doping v športu 191 Preventing doping in sport Abstract Throughout its history sport has been exposed to many threats. The use of prohibited substances and methods, i.e. doping, is the one that has become the priority of sport and governmental organisations in recent years, mostly because of the risk to which athletes’ health is exposed, the non-ethi- cal principles of sports and the abuse of the values of sports- manship. The autonomy of organised sport and particularly the inter- national anti-doping rules that are formulated, aligned and monitored by the World Anti-Doping Agency (WADA) have defined the area of doping in great depth. WADA is a unique world phenomenon, because as an entity governed by pri- vate law, it connects the organised civil sports sphere with the representatives of governments from all over the world. Since the establishment of WADA in 1999, the main interna- tional anti-doping rules, including the World Anti-Doping Code and international standards, are coordinated and supplemented every six years, along with all the necessary amendments. However, WADA’s task is not only to set rules, but mainly to monitor and supervise the implementation of the rules in all world countries and all sports disciplines, thus ensuring equal conditions to athletes, irrespective of where they come from and which sport they engage in. Key words: doping, clean sport, elite sport, prevention, testing Izvleček Šport je bil v vsej svoji zgodovini izpostavljen mnogim ne- varnostim, med katerimi je uporaba prepovedanih snovi in postopkov ali kratko doping tista, ki si je v zadnjih letih pred- vsem zaradi ogrožanja zdravja športnikov, ne-etičnih prin- cipov športnega boja in zlorabe vrednot športnega duha pridobila pomembno prioriteto med športnimi in vladnimi organizacijami. Avtonomnost organiziranega športa, predvsem pa medna- rodna protidopinška pravila, ki jih oblikuje, usklajuje in spre- mlja Svetovna protidopinška agencija – WADA, so področje dopinga kar se da natančno opredelili. O WADA lahko go- vorimo kot o svetovnem unikumu, saj kot oseba zasebnega prava združuje organizirano civilno športno sfero na eni stra- ni in predstavnike vlad sveta na drugi strani. Glavna medna- rodna dopinška pravila, med katere štejemo predvsem Sve- tovni protidopinški Kodeks in mednarodne standarde, se od ustanovitve WADA leta 1999 dalje usklajujejo in dopolnjuje- jo vsakih 6 let z vmesnimi popravki in dopolnitvami, kadar je to potrebno. Vendar pa naloga WADA ni le postavljanje pra- vil, temveč predvsem spremljanje in nadzor nad izvajanjem teh pravil v vseh državah sveta in v vseh športnih panogah, kar zagotavlja športnikom enake pogoje ne glede na to, od kod so in s katerim športom se ukvarjajo. Ključne besede: doping, čisti šport, vrhunski šport, preventiva, testiranje. Janko Dvoršak Preprečevanje dopinga v športu „ Uvod Nikakršnega dvoma ni več, da se je vsaj tekmovalni šport iz prosto časovne in prostovoljne interesne dejavnosti prelevil v neizprosen profesionalni šport. Šport mladih, usmerjenih v tekmovalni šport, se vse bolj podreja zakonitostim profesionalnega športa, kjer se za dosego cilja izbirajo vse možne poti, tudi stranpoti. Vzgojno- -trenažni procesi so še vedno podrejeni športnemu rezultatu in šport je namesto v igro usmerjen le še v dosežek. Šport je postal velik »biznis«. Ne smemo biti presenečeni, ko ugotavljamo, da se doping v špor- tu še vedno širi in to ne samo med najbolj komercialnimi športi, temveč med prav vsemi, izraziteje med ne-olimpijskimi, tudi manj komercialnimi športi (WADA testing figures, 2018). Ob nameščanju športnih izidov in vse bolj razširjeni korupciji v športu, doping še vedo ostaja največja nevarnost, ki ogroža inte- griteto športa, in za razliko od prvih dveh tudi zdravje športnikov in vseh tistih, ki si z dopingom pomagajo pri oblikovanju svoje zu- nanje podobe. Svetovna protidopinška agencija (WADA) je skrb za zdravje kot prednostno vrednoto svetovnega programa postavila na prvo mesto, s čemer želi poudariti, da je svetovni protidopinški program dejansko program zaščite čistih športnikov. Pričakovati bi bilo, da bodo k temu bolj aktivno pripomogli tudi športniki sami, kar pa ni čisto tako. Opaziti je, da se športniki pri podpori čistemu športu ali pri obsodbi kršitev protidopinških pra- vil niso pripravljeni javno izpostaviti. To je sicer težje razumljivo, a verjetno za to obstajajo določeni razlogi, ki bi jih znali psihologi 192 ali sociologi ustrezno pojasniti. Ne glede na to bi se športnice in športniki morali v zaščito svojih športnih interesov, predvsem pa svojega zdravja, bolj zavzeto vključiti v zaščito športa. Globalizacija in profesionalizacija športa posredno prinašata naj- več razlogov za uporabo dopinga, zato podatki o razširjenosti do- pinga med športi ne presenečajo. Več ga je tam, kjer se vrti več denarja in kjer je možno na učinkovit način z dopingom doseči boljši rezultat. Žal so iz tega globalnega sistema izključene vse za- sebne lige in turnirji, kar glede na to, da gre za vrhunske prireditve, meče slabo luč na celoten šport. „ Svetovni in nacionalni program preprečevanja dopinga v športu Profesionalni šport ni omejen na nacionalna ali kontinentalna po- dročja, temveč deluje globalno, čemur mora slediti protidopinška organiziranost. In ravno to je posebnost protidopinškega delova- nja, saj njegova enovitost in globalnost ni primerljiva z nobeno drugo dejavnostjo na svetu. Boj proti dopingu temelji na globalnem povezovanju vseh par- tnerjev, ki so se s podpisom Svetovnega protidopinškega kodeksa (Svetovni protidopinški kodeks, 2015) zavezali k izvajanju Svetov- nega protidopinškega programa. Vsak od partnerjev ima povsem jasno opredeljeno vlogo, vsem pa je skupno, da zagotavljajo uskla- jena protidopinška pravila in skladnost delovanja svojih organizacij s temi pravili. Druga velika in pomembna posebnost protidopinške organizira- nosti je tesno sodelovanje državnih in športnih oblasti. Če prepre- čevanje dopinga na podlagi športnih pravil še lahko izvajajo pro- tidopinške organizacije, je pregon proizvajalcev in preprodajalcev dopinga v pristojnosti državnih institucij za pregon kriminala na podlagi kazenske zakonodaje. Organiziranost protidopinških organizacij temelji na principu pri- stojnosti, kot v osnovi izvira iz organiziranosti športa. Nacionalna organizacija (NADO) v vsaki državi je lahko le ena, delujejo na na- cionalnem nivoju, kjer uvajajo in izvajajo protidopinške programe. Mednarodne športne zveze (MZ), katerih temeljna pristojnost je razvoj svojega športa in tekmovalnih sistemov, so odgovorne za mednarodni nivo protidopinških programov. Ko se prvi in drugi srečajo na več-športnem tekmovanju (Evrop- ske igre ali Olimpijske igre), je protidopinški program v pristojnosti organizacijskega komiteja teh iger (organizator velikih tekmovanj – OVT). V določenih predelih sveta, kjer razvitost posameznih držav ali nacionalnih olimpijskih komitejev (NOK) ni na nivoju, ki bi lahko zagotavljal neodvisno operativno delovanje protidopinške organi- zacije, je WADA ustanovila Regionalne protidopinške organizacije (RADO). Tudi v primeru, ko v državi ni ustanovljene posebne proti- dopinške organizacije (NADO), potem takem vlogo NADO prevza- me nacionalni olimpijski komite. Najpomembnejšo vlogo ima gotovo Mednarodni olimpijski komi- te (MOK) kot globalna krovna športna organizacija, ne samo zato, ker je bil pobudnik in soustanovitelj Svetovne protidopinške agen- cije (WADA), temveč zato, ker je zagotovil, da se je organizirano športno gibanje zavezalo k spoštovanju Svetovnega protidopin- škega kodeksa. K spoštovanju Kodeksa so s podpisom pristopili tudi vsi (205) nacionalni olimpijski komiteji. V času olimpijskih iger je protidopinški program v pristojnosti MOK. Enako je organizira- no paralimpijsko gibanje na čelu z Mednarodnim Paralimpijskim komitejem (MPOK) in mrežo nacionalnih paralimpijsko komitejev. Nenazadnje sta še dva pomembna člena globalne organiziranosti, in sicer mednarodno razsodišče za šport s sedežem v Lozani (CAS) in mreža akreditiranih laboratorijev. Podpisniki Kodeksa so se zave- zali k spoštovanju in reševanju svojih sporov na CAS. Mreža s strani WADA akreditiranih laboratorijev je najobčutljivejši člen globalne mreže, saj le z najsodobnejšimi tehnologijami in z razvojem znanosti na tem področju lahko uspešno sledijo razvoju in tehnologiji prepovedanih snov in postopkov. Slika 1. Organiziranost svetovnega protidopinškega gibanja (WADA 2018 report, 2020). Svetovni protidopinški kodeks in Svetovni protido- pinški program Cilji Svetovnega protidopinškega kodeksa (World anti-doping code 2021, 2020), v nadaljevanju Kodeks, in svetovnega protido- pinškega programa, ki ga podpira, so: • zaščititi temeljno pravico športnikov, da sodelujejo v športu brez dopinga ter s tem spodbujajo zdravje, poštenost in ena- kopravnost športnikov po vsem svetu in • zagotoviti enotne, usklajene in učinkovite protidopinške pro- grame, ki se nanašajo na odkrivanje, preprečevanje in od- vračanje od dopinga, tako na mednarodni kot na nacionalni ravni, vključno z: o Izobraževanjem – z ozaveščanjem, informiranjem in sporo- čanjem, vnašanjem vrednot in razvijanjem življenjskih veščin ter zmožnosti odločanja za preprečevanje namernih in nena- mernih kršitev protidopinških pravil. o Odvračanjem – s preusmeritvijo morebitnih uporabnikov dopinga z zagotavljanjem preglednih in strogih pravil ter sankcij za vse deležnike. doping v športu 193 o Zaznavanjem – z učinkovitim sistemom testiranja in preiskav ne samo povečati učinek odvračanja, ampak prav tako učin- kovito zaščititi čiste športnike in športni duh ter preganjati kršitelje protidopinških pravil in hkrati pomagati vsem, ki se prenehajo ukvarjati z dopinškim vedenjem. o Izvršitvijo kazni – za presojo in sankcioniranje tistih, za kate- re je bilo ugotovljeno, da so kršili protidopinška pravila. o Vladavino prava – zagotoviti, da se vsi relevantni deležniki strinjajo z uporabo Kodeksa in Mednarodnih standardov ter da bodo vsi ukrepi uporabljeni v protidopinških programih. Svetovni protidopinški program Namen svetovnega protidopinškega programa je napredovati v protidopinških prizadevanjih s splošnim usklajevanjem protido- pinških politik, pravil in predpisov znotraj športnih organizacij in med javnimi organi. Končni cilj je, da vsi športniki uporabljajo ena- ke protidopinške postopke in pravno zaščito ne glede na šport, narodnost ali državo, v kateri so testirani, tako da lahko športniki sodelujejo na tekmovanjih, ki so varna in poštena. Na drugi Svetovni konferenci o dopingu v športu januarja 2003 v Kopenhagnu je bil sprejet prvi Svetovni protidopinški kodeks. Ob tej priložnosti se je WADA zavezala, da bo Kodeks ostal živ doku- ment, saj bo posodobljen vsakih 6 let, kar je bilo izvedeno leta 2009, 2015 in bo tudi leta 2021 (5. Svetovna konferenca v Katowi- cah leta 2019). Namen posodobitev je uporabiti pridobljene izkušnje protidopin- ških organizacij in WADE z večletnimi praktičnimi izkušnjami pri svojem delu, da bi okrepili globalno delovanje in usklajenost orga- nizacij v boju proti dopingu v športu. Zadnja revizija Kodeksa 2021 je bila osredotočena na ohranjeva- nje temeljnih principov v spreminjajočem se okolju na način, da bodo protidopinške organizacije lahko izvajale svoje aktivnosti in naloge. S posebnim poudarkom so bila obravnavana vprašanja v zvezi z zaščito anonimnih prijaviteljev zlorab dopinga, vprašanj po- novnega testiranja, skladnosti, izobraževanja in povečanega števila primerov z uporabo socialnih drog ter vprašanja povezana s posle- dicami ruske dopinške krize. Svetovni protidopinški program vključuje vse elemente, ki so po- trebni za zagotovitev optimalne uskladitve in dobre prakse v med- narodnih in nacionalnih protidopinških programih. Glavni sestavni deli so: Raven 1: Kodeks; Raven 2: Mednarodni standardi in tehnični dokumenti; Raven 3: Modeli dobre prakse in smernice. Svetovni protidopinški kodeks Kodeks je temeljna in univerzalna listina, na kateri sloni Svetovni protidopinški program. Cilj Kodeksa je izboljšati uspeh protido- pinških prizadevanj s pomočjo splošne uskladitve bistvenih ele- mentov boja proti dopingu. Njegov namen je biti dovolj natančen, da bo z njim mogoče doseči popolno uskladitev glede vprašanj, pri katerih je potrebna enotna ureditev, vendar dovolj splošen na drugih področjih, da dovoljuje tudi prilagodljivost glede uporabe dogovorjenih protidopinških načel. Kodeks je bil oblikovan ob upoštevanju načela sorazmernosti in človekovih pravic. Mednarodni standardi in tehnični dokumenti Oblikovanje mednarodnih standardov za različna strokovna in operativna področja protidopinškega programa poteka ob posve- tovanju s podpisnicami in vladami ter ob potrditvi s strani WADA. Mednarodni standard so namenjeni usklajevanju protidopinških organizacij pri izvajanju določenih strokovnih in operativnih na- log protidopinških programov. Za vse protidopinške organizacije je upoštevanje mednarodnih standardov obvezno za potrjevanje skladnosti s Kodeksom. Izvršni odbor WADA lahko po smiselnem posvetovanju s podpisnicami, vladami in drugimi zainteresiranimi stranmi občasno dopolnijo mednarodne standarde. Ker gre za strokovne in operativne podrobnosti, ki se zaradi razvoja športa ali dopinških metod hitro spreminjajo, lahko WADA mednarodne standarde, ki obstajajo v obliki ločenih listin, spreminjajo, ne da bi pri tem morali spremeniti Kodeks. V praksi pa standardi zelo natančno opredeljujejo formalni okvir programov na nacionalni in mednarodni ravni. Vse podpisnice Ko- deksa izvršujejo svoje naloge, ki so operativno opredeljene v po- sameznih standardih in svojih pravilih, ki so napravljena na osnovi v naprej pripravljenih modelih pravil (model rules). Mednarodni standardi za skladnost podpisnic kodeksa Podpisnice Kodeksa so se zavezale, da bodo spoštovale vrsto prav- nih, strokovnih in izvajalskih obveznosti, ki so opredeljene zato, da bodo s svojim programom dosegle ustrezno skladnost s Kode- ksom (International standards for code compliance by signatories, 2020). Ti standardi so tako rekoč ključni za učinkovit svetovni pro- gram, saj je proces spremljanja in ocenjevanja skladnosti oziroma neskladnosti natančno opredeljen za vse podpisnice Kodeksa. V primeru neizpolnjevanja obveznosti, ki jih opredeljuje Kodeks, je organizacija pozvana k izvajanju korekcijskega programa z name- nom doseganja skladnosti. Glede na vrsto neskladnosti, je predvi- den čas, v katerem morajo biti korekcije izvedene. V kolikor orga- nizacija odpravi nedoslednosti, je njen status skladen s Kodeksom. V nasprotnem primeru se organizacija razglasi za neskladno in jo doletijo sankcije, ki so odvisne od neskladnosti. Organizacije, proti katerim teče proces neskladnosti, imajo možnost pritožbe na CAS. Mednarodni standardi za testiranje in preiskave Njihov glavni namen je načrtovanje s preiskavami podprtega in učinkovitega testiranja, tako na tekmovanjih kot izven tekmovanj, ter ohranjanje integritete in identitete odvzetih vzorcev od tre- nutka, ko je športnik obveščen o testiranju, do trenutka, ko vzorci prispejo v laboratorij na analizo (International standards for testing and investigations, 2020). V ta namen standardi (vključno s priloga- mi) vzpostavljajo obvezne standarde za načrtovanje razporeditve testiranj (vključno z zbiranjem in uporabo informacij o športniko- vi lokaciji), obveščanje športnikov, pripravo in izvajanje odvzema vzorcev, varnost/upravljanje vzorcev in dokumentacijo po testira- nju ter transport vzorcev v laboratorij na analizo. Naslednji namen standardov je vzpostaviti mednarodne stan- darde za smotrno in učinkovito zbiranje, ocenjevanje in uporabo obvestil o dopingu ter za smotrno in učinkovito preiskovanje mo- rebitnih kršitev protidopinških pravil. Tako kot Kodeks so bili tudi standardi sestavljeni ob upošteva- nju načel spoštovanja človekovih pravic, sorazmernosti in drugih ustreznih pravnih načel. V tej luči jih je treba tudi razlagati in upo- rabljati. 194 Mednarodni standardi za terapevtske izjeme Ti standardi omogočajo športnikom uporabo zdravil, ki vsebujejo prepovedane snovi in postopke v primeru poškodb ali bolezen- skih stanj (International standards for therapeutic use exemptions, 2020). Nekoč kompliciran postopek je s sodelovanjem organizacij in razvojem ADAMS-a postal za organizacije transparenten in eno- staven. Proces se vodi izključno v ADAMS-u in sledi logiki pristoj- nosti, ki jo poznamo v športu, kar pomeni, da je organizacija, ki je nosilka tekmovanja, pristojna za izdajo potrdila za uporabo zdravila v terapevtske izjeme na svojem tekmovanju. Športnik praviloma zaprosi za dovoljenje pri svoji nacionalni organizaciji, ki ga v pri- meru, da je diagnoza postavljena na podlagi predvidenih preiskav, potrdi in v primeru, da športnik tekmuje na mednarodnem nivoju, posreduje v potrditev mednarodni športni zvezi. Športnik ima v primeru zavrnitve pravico pritožbe na nacionalno arbitražo ali na CAS, če gre za zavrnitev na mednarodnem nivoju. Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov Protidopinška aktivnost, ki jo izvajajo podpisnice Kodeksa, močno posega na področje zasebnosti in osebnih podatkov športnikov in njegovih spremljevalcev (International standards for the protecti- on of privacy and personal information, 2020). Vsak športnik, ki želi tekmovati na nacionalnem ali mednarodnem nivoju, v športu, ka- terega mednarodna zveza je podpisnica Kodeksa, ali v športu in na športni prireditvi, ki jo financira država ali lokalna skupnost iz sred- stev davkoplačevalcev, mora prostovoljno sprejeti poleg športnih pravil, tudi protidopinška pravila. Ta sklop standardov zato opre- deljujejo vse postopke, ki jih predvideva Kodeks kot »protidopin- ška aktivnost«. Ravno tako morajo vse podpisnice ravnati skladno s standardi z vsemi osebnimi podatki, ki so potrebni v postopkih protidopinške aktivnosti. WADA je zato pri pripravi teh standardov upoštevala vse obstoječe smernice, konvencije, mednarodne in nacionalne regulative, ki neposredno vplivajo na zaščito zasebno- sti in osebnih podatkov. Mednarodni standardi za laboratorije Glede na to, da je odkrivanje dopinga ena najmlajših »znanstvenih panog«, če jo tako že lahko imenujemo, predstavljajo ti standardi strokovni okvir, ki opredeljuje sposobnosti in določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati laboratorij, da si pridobi WADA akreditacijo (In- ternational standards for laboratories 2019, 2020). Laboratoriji se na- hajajo pod stalnim nadzorom, ki zagotavlja, da v laboratoriju dela strokovno usposobljen tim, da ima učinkovit sistem vodenja kako- vosti in da so sposobni izdelati forenzično veljavne rezultate. Pod- pisnice kodeksa in seveda vsa ostala javnost mora biti prepričana, da so sposobnosti vseh laboratorijev, ki imajo WADA akreditacijo na enako visokem nivoju in da so vsi vzorci, ki jih na leto zberejo podpisnice kodeksa, enako obravnavani. Ob Etičnem kodeksu, ki ga laboratoriji uporabljajo, je delovanje laboratorijev zelo pomem- ben faktor v zaupanju športnikov v protidopinški sistem. Mednarodni standardi za izobraževanje Področje preventivnega delovanja je bilo do sedaj zelo podhranje- no, kljub temu da je izobraževanje športnikova temeljna pravica. Cilji standardov za izobraževanje so namenjeni podpori pri načr- tovanju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju učinkovitih izobra- ževalnih programov z oblikovanjem minimalnih standardov in ob pomoči pripravljenih smernic za izvajanje izobraževanja (Internati- onal standards for education, 2020). Mednarodni standardi za upravljanje z rezultati Upravljanje z rezultati je zahteven proces, v katerem je bilo v pre- teklosti storjenih veliko napak, zaradi katerih so kršitelji ostali neka- znovani (International standards for result management, 2020). Poleg tega so v pravnem smislu napredovali tudi postopki upravljanja z rezultati. WADA je z novimi standardi zbrala vse pomembne ele- mente, ki so bili do sedaj razpršeni v ostalih mednarodnih stan- dardih z namenom, da s tem natančneje opredeli odgovornosti, ki jih protidopinške organizacije nosijo v postopkih upravljanja z rezultati in njihove temeljne dolžnosti v posameznih fazah upra- vljanja z rezultati. Ne glede na opredeljene obveznosti, ki jih imajo organizacije v postopkih upravljanja z rezultati, pa nobeno odstopanje od ob- veznosti ne sme razveljaviti analitičnega rezultata ali katere koli druge kršitve pravil in ravno tako ne more predstavljati obrambe v postopku obravnave kršitev protidopinških pravil. Mednarodni standardi Lista prepovedanih snovi in postopkov Tu je določeno, katere snovi in postopki so prepovedani v športu (Mednarodni standardi – Lista prepovedanih snov in postopkov, 2020). Nadalje določajo, katere snovi in postopki so prepovedani vedno (na tekmovanjih in izven tekmovanj) ali samo na tekmova- nju ali samo v določenih športih. Da je določena snov ali postopek prepovedana v športu, morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja od treh, in sicer imeti mora dokaz ali farmakološki učinek: • da ima snov potencialni vpliv na izboljšanje telesnih zmoglji- vosti, • da predstavlja dejansko ali potencialno tveganje za zdravje športnika, • ali ugotovitev WADA, da snov ali postopek krši bistvene vre- dnote športa (športni duh). Modeli dober prakse, smernice in protokoli Ta del pravnih dokumentov sicer ni obvezen za podpisnice Kode- ksa, je pa z različnih zornih kotov izjemno pomemben predvsem za protidopinške organizacije, saj predstavlja serijo tehničnih in strokovnih smernic, ki neposredno vplivajo na izvedbo protido- pinških programov. 2.2 Mednarodne konvencije Evropska konvencija Evropska protidopinška konvencija, ki je bila sprejeta 16. novem- bra 1989, predstavlja formalni začetek sistematičnega boja proti dopingu, saj je sovpadal s temeljnimi vrednotami Sveta Evrope človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo (Evropska konvencija proti dopingu v športu, 1989). Analiza konvencije, ki je bila napravljena ob tridesetletnici, potrjuje, da se je izkazala kot dobro orodje, s pomočjo katerega so države članice umestile boj proti dopingu v svoj pravni sistem. Celo več, večji del konvencije še vedno služi svojem namenu, so pa zaradi razvoja športa nujne spremembe. Nesporno dejstvo je, da je Evropska konvencija dober temelj vsem nadaljnjim pravnim aktom na globalnem nivoju, kot sta Svetovni protidopinški kodeks in UNESCO protidopinška kon- vencija. doping v športu 195 Mednarodna konvencija proti dopingu v športu (UNESCO) Če Evropska konvencija predstavlja pravni okvir vladam evropskih držav, je bila UNESCO konvencija sprejeta z namenom, da vlade sveta združijo sile mednarodnega prava za boj proti dopingu (UNESCO konvencija – Mednarodna konvencija proti uporabi ne- dovoljenih snovi in postopkov v športu, 2005). Športne organiza- cije namreč nimajo tiste moči in sredstev, s katerimi lahko države posežejo na prepovedano področje proizvodnje in preprodaje prepovedanih snovi in postopkov. Poleg tega konvencija formalizi- ra Svetovna protidopinška pravila, politike in smernice z namenom zagotovitve poštenega in pravičnega okolja za čist šport. Nacionalni protidopinški pravilnik »Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je dne 3. marca 2003 s pod- pisom Kopenhagenske deklaracije proti dopingu v športu ter dne 30. novembra 2007 z ratifikacijo Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (»UNESCO konvencija«) potrdila zaveza- nost načelom Svetovnega protidopinškega kodeksa (v nadaljevanju Kodeks). Kodeks je dne 9. decembra 2003 sprejel tudi Olimpijski ko- mite Slovenije – združenje športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ). Dokumenti predstavljajo pravno podlago za ustanovitev nacionalne protidopinške organizacije in sprejem nacionalnega protidopinškega pravilnika (v nadaljevanju pravilnik), ki predstavlja podlago za izvaja- nje svetovnega protidopinškega programa.« (Protidopinški pravilnik SLOADO, 2015). Pravilnik, je pripravljen na osnovi modela WADA, je skladen s Kode- ksom in potrjen na WADI. Pravilnik celostno udejanja protidopinško politiko v slovenskem športu v smislu opredelitve namena, organizacije, postopkov kontrole dopinga, kršitev in sankcij, izobraževanja, ozaveščanja in informiranja. Opredeljuje tudi usposabljanje svoje lastnega stro- kovnega kadra. Pravilnik velja za SLOADO, nacionalne športne zveze in druge ose- be preko članstva, športne akreditacije, sodelovanja v njihovih dejavnostih in na športnih prireditvah. Nacionalne športne zveze s sprejemom in vključitvijo pravilnika v svoja pravila priznavajo pri- stojnost in odgovornost SLOADO. Pravilnik urejuje tudi prenos pristojnosti in odgovornosti s nacio- nalnih športnih zvez na SLOADO s strani njihovih mednarodnih športnih zvez na področju preprečevanja dopinga, kar SLOADO uvršča med najbolj sodobne nacionalne protidopinške organiza- cije. SLOADO je namreč subjekt zasebnega prava, saj je bil z namenom preprečevanja dopinga v slovenskem športu ustanovljen s strani Olimpijskega komiteja Slovenije združenja športnih zvez. „ Zaključek »Ali so čisti in pošteni športniki po dvajsetih letih delovanja Sve- tovnega protidopinškega programa, ki ga koordinira WADA, lahko mirnejši in lažje zaupajo v pošten športni sistem?« je vprašanje, ki nas spremlja na vsakem koraku. A ne samo nas, ki se ukvarjamo s protidopinškimi testiranji in preventivnimi programi, temveč spre- mlja vse, ki soustvarjamo športni svet. Zaščita integritete športa, čistih športnikov in poštenega okolja je naloga vseh nas, ki na tak ali drugačen način soustvarjamo šport! WADA je bila v prvih dvajsetih letih uspešna, saj ji je uspelo harmo- nizirati protidopinška pravila v vseh športih, v skoraj vseh državah na vseh kontinentih in veljajo za vse športnike. Vendar sama pra- vila ne zadoščajo za uspešno izvajanje preprečevanja dopinga v športu. Vsi skupaj moramo delati na tem, da jih spoštujemo in jih vsakodnevno uvajamo v svoje aktivnosti. Le na tak način, bo šport ostal čist šport. „ Literatura 1. WADA testing figures. (2018, 7. februar). Pridobljeno s https://www. wada-ama.org/sites/default/files/resources/files/2018_testing_figu- res_report.pd 2. Svetovni protidopinški kodeks. (2015). Ljubljana: Slovenska antidoping organizacija 3. WADA 2018 report. (2020, 9. marec). Pridobljeno s https://www.wada- -ama.org/en/resources/finance/annual-report 4. World anti-doping code 2021. (2020, 22. marec). Pridobljeno s https:// www.wada-ama.org/sites/default/files/resources/files/2021_code.pdf 5. International standards for code compliance by signatories. (2020, 30. marec) Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/the- -code/2021-international-standard-for-code-compliance-by-signato- ries 6. International standards for testing and investigations. (2020, 16. febru- ar). Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/world-an- ti-doping-program/international-standard-for-testing-and-investiga- tions-isti 7. International standards for therapeutic use exemptions. (2020, 16. februar). Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/the- -code/2021-international-standard-for-therapeutic-use-exemptions 8. International standards for the protection of privacy and personal in- formation. (2020, 19. februar). Pridobljeno s https://www.wada-ama. org/en/resources/the-code/2021-international-standard-for-the-pro- tection-of-privacy-and-personal-0 9. International standards for laboratories 2019. (2020, 3. marec). Prido- bljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/laboratories/inter- national-standard-for-laboratories-isl 10. International standards for education. (2020, 12. marec). Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/the-code/2021-internatio- nal-standard-for-education 11. International standards for result management. (2020, 19. marec). Pri- dobljeno s https://www.wada-ama.org/en/resources/the-code/2021- -international-standard-for-results-management 12. Mednarodni standardi - Lista prepovedanih snov in postopkov. (2020, 28. marec). Pridobljeno s https://www.sloado.si/kategorija/lista-2020- -lista 13. Evropska konvencija proti dopingu v športu. (1989, 16. november). Pri- dobljeno s https://www.sloado.si/kategorija/eu-konvencija-sportniki 14. UNESCO konvencija – Mednarodna konvencija proti uporabi nedovo- ljenih snovi in postopkov v športu. (2005). Ljubljana. Slovenska antido- ping organizacija. 15. Protidopinški pravilnik SLOADO. (2015). Pridobljeno s https://is- suu.com/sloado/docs/protidopin__ki_pravilnik_sloado_201/1 ?e=13216298/10536334 Janko Dvoršak Slovenian Anti-Doping Organisation janko.dvorsak@sloado.si