Izhajajo 1. in 15. vsacega mescca. Cena jitu }e sia celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za aprejema 1. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Deželna kmetlšha šola iia «rmii.
Za ta prekoristni deželni zavod je rampisanih pet ustanov — štipendij. — Ne moremo si kaj, da bi o tej priliki nekoliko besed o tem zavodu ne spregovorili.
Že od nekdaj je potreba pripoznafa, da se more vsak človek svojega stanu učiti, pred kakor ga sam izvrševati prične. Kdor hoče na primer duhovnik postati, iti more v semenisče, pravdnik ali pa zdravnik na vseučilišče itd. Rokodelci morajo se Že od nekdaj najmanj tri leta pri kakem mojstru učiti, pred kakor rokodelski pomočniki postanejo. V novejšem času spoznalo se je pa to učenje, to strokovno izohraŽenje premajhno, uezadofstuo. Ustanovile so se rokodelske iu orbtniske šole.
Kmetijstvo, ta najvažnejii stan Človeštva, bil je do najnovejšega časa, žali Bog! najbolj zanemarjen. Do leta 1848. imeli smo grajšake, katerim je hil kmetijski stau, katerim je bil kmetovalec podložen. Grajšak je bil sicer tudi sam kmetovalec in navadno velik kmetovalec, toda on ni bil podložnim sokmetovalcem — kmetom — mojster ali učenik stanu, ampak bil mu je zatiralec in prava pijavka. Ne le, da so morali kmetje, tlačani, grajšaku vee polje brezplačno obdelovati, morali so mu vrh tega še od lastnih pridelkov desetino odrajtovati, in tuđi vsakovi-stna druga, dostikrat kar naravnost sramotilna dela opravljati. Takrat je bilo pač lahko velik posestnik in grajšak biti, in kakor tak dobro shajati, kajti takemu tičku ni bilo v varnem gnjezdu — gradu — skoraj za drugo skrbeti, kakor kako Be bode kratkočasil, kako velike pojedne, love itd. napravljal, za potrebna sredstva skrbel bode že „der dumme Bauer", kakor so priproatega kmeta zaničljivo sploh imenovali.
Leto 1848. poravnalo je globino med nek-dftjšno visokostjo grajšakov velikih kmetijskih posestnikov, in nizkostjo neproatih kmetovalcev. Dandanes morata obadva delati, ako hočeta živeti, veliki posestnik in manjši kmetovalec. Prvi bolj
z umom in denarjem, drugi pa z lastno roko-Obadva pa tarnata dan na dan, da ne moreta shajati, da zemlja veliko premajhne dohodke do-naša, plačila in druge potrebščine da so pa od dné do dué večje. GrajŠak toži seveda nsjbolj, kajti njemu se godi zelo tako kakor ae je godilo Izraelcem, kateri so se v pušavi polnih egiptovskih loncev spominjali.
Res je, popolna resnica je, da se kmetovalcu, bodisi velik ali majhen, dan danes slabo, jako slabo godi. Kmetiški stan je pač med vsemi, da-siravno najtežavnejši, najmanj dobičkanosen zraven pa najbolj z bremeni obložen. In ako pa pra-šamo, zakaj je pa s kmetiŠkim stanom tako ? dobimo za odgovor : med drugimi vzrokmi je pogladiti pač ta, da kmetiški stan v svoji stroki nič ne napreduje, da se v umnejšem gospodarstva nič ne izobrazuje, amp&k še vedno po starem kopitu naprej gtispodari. Velik naš posestnik — grajšak — praša navadno hlapca: Ti Janez, kaj mialis, kako bodemo to ali uno naredili? Sin manjSega posestnika praša pa tudi hlapca; Ti, kako ste to druga leta napravili? Temu kakor drugemu je navod stara navada. In kako čudo je to, vsaj pride pri nas znabiti šele na veČ tisoč kmetovalcev komaj eden, kateri bi se bil v kmetijstvu kaj bolji izobraííl, izšolal. Vsi drugi stanovi se strokovno izobražujejo, vsi napredujejo, le kmetovalec ne!" Kako čudo po tem dalje, ako se Jim slabo godi, saj so še vedno proti drugim stanovom der dumme Bauer, kateri si more še celo za lastne zastopnike v najvažnejše skupščine kakor v občinski, deželni in državni zbor može iz druzih stanov, kakor doktorje itd. izposojevati.
Da temu drugači postane, ustanovili so tudi T naši deželi posebni zavod, posebno kmetijsko šolo, to na Grmu pri Rudolfovem. Ta šola je za sinove kmetijskih staršev, — naj bodo graj-šaki ali priprosti boljSi kmeýe — kateri se imajo s kmetijstvom pečati, gotovo najvažnejša po osnovnih — ljudskih in normalnih šolah. V tej šoli uči se vse v umno kmetijsko gospodarstvo spadajoče otroke, kakor; trtoreja, kletarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinarstvo itd. V nji pod, uČuje se pa tudi v računstvu, spisju, zemljepisju,
risarst™, naravoslovju itd. Sploh rečeno zraven Btrogo kmetijskih predmetov, podužuje se v Ěoli na Grmu tuđi v vseh tistih predmetih, v katerih se (razun latinščine in grščine) na spodnji gimnaziji ali pa na spodnji realki podučuje. Vrh tega napeljuje se v kmetijski šoli na Grmu učence k strogi ubogljivosti, poštenosti, marljivosti, pridnosti, štedljivosti, rédnosti, zmernosti v jedi ia pijači, snažnosti v obleki in v vsem đruzera. Ali si je toraj mogoče za sinove kmetijskih stargev lioljšo šolo misliti memo one v Grmu? Za to kmetovalci! posebno boljëi premožnejši kmetovalci! ne zanemarjajte je, ne pustite, da dežela za njo toliko tisočakov za posestvo, učitelje itd. na leto z veliko premajhnem izkoristenjem potroŠa. Po-ěljite Vaše za gospodarstvo uamenjene sinove, potem ko so domačo šolo ali pa če so tudi eden ali dva razreda kake sređuje Sole dovršili, ter ae znahiti z gospodarstvom že tudi doma nekoliko skusili, v njo. Ubožaejši prosite za ustanove, premožnejši pa plačujte za sinove, saj ^am jih tudi v gimnaziji ali realki nihče zastonj ne hrani, in v stanovanji ne drži. Na Grmu stane hrana in stanovanje le 33 kr. na dan, torej gotovo tako malo, kakor v nobenem drugem zavodu ne. Hrana je pa prav dobra, stauovaiije kaj lepo prostorno snažno ill zdravo.
Svariti pa moremo na tem mestu paČ tiste kmetovalce, kateri si tako-le mislijo : Ako dobi mioj sin Štipendijo na Grmu, ga bom dal tje za dve leti, potem si bo pa že kje na Hrovaškem ali drugje alužbo poiskal. Kmetovalci, pomislite le, da je dežela to šolo v namen povzdige domačega kmetijstva ustanovila, ne pa v namen od-gojitve gospodarskih služabnikov druzih dežel. Kaj ima li naša dežela od tega, ako za mladenča skozi dve leti na Grmu hrano in poduk plačuje, ako jej pa potem, ko šolo dovrši, hrbet pokaže?
Kmetovalci cele dežele posebno pa še Dolenjske, pokažite, da Vam je za to, da v izob-razenju, v napredovanju za drugimi stanovi kakor do zdaj ne zaostajate, in naklonite Vašim naslednikom v gospodarstvu lepo priliko, katera se Vam tako po ceni ponuja, ter pošljite jih za dve leti v šolo na Grm.
Šolstvo novomeškega okraja.
Šolstvo moramo vedno zvesto čuvati; kajti šole nam izredé boljšo mladino, in iz boljše mladine izraste v duševnem obzira krepkejše ljudstvo. Z veaeliem moramo poudaijati, da se šolske razmere od leta do leta izboljšujejo. Ne mine leto, da se ne bi storil kakoŠen korak naprej. Tu se otvori nova Šola, tam se odpre nov razred, drugod se popravi šolsko poslopje itd. Slaba šola dobi boljšega učitelja; malomaren šolski predsednik se
nadomesti z možem, ki je za šolo bolj vnet ia več tacega, kar se opazi le, ako človek od blizo šolstvo opazuje. Po tem kratkem uvodu naj povemo nekoliko o šolah novomeškega okrajnega glavarstva: Vseh Šol je 32; 29 je očitnih, 3 so zasebne. Od teh šol je 21 euorazrednili, 8 pa dvorazrednih. Čveterorazrediiici ste v Novem mestu (pod vodstvom vrlih o. frančiškanov) in v Žužemberku (v kaj dobrih rokah), Trirazrediiica se otvori pa na Toplicah. S celodnevnim podukom je bilo 8 šol, s polodnevnim 20; na eni Šoli (na Mirni) je bil obojen poduk (v 1. razredu polu-dneven, v 2. celodneven.) Slovenski učni jezik je bil na 28 Šolah; ua 4 šolah (kočevskih) se je pa nemško podučevalo. — Za šolo sposobnih otrok je bilo 6392; v Šolo je pa hodilo le 4484 otrôk. Je torej še vedno skoro 2000 otrôk, ki nikamor v šolo ne hodijo. Zjikaj to? Nekateri otroci so predaleč od obstoječih šol, da bi mogli hoditi, veliko je tacih fárá, katere bi morale zavoljo oddaljenosti več Šol imeti. Pri nas je v največih farah le po ena šola, recimo Trebnjem, v Mirni peči, v Hinjah itd. Vsi otroci res ne bodo nikdar v Šolo hodili ; kajti bolezen in druge nezgode opravičujejo, ako otrok doma ostane. Da se pa napravijo potrebne šole in potrebni razredi, za to morajo skrbeti šolske gosposke. V prvi vrsti je za to poklican krajni šolski svet, v prvi vrsti mora za to skrbeti občina. Pomislite le, da se godi krivica vsem tistim posestnikom, kateri so brez potrebnih šol. Deželuo šolsko priklado (za učiteljske plače) mora namreč plačevati šlehem kmet, če svojega otroka v Šolo pošilja ali ne. Kdor ima šolo pred nosom, pa otroka doma drži, on si dela sam dvojno škodo. Oče šolske davke plačuje, otrok pa le vzraste brez poduka. A smilijo se nam tisti kmetje, ki so več kot eno uro oddaljeni, ko le teSko otroka tako daleč pošiljajo, a davke za Šolo vendar le plačevati morajo. Postava je sicer tudi za take skrbela; ako je v okrožju ene ure le 40 otrok, pa se mora za nje šola ustanoviti. In takih slučajev je več v novomeškem okraju, n. pr. v brusniški občini (Tolsti vrh, fara Št. Jarnej,) v mimopeški, trebanjski, hinjski, doberniški Župniji in v šmihelski fari, pa morebiti še kje drugod. Naj se tedaj občine, šolski odbori, posebno pa dotične vasi malo poprimejo za to stvar. Lejte, Kočevci*) se bolj brigajo za šolo! V Podstenici, kjer ni veliko ljudi, prosili so šole, in dovoljen jim je bil pomožni učitelj. Brigajte se na enak naČin vsi Dolenjci, da boste dobili potrebne šole. Za stroške boste že počasi znosili ; nekaj bode pomagala tudi dežela, nekaj morebiti sam presvetli cesar! 1.
") Le-té pa podpira tb6 nemSko mUIâSo đrnStTO aSiil-ferájna' in drugi, ker ao raTno Nemci. NaSemu kmetu pa ja darak rie tako DetuoBea, Btara«.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Slovenci so letos rojstni dan naSega presvetlega ccsarja praznovali navduàeni in 2 velikimi BvečanoBtiini. Pred 18. avgustom in ëe potem se je vršilo in se Še vrši po Slovenskem veliko lepih slavnosti ua čast cesarske štiri-desetletnice. S tem so Slovenci pokazali ne samo svojo zvestobo in udanost do cesarskega prestola, ampak tudi svojo hvaležnost za to, da bo se ravno pod vlado Franca Jožefa I. otresli vaaj nekoliko nadležnega nemškega uradovanja ter dobili vsaj nekaj pravic, btere nam po postavah gredó.
V	[.jubljani namerava dati nauino ministerstvo prihodnje leto drugo gimnazijo, ali nemško, ali slovensko, ne ve se še. Maribor pa dobi slovensko paralelko na ondotni gim-naziîi. Da bi res bilo I Tega smo Slovenci že z davna potrebovali.
Tržaški Lalli niso tako zvesti Avstrijci, kakor mi Slovenci. Kedar eo kakošne laške slavnosti, je vsak pravi ali nepravi italijanski Tržačan na nogah; kedar se pa avstrijski praznik slavi, takrat se pa kar poskrijejo. Tako n. pr. ni bil pri cesarski maši 18. avg. nobeden tržaški mestni oče pričujoč.
Na Korcškem je bil v deželni zbor voljen slovenski kandidat, č. g. Gregor Einspieler.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Francoskem ruje še zmirom zuani general Bulanžer, ki uživa, kakor se kaže, veliko zaupanja med narodom.
Italijanom ne gre njih vojska z Abesinci t Afriki nič po sreči. Mislijo zopet zapustiti pri-borjene kraje.
Na Nemškem je imel cesar govor, v katerem je poudarjal, da Nemčija noče niti jeden kamen od pribojevane zemlje (Alzacijâ in Lota-ringija) odstopiti.
V	Bolgariji se je pokazalo toliko roparjev, da se je vlada posvetovala kako postopati ž njimi ; morebiti so najeti, da bi napravili ustajo.
Piše se nam:
Iz Št. Jerneja 16. av^sta. — Od vseh strani dohajajo prijetni glasovi, kako se po milej našej domovini proslavlja 40 letnica vladanja blagega in milfga našega cesarja Fran Josipa I. Povsod hité izkazati do vladarja ljubezen, ki plamti v domoljubnih srcih. Todi skromno v nižavi Do-lenjskej ležeči prijetni Šent Jernej dvignil se je ter ni hotel zaostati za drugimi. Dne 18. avgusta vršila se je preredka in nepozabljiva nam slavnost v nsšej vasi. Zvečer 17. avgusta že so šolo lepo ozalšali z zastavami, cvethcami, venci in mlaji.
Razsvetljeno je bilo: e. kr. pošta, hiša gospe vdove baronice Marije Gall, šola in že ena hiša. Zvečer so možnarji pokali, kresovi goreli in Š6 dva bengalična ognja sta bila videti. Drugo jutro je bila ob 8. uri slovesna peta sveta m^a, pri kateri je bilo čez pet sto šolskih otrok, srenjski odbor z gosp- stotnikom Ig. Bučar-jem in mnogo pobožnega občinstva. Velečastiti gospod župnik Jan. Ev. Vovk so peli sv. mašo in „Tedeum". Na koru so po stari navadi lepo ubrano peli ; posebno sta gospica A. Š. in g. Fridrih Waldek, oskrbnik Pleterske grajščine s svojim prijetnim glasom veliko k tej slovesnosti pripomogla. Po zahvaljeni in cesarski pesmi se je ljudstvo razšlo; šolski otroci pa so šli z učiteljatvom in nekimi gosti (nadučitelj Š. iz Metlike), na travnik g. nadučitelja, da so tam dve drevesi zasadili. V jeseni bodo nadaljevali. Dvevesi so imenovali: „Cesarska drevesa". Ko so drevesi zasadili, kar je učenec kmetijske šole iz Grma pomagal, — zapeli so otroci pesem „Cesar Fran Jožtf I." in „Cesarsko pesem". Potem so šli zopet s Šolsko zastavo paroma nazaj v šolo. Tu so v tretjem in drugem razredu deklamovali in peli. Naposkd se je razdelilo po gospodu županu Josipu Polancu vsakemu učencu in učenki knjižica „Naš cesar" in še „Spomenica".
iz St. Ruperta. — Iz mnozih krajev nam dohajajo vže žalostne novice. Od tukaj vam zdaj naznanim pa veselo dogodbo. Naznanjam namreč, da smo imeli prav slovesno zlato mašo, katero so darovali naš mnogo spoštovani župnik gospod Alojzij Košir. Obhajali smo to slovesnost v nedeljo, 12. avgusta. Že v soboto zvečer so po hribih kresovi in streljanje naznanjali, da bude drugi dan nekaj posebnega. Tudi po Št. Ru-pertu je bilo vse razsvetljeno. Pred farovžem je bil Čez cesto prav umetno narejen slavolok z napisom; V. Ć. Gospođu Alojziju Koširju, zla-tomašnika mnogo let! Po hišah so iz oktn in streh vihrale zastave. Cerkev je bila prav praznično olepšana, in pred velildmi vratmi je bil latinski napis. Slovesnost je bila v nedeljo ob 10. uri. Prišlo je mnogo ljudstva, tudi iz bližnjih farâ, ki so rekli, da take slavnosti so redke. Duhovnih gospodov je bilo 22. Pred sveto mašo so nam gospod dr. J. Sterbenc, dekan iz Le-skovca, prav mično in ginljivo razložili njihovii petdesetletno delovanje v viuogradu Gospodovem. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, pri kateri je bilo slišati prav lepo, ubrano petje moških glasov, ki 80 slaviU našega zlatomašnika, g. župnika.
V Smthelu pri Žužemberku 15. avg. — Janez Oblak, iz LuČenj na Gorenjskem nam je po pogodbi naredil novo uro v zvonik. Dal je dobro, trdno železo, postavil nam jo je do Ljubljane; na svoje stroške smo jo pripeljali pa v
Smihel. Janez Oblak je prišel tudi s sTojim sinom , đa sta uro T zvonika ustavila ; naredila sta v tesnemu zvoniku toliko prostora, da zdaj ura lepo na eni strani stoji, na drugem sta speljala stopnice v zvoniku dosti široke. Pri vsem tem delu sta pokazala stari in mladi Oblak veliko spretnost; pripeljala sta seboj tudi dve lepi novi plošči za urine številke in nove kazalce, kar vse zvonik zunanjo močno lepša.
Pripeljala sta nam uro v binkoĚtih; podpisani je Želel to častiti duhovščini že popřed naznaniti — pa je počakal do zdaj, da se je v tem času prepričal, da ura res tudi vediw izvrstno gre, ter zamore xdaj Janeza Oblaka starega in mlajšega toliko bolj gotovo priporočiti z& enaka dela; brez dvoma se bode skazal mojstra drugod, kakor se je pri nas.	Ig Ključevšek.
Iz Planine na Vipavskem 20. avgusta. — Od nas paČ ne dobivate dopisov ; ii!i prav posebna in redka slovesnost mi podaja vzrok, da Vam nekoliko sporočim iz iiaŠe vipavske doline. Danes ,ie obhajal pri nas v Č. gosp. Josip Nakus demantno mašo — ali 60 letnico BVfjcga maŠ-ni5t7a. Šestdeset let biti duhoven, 60 let delati za blagor řloveštva pač ni mala reč! Ali razua te^a je preljubljetii uaš duhovni oče neprenehoma ■tiže pri nas 54. leto —'skoraj vsi smo krščeni od Njega! In ker gospod še vedno čvrst na duhu in telesu deluje med nami, si pač lahko mislite, a kolikim veseljem smo obhajali denašnji dan! Dlí, pripomogel je vsakdo, kolikor je mogel. Prišli so počastit gospoda demantuega mainika gospodje ne le od blizo, ampak tudi od daleč: iz Goriške) iz Ljubljane, z Dolenjske , . . poslavili so ga s svojo navzočnostjo med drugimi tudi vi-sokoblagorodni g. grof Lantieri, gg, okrajni glavar i sodnik g, Forster itd. Znani govornik naš rojak g. Lavrenčič nam je kazal v prekrasnej besedi neštevilne zasluge g. Očeta, vpavski pevci pod vodstvom g. organista Pogačnika pak so po-vzdigali z izbornim petjem naša srca k Bogu med svetim opravilom ter nas razvedrovali med prijateljskim obedom.
Radovedni ste pač kako je pri nas s trto? Kazala je izvristno: grozdja je navešenega, dii je veselje, ali letina bode vendar srednja — večinoma bolj slaba — ker grozno gospodari posebno po nekaterih krajih nesrečna strupena rosa — perenospera Listje odpada, grozdje ne bode moglo zoreti! Tudi nam groïé, da se nahaja v našej dolini uže trtna uS. Ako je temu res tako, potem gorje nam: brez vina je Vipavec berač.
Domaće vesti.
(Presvetli cesar) je daroval za êolo v Metliki 300 gld.
(Za šolske vrte) na Kranjskem je letos od naučnega miniaterstva dovoljeno 200 gld; drugo leto pa 1000 gld.
(Duhovske spremembe.) Gosp. Karol Lapajne odločen je za faro Valto Vas. Gosp. Anton Gabrič pride za II. kaplaua v Semič. — Razpisana je fara Polom do 20. septembra.
(V ljubljansko semenišče) so sprejeti z Dolenjskega: Leopold Raktelj iz Ribnice, Martin Kerin od sv. Križa pri Kostanjevici, Makao Sešark iz Trebnja, Alojzij in Fran če-aarek iz Ribnice, Viktor Zabukovšek iz Mokronoga, Josip Cegnar iz Starega loga.
(Gosp. dr. Plan t an), c. kr, notar, prestavljen je iz Zatičine v Radoljico na Gorenjsko. Dolenjci ga bodemo pogrešali.
(Gosp. Dr. J. VavpotiČ), c. kr. okr. zdravnik je že došel v Novomesto in stanuje v Zoretofi biši, (v bližini Bólim-ove hiše).
(Za preiskavanje vinogradov) v novomeškem okraju je izbran g, Kosem.
(Gosp. Jarnej Pečnik), znani iskalec Etaria, izdelal je vkupno z gosp. Bezljajem, učiteljem na Krškem, zemljovid Drnovega, na katerem so označena vsa mesta, kjer se je izkopalo in našlo kaj starin nekdanjega limskega mesta Neviodunuma. Osrednja komisija za umetnost ia zgodovinske spomenike na Dunaji je zemljovid odobrila, nakazala gg. Pečniku in Bezljaju primerne nagrade ter poslala zemljovid g. PeČniku, da naj njej om&îi še najdbe na vzhodni strani Druovskega polja.
{G. Šuklje) je imel v Ribnici 20. avgusta volilni shod. Navzočna je bila ogromna večina Ribniških volilcev in mnogi odliînjaki okolice, ki so odobravah postopanje njegovo in tovarišev ter izražali popolno zaupanje. Shode bode g. poslanec imel tudi v drugih dolenjskih mestih; od Kr-čanov je bil naprošen, da bi imel pri koncertu 2, sept, slavnostni govor.
(Blaže Pernišek) doma iz Jagnjenice pri Siibnjem, bivši solaki upravitelj v Dolnji Tuzli v Bosni, je umrl dne 21. kimovca 1887 ter zapustil dvoje nepreskrbljenih otrok in ženo. Kanjki je bil izvrstni narodnjak in posebno unet za kmetijstvo. Bodi mu lahka zemljica!
(Zakon o deželnih cestah), katerega je bil sklenil kranjski deželni zbor v poslednji sesiji, ni dobil Najvišjega potrjenja. Premeniti se mora več določeb, zlasti ona o imenovanji okrajno ceatnih načelnikov. Zakon se bode torej z nova predložil deželnemu zboru.
(Nov [državni] davek na žganje) začel se bode po postavi od 20. juuija t. 1. v kratkem pobirati. Razen deželne naklade plačati bo od litra alkohola, ki je v žganji, 24 kr. 20 litrov alkohola bode prosto daca pri obrtnikih,
10 litrov pa pri domačiji. Koliko ima kdo žganja in kako moSoo je, naznaniti mora do 3, sept, íinancavjem. Obrazci za ta naznanila dobé se pri davkarijah.
(Telegrafna postaja) v Novem mestu se bo s 1. aprilom prih. leta združila s poStnim uradom. Isto ee neki namerava tudi v Krškem.
(Družba Gv. Mohora) šteje letos čez 41.000 udov. Zavoljo tega ne bode mogla letos ob tistem Času, kakor prejSnja leta, dogotoviti društvenih knjig.
(Žendarmerijske strelne vaje) bile so jetos kaj živahne. Kakor v tednu enkrat, tako je tudi přetečeno nedeljo spremljala vrle orožnike covomeSka godba na streljno prostorišČe, ua katerem se je tudi ranogo goapôde zbralo, da polastijo izvrstno streljanje. Slovesnost poveliČal je tudi ples po zeleni trati.
^Ljubljanski Sokol) praznuje 8. in 9, septembra t. I, petindvajsetletnico svojega obstanka z veliko slovesnoatp, katere se bodo mnogobrojno udeležili bratje Cehi in drugi vrli narodnjaki. Čestitamo slavnemu društvu Se ua mnoga letat
(Razpisana) je državna štipendija 300 gl. za Kranjca, ki se namerava učiti živinozdravništva na C. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji. Prosilci naj dokažejo, da so dovršili z dobrim uspehom vsaj Šesti gimnazijski ali realčni razred ter da so zmožni slovenskega in nemškega jezika. V Živinozdravniški tečaj, kateri traja tri leta, usto-piti je 1. oktobra t. 1. Nemški pisane prošnje Da C. kr. kmetijsko ministerstvo, je oddati naj-poEuejše do 15. septembra t. 1. odboru kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
(V Račenski dolini) je predor v veliko, lani odkrito jamo že dodelan. Voda se bode torej lehko odtakala, ne da bi preplavljala vso dolino, kar se je dozdaj pripetilo malone vsako leto po jedeukrat ali še večkrat. Gosp. deželni inžeoer lïrasky, ki vodi tamošnja dela, našel je zopet drugo jamo blizu prve, kamor se bode tadi presekal predor.
(Deželno sadno razstavo v zvezi s pokuševaujem kranjskih vin) priredi od 17. do 21. oktobra t. 1. v Ljubljani c. kr. kmetijska družba in sicer v proslavo vladarske štiri-desetletnice Nj. Vel. presvetlega cesarja Fran Josipa I. Podrobni program te razstave objavimo prihodnjič, uže danes pa poživljamo dolenjske sadjarje in vinarje, da se udeleže te razstave v obilnem številu. Vse sile pa morajo napeti Dolenjci, da se častno udeleže vinske pokušnje in si tako poskusijo z nova priboriti gorenjsko vinsko tržišče, kojega so uže precej močno prevzeli ptujci. Pokažimo, da imamo pošteuo in ceno blago, vsaj se nahaja povsod še dosti izvrstne starine. Tedaj na
delo umni gospodarji, zlasti pa kmetijske podružnice , da nam ne bodo očit&U ^ da smo Dolenjci zaspani.
(Kmetijski tečaj za ljudske učitelje) vršil se je ua deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Šoli na Crmu cd 6. do 25. avg. t. 1. Vdeležilo se ga je 14 učiteljev. Predavanja v Šoli trajala so po 6 ar na dan ter bila spojena a praktičnimi vajami in poskusi na Šolskem posestvu. Vodja g. Dolénc poduČeval je teoretično in praktično v sadjarstvu, trtogoji in kletarstvo. Pristav g. Rohrmau predaval je o gnojarstvu, ži-vinaïStvu in pridelovanji krme. Praktične vaje ia dokazi bili so na šolskem posestvu, v sadui drevesnici, trtnici, na vrtu, v hlev«, na gnojišču iti. Dné 20, avg. bil je psdučen izlet v Šolske vinograde ua Trško goro, kjer je gosp. vodja kazal zasajanje, vzgojo in obrezovatge trt. —
Na rojstni dan našega presvitlega cesarja vdeležili so se vsi gg. slušatelji učiteljskega karza 2 gg. vodjo in adjunktora slovesne sv. maše v kapiteljski cerkvi v Novem Mestu. Po končani službi božji oaredili so skupen izlet v Družinsko-vas — Toplice, kjer so praznovali vladarsko štiri-desetletnico Nj. Veličanstva.
Dné 25. avgusta bil je po končanem učiteljskem kurzu iupit, kteremu je predsedoval kot zastopnik deželnega odbora, deželni poslanec in c. kr. deželne sodntje svetovalec gospod Ed. Dev. Po preskušnji se je gosp. predsednik kaj laskavo izrazil o jako povoljnem vspehu izpita in delovanja kmetijskega tečaja. Zahvalil se je v imenu deželnega odbora učiteljema zavoda gg. vodji ia adjunktu za obilen trud podučevanja in lepe vspehe. Naposled je nagovoril v lepih besedah gg. slušatelje, jim polagal zadobljene koristne nauke toplo na srce ter jih vnemal za občekoristoo delovanje na polji kmetijskega napredka v blagonoano pro-bujo našega naroda. —
(Vabilo.) „PedagogiSko društvo" v Krškem bode slavilo štiridesetletnico vladanja Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. s tem, da slovesno otvori v prostorih krške šole svojo „stalno učilsko razstavo" dnć 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne ob priliki, ko bode obhajalo isto slavnost „Slovensko pevsko društvo v zvezi s krškimi rodoljubi. Nadejati se je, da si slovensko učiteljstvo in raz-umuištvo v mnogobrojnem številu ogleda to prvo učilsko razstavo na domaČih tleh, katera ima v malo mesecih svojega obstoja zabeležiti že precejšnji napredek. — Kdor pa ima Še ka) predmetov za razstavo, dopoŠlje naj jih nemudoma. Odbor.
(Vabilo) k velikemu zboru in k svečanosti v proslavo 401etnega vladanja Njega VeleČastva presvetlega cesarja Frana Josipa I., katero priredi „Slov. pevsko društvo" z rodoljubi KrSkega okraja
T nedeljo dne 2. sept. t. 1. na Krškem. Glavne točke VBporeda so: 1. Sprejem gostov od raznih stranij. 2. Ob 9. uri slavnostna sv. maša s petjem. 3. Ob 10. uri otvorjenje stalne učllske razstave. 4. Ob 11. uri skupna pevska vaja. 5. Ob 12. uri obřni zbor „Slov. pevskega društva".
6.	Ob 1. uri banket pri g. Gregoriči za osobo 1 gld. Udeležitelji tega se naj pri slavnostnem odboru v Krskem do 31. avgusta gotovo oglasijo.
7.	Ob 4. uri popoludne s'avnoatni govor, „Veliki koncert" pevskega društva in polnoštevilne godbe c. kr. 17. pešpolka fcm. baron pl. Kuhu — katerega vspored še sledi. 8. Po koncertu prosta zabava na yrtu gosp. Gregoriča s petjem, godbo, plesom in umetalnim ognjem. 9. Ob 8. uri zvečer velika bakljada pred c. kr, okraj, glavarstvom.
Slavnostna odbora.
(Za novega deželnega glavarja) namesto umrlega grofa Thurna je od presv. cesarja imenovan gosp. dr. Josip Poklukar.
(f Umrl) je v Trebnjem 30. avg. obie-znani in priljubljeni zdravnik dr. Kovač; pri neki operaciji ostrupil si je roko, da mu je cezmirno zatekla in je bila povod smrti.
(Cesarska slavnost) v Trebnjem se je pretečem teden na kaj veličasten naČin vršila; obžalujemo, da 2aradi pomanjkanja prostora ne moremo obširneje poročati.
(V Krškem) so praznovali cesarsko 401et-nico 18. avg. šolski otroci, požarna straža in meščanska garda. Občina je sklenila t slovesni seji T ta spomin, vsako leto 2. dec. 12 revežev obdarovati. Odposlala je tudi brzojav o svoji zvestobi in udanosti do blagega vladarja. Zvečer je bila pojedina, godba, kegljanje itd.
(Za ces. slavnost) 2. sept, v Krškem delajo se velike priprave: velikanski oder, slavoloki, lampijoni itd. H koncertu bode 60 kr. vstopnine, za kmete in dijake samo 20 kr.
(Darovi) za cesarsko slavnost v Krškem znašajo že blizo 400 gld. Kazen zadnjič omenjenih darov so še poklonili: G. grof Ervin Auer-sperg 30 gl., g. graščak pí. Obračaj 10 gl., g. poslanec dr. Mauer 10 gl., gospa baronovka Ga-gern 5 gl., g. dr. NamorŠ 5 gl., več drugih gospodov po 4, 3 gl, itd., č. g. dr. Strbenc 10 gl. grofinja Valeska Barbo 5 gl., Č. g. župn. Germ 5 gl., g. sodnik Pftiferer 5 gl., gospa Tomšič 10 gl., g. grof Anton Barho 10 gl. itd.
(Orehovim drevesom) preti v našem kraju popolen pogin. Iztrebil jih bode neki lesni trgovec, ki skupuje debla za napravo pušk. S tem nam bode prizadeta velika škoda! Res je, da skupi sedaj gospodar po toliko in toliko goldinarjev za orehov les. Ali ta denar je na mah proč, z njim pa je tudi zgubljen neprimerno -večji dohodek, kterega bi še leta iu leta gospodar lahko
dobival od oreha. Će ni sila prodajati orehova debla, ne kopljimo si pogubne jame! Kdor je pa orehovo drevje prodal, naj gleda, da ga zopet zasadi!
(Mestna klavnica) pri mostu je baš na neprimernem kraju. Ob toplem vremenu áiri se krog nje strasen smrad, ki okužuje vse obližje in je nestrpljiv za mimogredoče ; tudi je to že od več, da se na kraju, kjer perejo perice, spraznu-jejo iu čistijo Čreva. Večkrat se vidi takova dela celo ob enem opravljati. Vsa nesnaga iz mesarije, kakor kri, blato itd. se kar viđao spravlja v Krko, kjer potem pred očmi občinstva gnjije iu kuži vodo! Tu je treba že maloveč modrosti, da se odpravi ta nedostatek ! Klavnica sedanja pa naj se porabi za kaj druzega!
(Obletnica) blagoslovljeni» cerkve sv. Nikolaja na Gorjancih bo 13. dan septembra 1.1.; zato bo isti dan ob 10. uri gori Božja služba.
(Cvetoča trta) mej mašami je paČ redka prikazen; gosp. Franc Bohte iz Spodnje Težke Tode nam jo je poslal v ogled. Cvela je pred hišo.
(Sedmo poročilo krške meščanske šole) ima nemški spis o desetletnem obstanku te Šole, slovenski opis in lep črtež ondotnega šolskega poslopja ter pregled vremenskih opazovanj v Krškem 1. 1886, 1887 in 1888.
(Nenavaden metulj). V gozdu pri Otoč-cah vjela je gspdč. A. Ažnian-ova izvanredno lepega in velicega metulja. Ogledovalci ga sodijo različno. Ne dvomljivo spada ta velikan v drugo glavno vrsto metuljev: „Makrolepidoptera".
(Trtna uŠ) uničuje čim dalje bolj vinorodne kraje. Povsod se čujejo tožbe, kako se širi ta pcgubonosni mrčes, kako preti vinogradnikom z beraško palico. Koder je trta edini vir kmetskega blagostanja, je položaj dovolj žalosten. Zadnjič se je bralo, da so zasledili trtno uš v Řtijaku pri Vipavi, danes pa je že dokazano po natančni preiskavi, da je že 54 vinogradnih parcel okuženih.
(Strupena rosa) suM zmiraj bolj trtno listje po vinogradih. Ni dost škode še po toČi prizadete marvei mora trpeti letoŠni priddek še pred to boleznijo! Kam pridemo, Če ne bode konec tolikim šibam božjim? —
(Živinski sejmi) v okraji Novomesto so bili obiskani, kakor sledi : Na mesečni sejm v Novem Mestu 2. julija so prignali 500 glav goveđe; na sejm v Veliko Loko dne 25. julija 1000 glav; v Toplice 27, julija 900 glav; na mesečni sejm v Novomesto 6. avgusta vsled nevgodnega vremena samo 180 glav govede ; v Toplice 9. avg. 520 glav; v St. Lovrenc 10. avgusta 720 glav (proti 1000 goved pretekla leta). Na veliki aejm v Novomesto 28. avgusta so prignali 1200 glav govede. — Kupčija je bila večinoma slaba, najboljša Še v Vel. Loki in St. Lovrencu, kjer so toji kupci pokupili večina lepih, dobro rejenih volov.
Listnica uredništva.
GoBp- Josip N. na Krki. — Prav ii aroa nam govorita; 2 malim pristaTkom prihodnjií.
Toů dopíeoT zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Sejmoví na Doletijskem:
v fleptembrii: 1. v Krškem, Radečah, Višnji gori ÍQ na Veseli gori pri Rakovnika; 3. v Novem mestu iu Planini pri Črnomlja; 7. v Zagradca {li'a-žinah); 10. v Lakoven. Št Vida pri Zatićini, Baseei vasi, Vel. Laěéah in v Loškim potoka; 14. v Žužem-
MirnipeSi, Grosnpljera ia Drnoveni; 1. oktobra v Kostanjevici in Litiji.
Žitna cena v Novem mestu 28. avgusta 1388.
Doraaie pšenice mernik 1 gld. 80 kr., Debelačo (kornze) 1 gld. 60 kr., Soraiee 1 gtd. 60 kr., Rži 1 gld. 50 kr., Jeémena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld. 33 kr.. Ovsa 70 kr., Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke.
Bradée 18. avgusta 29 82 60 16 7 Trst 25. _60 52 10 53 82
Ět. 613.	~
Í886
Poslano.
12
Prisl'éua zahvala
blagorođaomu gospodu R. Dolencu, vodju kmotijHke, vE-norejgko iu sadjijrojHke Sole v Grmu, ker ao avoje nSonee in BtnÎHbnitce poslali 23, t. m. ob I, pnpoludne ogenj ganit s dvoma nialÎDia brizgalnicftma, koji «o vspeSno braniti in veliko pomapli, tora.l njim in vsim, kateri so ho kaj trudili in s menoj soSutjo Imeli, izrekam najtoplejšo zahvalo io Bog naj vaitu obilo povrne.
Prav častno pa ni za NovomaSko požarno brambo, tako rekoi aosodjo so, pa no enega ni bilo. To ni lepo, pray Blab izgled I —
[130]	Franc Mrvar, Vel ŠkrjanĎe.
Šolske knjige,
pri J. Krajcu v Novem mestu.
Y ZiitiĎini na Dolenjskem,
tik C. kr. aradov in farno cerkve, dá se

krčma,
Slavno uredništvo ,Dolonjskih Novic" v Kuiolfovora ao prosi za razglas BledeSoi^a dopisa:
Dno IS. avgu"ta 1888 ob po! 1 ari popoluđoo nastal jo cgenj v hlevB poiestnika in krÓmarja .lakob Ivaiietiřa iz Metliko St. 180, ki jo poslopje H 200 oonti krmo in rizuim orodjem Vrod v kratkim vpepelil. Vsa Řkeda znaša okoli tStJU gold, Ivanetič je bil zaTaroyan samo za BQO gld. — Dosodaj BO še no TO, kako da je poiar ntintal.
Ua 80 je ogenj lokalizirat, ter da so ae sosedne stanovanja in druga poslopja, katera so bila poïarnimu žrelu zelo nastavljena, Škodo oĚuvala, zah/aliti ae jo edino našim vrlim poiara braiioem, katori «o takoj v polueai številu iz dvoma otizgalnicama ra moato puiara prišli iu kod levi planili 6oi njoga, d» ga vduíijo. —
Tem vrlim možakom pomagalo Je tndi drugo obSinatro, W je vse bvalo vredno, in poiobno pripoznanje zaiiniijo Uotiitko dekleta in žene, katore so iz porabo vao svojo moči loutrndljivo požarni brambi toliko vode nanosilo, da je ta lahko neprenehoma gasiti zamugla.
Pa vendor, akoravno bila jo hitra in izdatna pomoč, ni So moglo drnzega, nogo živina z hlova in nekaj losa roSiti, kajti ogenj ropal jo tako moioo in unglo, da jo Mik za col o toesto naj večja nevarnost, —
Podpisano županstvo šteje si toraj v dolžnost, da ae prostovoljni požarni brambi Metliški in viim tistim, kateri so «genj gaaiti pomagali, najtoplejše zahvali; ob onom oasetndi Proai, da bi v bodočo ravno tako vsaki po svojoj moíi požarno brambo krepko podpiral.
Županstvo meatuo ob&ine Metlika 19. £vg. 1838,
Župan dr. Salloker 1. r,
Olas iz občinstva I
Cflsarske slavnoetl po Kranjskem vrSđ so kaj lopo iu Po redn, lína obtina tekmnjo z drugo, kako bi bolj poalavlla Našega preljubega vladarja. Kodaj so ima pa slavnost v ^ovomeatn praznovati, o tem ni 5e duha ne sluh». Naj brž jo nameravajo mestni očetje prirediti še lo 3, decembra t 1 Je že dobro; le omeniti nam pa je, da naj so vrSi oesaraka slavnost tudi pri nas slično ljudski veselici in naj ao vdeteEl slavnoiti vae meščanstvo. To pa je le mogočo zunaj na planem, dokler je še lepo iu primerno vremo — ne pa v trdem rimskem Jiasu. Ôas nas tor4j zelo opominja, da se prej ko ^egoČe praznuje vladarska štiridesetletnioa, ako so ima izvršiti po vladarjevem geslu: „Viribus unitis". —
(zelo pripravno za prodajalnico) s posebnim poBlopjem, kegljiščem, kakor tudi zemljišdem od I. grudna t, I. v najem. Oddá se tndi za desetek. — Već o tem pove lastnik
Fran Kovaô, posestnik ia učitelj
[129—1]	v ZaHaini.
Hazglas.
Kořenová družina v Djberničj na Dolenjskem ima na prodaj v Litfcvi, tik ťarnega kraja Dobarniôa
lep grunt.
Pogoji kaj Ugadot. Kupec naj se zglasi v malih daeb pri omeujeni dražiui.	[i38]
Hiša na prodaj!
Proid sa na Toplicah hiša, št 3., na trga [loleg cerkve ležeća, v kteri je seda proiiajaloie», krčma ia tobak, a zemljiâéem ali pa tudi brea zemljišča.
[137]	Marija Kaliger, Toplice,
Kovač,
iïarjeti, samec, poštenega vedeuja, s apriÔevalom sposobnosti kovati kouje, z lastnim alt pa tudi broi lastnega orodja, sprejme se takoj na poŠti v Litiji. [133]	Pogoji so ]akQ ugodni,
se v stanovanje in hrano vzamejo v Ljubljani, Rožhc ulice êi. 26, IL nadstropje. Tam naj sc tndi popraša.	[126]
MMÍiir
Sf. ^ati-pot^č^
c. -tt. oativj-rtv »3t{minia
liSHl
T IjnliljiiDi, Margin trg St. 3. Koacesionirani glavDÍ agent za pôtnike
V Ameriko.
Prodaja voïpjo karto s polno garancijo od Ljubljano po uajbliioji poti in naraiiiOHt do vwukorftucga kraja v Ameriko, po najniîji colí Id poètoiii jjotítrožbi.
Kdor želi po ceui, dobro, hitro in sroCno potoTati, nà] EB Kan«e]jivo obtne name iu tiaj pazi, da so no paati tujim »(pontem itapóljati.
Z» Kranjce, Bpodnje Štajerca in Hrvate je pot Sei Ljubljeno in Gortujeko najboljSa, DňjbitroJ6ft in nRjceiiejSa, kor tu iiuajo le moji potniki mnogo znižano voiino oono in moji urad-«ilvi sprejemajo t varstvo ^otaike nh vsaki vetiji postaji in jim pomagajo zopet naprej.
'L natiinĚnejim poakora se rndovoljno iilaïi, [132—IJ
Moji potniki so še vsi srečno dosegli svoj namen. Od Ljubljane do Amerike le 13 dni. ^
Na prodaj sta, dobra, z 33. in 40. vedri, "15)1©
Šolske sestre đe Notre Dame
v Šinihelu pri Novem Mestu,
vs))r6jcmajo deklicc tudi v notranji natav ali penzijo-nat. Deklice se v tem zavodu zamorejo naučiti potrebnih aolekili stvari), se izuriti v vseh žecekih ročnih delih, v petji, v igranji na goslih, in so vsaj toliko izobraziti, da postanejo sposobne, vstopiti v preparandijo. Priložnost je tukaj tudi, se izoriti v gospodinjstvu, vrtnarstvu in so poleg slovenskega in nemškega jezika priuĚiti tudi laškega. Mesečna plača znaša [1^4-1]_12 goldinarjev._
Pri poštnem uradu v Litiji sprejme se za praktikanta
17 do 18 let star mládenec,
ki je primemo šolako izobražen, je pošten in lepega vedenja, Ponadbc naj se pošljejo naravnost
[131]	poštnemu uradu v Litijo.
Josip Perovšek,
knjigovez,
se priporoča za vezanje knjig vsake vi'ste in oblike, ter obljubuje naglo in dobro postrežbo po prinitrno [IBĎ—1]	nizki ceni.
!!! Sejm v Brusnicah !!!
Lekarna pri angelju
Simon Sladović plem. Sladoević Iprej Rizzoli) v Novem mestu.
p. n. otoiinstTU v mestu in okolici Dajuljiidiu^ie naznanjam, da sem od prej na dobrem glasu poznano Kizzoll-jevo leltarno pre-Tze], jo popolnoiua novo vrcdll, ter jo z vsemi tudi najnovejšimi zdravili dolbro založil. Dobivajo se razne tu- in inozemske špecija-lit^tc, razne kirurgićne priprave, giimi- in gutaperlia-izdelki (fabrikati) in obveze (VerbaudmitttiJ). Nadalje imam vedïio sveže napolnjene vsakovrstne mineralne vode. Mej drngimi reiSmi priporočam že od prej dobro po-ZDane zdravila za živino, kakor:
Mr. Tetfey-eva zdravilna Štupa za svinje, neogibno potreben pripomoček za svi-Djcrejo. IzvTBtna po mnogoterih izkušnjah utrjena, z najboljšim vspehom rabljena »tupa za vsakovrstne svinjske bolezni ia najboljši pripomoíek proti kugi. Cena enega zavojčka 36 kr.
Švicarska Stupa za govejo živino. To ětupo rabijo ua Švicarskem na vseh veějih pristavnh z najboljšim vspehom.
SkuSena štupa za konje. Brez to ne bi smel nikdo biti, kdor hoča lepe konjo imeti. Zavojček 40 kr.
Restitutionsfluid aH cvet za konje, pravo krepilo in neobhodno potrebno za konjske nogo. Steklenica BO kr.
Prah zoper bolezni pri kokeëih, purah, racah in sploh domaČi pernati živali. Zavojick 25 kr.
Naročila bom izvrševal točno in takoj po poáti in sicer najbolje s poštnim povzetkom (Postnaclinahme).	[ise-ij
OdgOTurni nrodoik, izdajatelj in xaloiutk J. Krajeo.
HoTomoBto. — Katianil J. Krajeo.