke ženske do kosti na čelu. na vratu in na rokah. Vest o škandaloznih razmerah na mestnem pokopališču je vzto-udiila silno razburjenje v vsi javnosti, zlasti pa med celovškim prebivalstvom. Nesreča v šo.i. V n ki berolin-ski šoli je učitelj v možnarju mešal sestavine, iz katerih je sestavljen smodnik. Naenkrat se pa smodnik vname in možnar se meti groznim pokom razleti na drobne kose. Učitelju jc bila odtrgana leva roka, desna pa težko poškodovana. TuJi pet otrok je bilo ranjenih. Miczkiewiczeva ulica v Milanu. Iz Milana javljajo, da bo ena ta-mošnjiih ulic nosila ime velikega poljskega pesnika Adama Mic-kiewicza. Kakor znano je hotel Mickiewicz leta 1848. osnovati ■poljsko legijo proti/Avstriji. — Spomin na to Miczkiewicezvo bojevito navdušenje za svobodo I-talije, hoče Milan ovekovečiti na ta način, da krsti eno svojih ulic z imenom Adama Miekiewicza. Leopold II. kot francoski prétendant. Pariški ‘‘Temps” poroča. ca so v francoskem državnem arhivu shranjeni dokumenti, ki dokazujejo, da je pok. belgijski kralj Leopold nameraval doseči francosko krono, da tako izpolni željo Napoleona III., da bi se Belgija in Francoska zedinile pod enim vladarjem. Prvi poskus je izvedel kralj Leopold leta 1871. pot.‘in ko je bila vržena komuna, drugi pa za časa neke notranjo krize na Francoskem. Francoska vlada .meni, da ni sedaj primeren čas. da bi objavila besedilo dokumentov. To so uradniki! iNajzmožnejše uradnike ima .gotovo avstrijska uprava. Sevecla so to nemški u-radniki, ki poslujejo mod Slovenci. Naj navedemo dva nova sijajna vzgleda o„ zmožnostih teh u-ra nikov. 'Celjski kazenski sodnik ilr. Stepisebnegg je v nekem zapisniku dal zapisati sledečo izpoved : "Tote handle sem jih i-mela na obleki na Sitih. Jaz sem bila v Klagenfurtu do semptra. Tote spize sem našel (ženska!!) med smeti, sem mislila za odpre-vrženc. Obtoženk« .sc odreči pismeno vabilo in pove da bo spala v Mbrtlovo hišo.” Drugi vzgled: Uradnik pri pol. ekspozituri v Mozirju vpisuje za neko služkinjo predpisane označbe v posel-ski knjižici. Ker je ženska zavita v veliko ogrinjačo, ,ne more uradnik videti, kakšne lase ima, Reče ji torej: ‘‘Zdaj sem vse napisal, samo vašo dlako mi pokažete, da napišem kake barve je”. Ženska se je baje uradnika tako prestrašila, da je zbežala iz urada brez poselske knjižice. “S. N.” Lloydov arsenal v Trstu definitivno prodan vladi. Tržaški Lloydov arsenal, v katerem je zaposlenih kakih 3000 delavcev, je konečno definitivno prodan vladi, ki rabi to zemljišče v svr-ho spopolnjenja novega Fran Josipovega pristana pri Sv. Andreju. Projekt gradbe novega arse-uala se opusti, pač tpa bo “stabi-1 imen to teenico” povečal ladje-lelnieo ¡pri Sv. .Marku in bo avstrijski Lloyd mogel na podlagi dogovora graditi tam svoje ladi-je. Tudi se poveča la ijedelnica pri Sv. Rbku. -kamor pristopi Lloyd, kot velik akeijoner. Delavstvo. ki ostane na razpolago vsled oiprdstitve Lloydovega ar-' senala. dobi delo deloma v povečanem obratu stabilimenta. deloma pa v Llovdovih delavnicah za popravljanja, kakor tudi v bližnji ladijedelnici pri Sv. Roku. Podpiralo se bo pa tudi ladjedelnico v Tržiču, ki je za razširjenje kaj pripravna. Dogovor •med vlado in Lloydom se izvede tekom treh let. Usoda avstrijskega Uloyda je torej s tem zapečatena ! Za iznajdbo pivnika sc imamo zahvaliti malomarnosti nekega delavca v neki angleški tovarni papirja. Delavec je pozabil pridati surovi papirnati tvarini potrebni lini. Lastnik tovarne je bil ves divji, ko je videl cele, skladovnice skaženega papirja. Malomarnega delavca je takoj zapodil iz službe. Pozneje je tvorni-čar opazil, da popije1 skaženi papir črnilo, ne .da hi se razmazalo. Vprizoril je tak (j velikansko reklamo za novo iznajdbo, ki mu je donašala tolikšen dobiček, da je odslej izdeloval samo — pivnik. — IZZA KULIS. Proti jezuitom. Okrajni šolski svet v Toplicah na češkem je na predlog župana Husa k a sklenil, da ne sme na šolah v okraju poučevati iveronauk. nobod«! duhovnik iz reda jezuitov. Garderoba papeževa. .Med vsemi evropejskimi vladarji ima papež Pij X. najbogatejšo in naj-dragocenejlšo garderobo. Vse o-bleke so posute z dragimi kamni. Posebna: čreda petdesetih ovac daje volno za papeževe obleke. Prstanov ima izvanredno mnogo in marsikateri med njimi reprezen-tu.je precejšnje premoženje. Kristus ni imel toliko oblek, njegovi namestniki pa izdajajo ogromne svote za zunanjost. Dalmatinskemu nadškofu Dvor niku so odvzeli, juirisdikeijo iz razloga, da je — bolan. Resnično pa je — in v tem je edina vsa javnost — da je Rim porinil v kot nadškofa Dvornika zato, ker je bil ta cerkveni dostojanstvenik eden stebrov glagoljice, prvobo-r it el j za pravo narodnega jezika v cerkvi. Rim je bil nasproti Slovanom vselej — dosleden! Hrvat Dvornik mora, ker je junaški branil narodno svetinjo, po sili v pokoj; — Nemec Nagel, ker je junaški teiptal slovansko svetinjo — narodni jezik v svoji škofiji — je bil — odlikovan! ‘‘Vsi smo ednaki — vsi smo sinovi božji!” — tako pravi Krist. Ali v Rimu delajo sedaj temu nasprotno. Babica v farovžu. Poročali smo one dni v dveh Marijinih hčerah, ki sta skočili čez plot. To je bilo v enem kraju v goriški okolici, v drugem je pa tudi neka članica Marijine družbe skočila čez plot. Nune ni hotel verjeti. Kaj je storil? Poklical je v farovž babico in Marijino hčer. Babica je storila svojo dolžnost ter povedala nuncu, da čez toliko časa odpre krstne bukve ter vpiše v nje novega zemljana. Lep božji namestnik. Izginil ,ie. oziroma popihal jo je v Ameriko prejšnji kagilan iz Tržišča pri Št. Janžu, Noč. Uganjal je baje razne "nečednosti”, da je tako nasitil svojo pohotnost, Na.j-preje je prosil stran in je bil premeščeni nekam na Goran,jsko. A-!i ker .je čutil, da ura postajajo tla vroča na Kranjskem, jo je popihal v Ameriko, predno ga je dohitela roka pravice. Pisal je dvema osebama ‘razglednice iz Xe\vyorka. Morda mu je še škof Bonaventura dal denar za'pot. Kaj več naj nam blagovolita pojasniti o tem maziljencu ‘‘Domoljub” ali pa “Slovenec”. Starši prizadetih otrok letajo sedaj p-krog in tarnajo, kaj jim je storiti. dasi so že .preje vedeli za' to kaplanovo početje. Sedaj je že zastonj vse, preje bi se bili obrnili na sodišče. Škof je pa lahko p>nosem na svoje kaplane. Sicer pa se ni čuditi: rdeča knjižica pač rodi sadove. Duhovi in čarovnice v 20. stoletju. V Bischofivartu na Nižjem Avstrijskem se je o' polnoči prikazal kmečkemu .mladeniču na cesti avtomobil, ves žareč v čudni rJeči luči. V avtomobilu so sedeli beli duhovi, ki so zahtevali, da prisy.de k njim tudi mladenič. Bil pa je tako prestrašen, da se niti ganiti ni mogel. Avtomobil je na to med groznim piskanjem oddirjal. Drugi dan je mladenič pravil župniku o nočni prikazni. Duhovnik je dal mladeniču rožni venec in blagoslovljen košček kruh« z naročilom, da naj te stvari \