Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen* delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 83.	Sreda 9. oktobra 1979.	Leto IV.
Novi upravni temelji Jugoslavije
Z zakonom z dne 3. oktobra 1.1. je sedanja vlada razdelila Jugoslavijo na devet banovin in glavno mesto Bellgrad. Nova upravna organizacija države pomeni decentralizacijo uprave, ki se bo izboljšala, če bo s potrebnimi naredbami delokrog banovin zadostno razširjen, da bo njih ekspeditivnost večja. Delokrog banovin je po zakonu sicer širok, ali dejanska ingerenca in postopek poslovanja se določi šele s specijalnimi uredbami iza posamezne panoge.
Noiva razdelitev države ima predvsem to prednost, da se je odpravilo preveliko število' oblasti. Kaj drugega o novi razdelitvi države danes še ne moremo reči, ker je pač le praksa najboljša učiteljica in ker ne poznamo detajlnih načrtov.
Zakonodajalec hoče z novo razdelitvijo države odstraniti zgodovinske, plemenske in kulturne predsodke s tem, da je banovinam odkazal širok delokrog. Do tega zaključka je zakonodajalec moral priti, ker so se sik or o deset let vršili v bivši narodni dkupščini neokusni boji, v katerih so imeli glavno vlogo plemenski spori, protekcionizem in korupcijske me-
tode, kljuib temu, da je bila po ustavi dana možnost, najti pot k realni politiki. Vidolvdanska ustava je bila razmeroma demokratična. Politične stranke bivše narodne skupščine so pa na neodpustljiv način zlorabljale s prejšnjo ustavo izvedeno demokracijo,
V inozemstvu so bili o novem dogodku v Jugoslaviji nekoliko razočarani; vendar jemljejo stvar kot dejstvo, ki je moralo slediti slabi meščanski politiki pred 6. januarjem 1928.
Novi ,zakon pomeni v bistvu del nove ustave, ki jo namerava izdelati ’ sedanja vlada, oziroma temelj, na katerem se ibo izdelala nameravana i ustava. Zakaj, če se država ongani-j žira po banovinah, in sicer že v dveh | mesecih, bodo morale banovine pre-I vzeti tudi pristojne posle in jih izvrševati ali kot komisarjati ali pa kot voljene korporacije. To je logična posledica z novim izakonom ustvarjenega stanja.
Temu zakonu bodo torej sledili novi ukrepi, nove naredbe in zakoni. Celota bo šele prava slika novih razmer, ki nas čakajo.
Da, jasnost v gospodarskih interesih je
potrebna.
'Pod naslovom »Demokracija ali diktatura« piše »Delavska Pravica« z dne 3. oktobra 1929:
»iProletarijat Avstrije, zastopan po socijalno-demokratski stranki, stoji ,v težkem boju proti gibanju, ki skuša z grožnjo oboroženega nastopa streti socijalno politično moč delavstva in demokracijo ter upostaviti fašistično »stanovsko državo«.
Na nekrvav način si je avstrijsko delavstvo priborilo močne pozicije, na eni strani v socialističnem gibanju in njegovih organizacijah, na drugi pa tudi v jasnem življenju. Prole-tarijait hoče to pot, ki je pot demokracije in mirnega razvoja, nadaljevati in tako dobiti pod svoje okrilje večino ljudstva in vlado.
Tu mu stopi na pot fašizem.
Meščanstvo čuti, kajko mu soci-jalistični pokret stopnjo za stopnjo odvzema temelje njegove moči: gospodarsko nadoblast. Ako je še danes v posesti moči, se vendar meščanstvo boji dneva, ko ibodo zagospodarile delavske zadruge in strokovne organizacije in socialistična vlada. Treba je tedaj prekrižati račune socialističnega proletarijata.
Za to naj poskrbi — Heimrvvehr, fašizem. Saj je jasno. Vladajoči se bojijo še nadalje ostati na bojnem polju, kjer so vedno in vedno slabejši.
Zato skušajo potisniti proletarijat na bojno polje, kjer odloči sila, kajti tu se čutijo močne dovolj. Tu je državna vojska, policija in še, Heimwehr.
Meščanstvo ve, da je duhovna in gospodarska moč socijalizma močnejša kot fizična sila. Pra/v zato taka bojazen pred masami avstrijskega socialističnega proletarijata, ki bodo morda že pri prihodnjih volitvah postavili vparlament, če že ne absolutno. gotovo pa relativno socijalistično večino.
Navidezno gre sedaj v Avstriji za revizijo ustave. V resnici pa so vzroji krize, kot smo videli, globlji. Kar le res, je res: Socijalni demokrati so v zadnjem času pokazali vso dobro
voljo, da se na miren način 'zagotovi obstoj avstrijske republike, demokratične države. Izrazili so tudi pripravljenost za razpust in razorožitev svojega Schutzlbunda. Tudi glede revizije ustave so pristali na pogajanja. Celo katoliški delavski list »Christ-lichsociale Arbeiterzeitung« priznava, da si socijalna demokracija vedno bolj izstavlja spričevalo »pripravljenosti in dobre volje za umiritev dežele« in »historične dokumente pred vsem svetom«, da vseh morebitnih posledic ne bo kriva ona.
Nasprotno pa je Heimwehr in njeni politični pomagači čisto fašistično impertinentna zahteva revizijo ustave le >v takem smislu, kot jo hoče ona ali pa bo prišel — državni udar..
Velikansko odgovornost za razvoj dogodkov si zato nakopava krščan-skosocijalna stranka s svojim nejasnim stališčem napram Heimwehru. j Kot krščanska stranka bi morala od-! ločno nastopiti proti fašističnim me-! todam Heiimvvehra, ne pa je s svojim postopanjem še posredno podpirati v ! njenih fašističnih stremljenjih in zahtevah. Zgovorno to dokazuje sestava nove vlade, ki jo vodi dunajski policijski predsednik, krščanski so-j cijalec Schober. Zdi se, da vkljub vsemu govorjenju o novem kanclerju kot možu močne roke ni nastopila z novo ivlado kaka znatna sprememba. Delavsko-socijalistična in fašistična meščanska fronta sta še vedno tu in tudi s spremembo ustave, ki se gotovo ne ibo izvedla docela po željah avstrijskih fašistov, računi ne bodo postali čisti. Boj bo šel tedaj naprej v znamenju: demokracija ali diktatura!«
i	•
' Torej tudi ta članek priznava opravičenost boja avstrijskega delavstva; objavljamo ga zato, da opozorimo nanj »iSlovenca« in člankarje, ki so se zavzemali za državnopravni program avstrijskih Heimwehirav ali so se ogrevali za podobne misli.
Naroialte in Sirite »Delavske Politike
ftf
Po smrti nemSkega zunanjega ministra dr. Stresemanna.
Ogromna udeležba pri pogrebu.
V nedeljo, dne 6. oktobra t. m. je bil pokopan ob ogromni udeležbi prebivalstva in oficijel-nih kroigov nemški zunanji minister dr. Stresemann. Rodom Berlinčan se je posvetil industriji. Po političnem prepričanju je bil nacionalističen monarhist. Po ustanovitvi republike pa se je z vso iskrenostjo izjavil za republiko in ji je v svojem življenju služil z vso sivojo življenslko močjo in diplomatično spretnostjo. Nad šest let je bil nemški zunanji minister. V tej dobi je deloval absolutno na sporazumljenju držav, zlasti v Evropi. Sodeloval je pri Kellogovem mirovnem paktu, na haaški konferenci, dosegel je Nemčiji sedež v Društvu narodov, delal je za razorožitev in sklenil tudi za Nemčijo razmeroma ugodno Youngovo reparacij-sko pogodbo. Na letošnji ženevski konferenci je tudi stavil predlog, da naj se narodno manjšinsko vprašanje uredi definitivno.
Razumljivo je, da nenadna smrt tega moža, ki je v zadnjem času pri vseh večjih in važnejših mednarodnih akcijah imel vplivno besedo, zbudila veliko presenečenje in obžalovanje njega izgube. Angleški zunanji minister Henderson je sam izjavil, da je smrt Stresemanna velika izguba ne le
iza nemški narod, ampak za vse narode Evrope in sveta.
V nemškem parlamentu je ravno sedaj v razpravi zakon o zavarovanju nezaposlenosti, ki ga nekatere meščanske stranke hočejo sabotira-
, ti. Dr. Stresemann je zadnja dva dni I pred smrtjo deloval na to, da se zakon sprejme, s tem da je razpravljal zlasti s svojo nemško ljudsko stranko. Silni napori, poržrtovalno delo pa mu je pretrgalo nit življenja v najvažnejšem trenutku, ko bi imel nalogo realizirati svoje napore v praktičnem izvajanju.
V Nemčiji iimajo koalicijsko vlado, v kateri so socijalni demokrati, nemška ljudska stranka (desna), demokratska stranka in centrum. Za tako vlado je bil dr. Stresemann s svojo miroljubno in konstruktivno politiko velika pridobitev in kot politična avtoriteta ravno v sedanjem trenutku, ko dvigajo monarhistični
! fašisti glave, potem, da je 1 odtehtal tudi kot meščan v zvestobi do nemške republikanske politike.
Dr. Stresemann bodi zgled vsem naprednim meščanskim politikom, j zakaj, če si vzamejo vsaj njega za i zgled, smemo upati v zdrav razvoj
tospodarskih in političnih razmer v vropi.
Obrov:
Uvodne besede k zadružnim problemom.
(podzavestno) program in potov, da csivoje svet.
Koliko napak v taktiki naših organizacij je bilo že zagrešenih, ker mnogi naši vodniki te psihose ne poznajo, Današnji človek ni več tisti, ki se je čutil osamljenega in je bil pripravljen desetletja polagati kamen na kamen, da bo iz tega zrastla vsaj skromna stavbica. Kakšno zadovoljstvo je vladalo pred vojno, če se je na primer posrečilo v kakem kraju organizirati godbo na tamburice, ali celo na pihala. To je bil dogodek ne 9amo za tisti kraj, temveč za celo provinco. In danes? i Današnjemu našemu človeku se zdi, da bi imeli lahko 50 godb v Sloveniji, če bi vodili pravo proletarsko politiko. Današnji človek se ne čuti več osamljenega. On je mnogo potoval iz kraja v kraj, iz fronte na fronto. Povsod se je razgovarjal z ljudmi in vsi so bili istega mnenja. Zato mu lebdi pred očmi, da bi kako sposobno vodstvo s pravo parolo in politiko združilo take mase, da 'bi bilo to gibanje sila, ki bi s skupnimi sredstvi ustvarila kaj več, kakor malo »šta-cunico«.
S tem sem menda dovolj uteme-| Ijil, da parole in nauki, ki so nekoč > navduševali pijonirje našega zadružnega gibanja, niso več porabne.
Treba je širšega programa. Programa, ki bo prilagoden današnjemu človekul Seveda ne mislim, naj bi si dalo zadružništvo take cilje, ki bi bili povsem nasprotni duhu njegove tradicije. Nasprotno! V popolni zvezi v njegovo tradicijo je treba prikazati zadružništvo kot faktor, ki bo v zavezništvu z ostalim delavskim po-kretom ustvaril možnosti za take gospodarske in kulturne spremembe, ki bodo dvignile dananašjo delavsko paro v sogospodarja vsega človeškega stvarstva.
Zadnja leta ima zadružna vzgoja lepe uspehe. Malopomembni »mokarji« postajajo važen činitelj pri demokratizaciji gospodarstva. Mnogo k temu so pripomogli uspehi zunanjega zadružništva, največ pa dejstvo, da so zadružni funkcijonarji in tudi mnogi člani sprevideli, širši delokrog zadružništva in dali svojemu delu širše obiležje in pomen.
Predvojni član konzumne zadruge ni videl daleč preko povračil, (dividend), ki jih je od zadruge dobil, kar je bila v njegovih očen skoro edina prednost zadruge pred privatno trgovino. Glavna in temeljna razlika, ki je v lastni — zasebni ali skup- i ni —, je igrala le pri redkih posameznih važnejšo vlogo. Ti posamezniki so bili pa več ali manj le idejni pristaši zadružništva, dočim so zadruge vodili po večini podrobni delavci, ki so imeli zbirati po krajcer-jih deležni kapital, za duhovna razglabljanja o zadružništvu pa seveda niso imeli potrebnega časa. Praksa gre pred teorijo in to se je izkazalo tudi pri zadružništvu.
Svetovna vojna je pa dala vsemu razvoju mnogo hitrejši tek. Pred vojno brezpomembna proletarska gibanja osvajajo državo za državo. In za- | druge, ki so štele pred vojno po par prodajalnic, gospodarijo danes z mi- ; lijonskimi kapitali. Tistim pijonirjem, j ki so z zavidanja vredno pridnostjo , in ižilavostjo zbirali krajcerčke v deležni sklad, so se pridružile velike mase novih članov. Te nove mase-zrevolucijonirane po svetovni vojni — niso sodelovale pri miikepolnih začetkih zadružništva, zato niso do njega v razmerju matere do deteta, temveč kakor krovec do lestve, po kateri hoče navzgor. Tem ne zadostuje pripovedovanje o žrtvah, ki jih je bilo treba, da se je zgradilo vsaj to, kar je. One hočejo več! Hočejo .
Mezdno gibanj© p udar je v.
Jugoslavije in kot predsednik koalicijskega odbora J. Arh, za Jugoslovansko strokovno zivezo V. Pitako in za Narodno strokovno zvezo R. Ju-
V revirjih Trboveljske premogo-kcpne družbe je prišlo do mezdnega gibanja večjega obsega. Kakšne razmere morajo vladati med temi rudar
ji, je razvidno iz tega, da so bile pri- j van
morane vse obstoječe strokovne organizacije se koalirati in započeti mezdno gibanje.
Tako je sklical koalicijski odbor za nedeljo, dne 29. septembra dva velika shoda rudarjev v Trbovljah in Zagorju. Kljub veliki nedeljski zaposlenosti rudarjev se jih je zbralo v Trbovljah okoli 1000 in v Zagorju nad 600 rudarjev. Istotako so bili sijajno zastopani rudarji iz Hude jame in rudarji iz Hrastnik-Ojstro na tozadevnih shodih, kateri so se vršili v nedeljo, dne 6. oktobra in sicer prvi v Laškem in drugi v Hrastniku.
Na teh shodih so nastopili kot govorniki, in sicer za Zvezo rudarjev
Izvajanjem govornikov je delavstvo enodušno pritrjevalo ter brez u-govora sprejelo od koalicijskega odbora predložene predloge za mezdno gibanje.
S tem so rudarji dokazali potrebo po zboljšanju .sedanjega položaja in drugič svojo solidarnost in voljo, da se hočejo sicer odločno vendar strogo prevdarno boriti za dosego svojih pravic.
Upamo, da 'bo vsa javnost na strani rudarjev in da bodo merodajni krogi predvsem pa Trboveljska družba vendar razumeli, da je treba tudi delavcu-rudariiu dati to, kar mu gre kot človeku.
Dnevne novice.
Dober veter iz Angleške, Angleži so energično povedali Madžarom, da naj nikar ne moledujejo pri njih vse tako dolgo, dokler ne bodo državo zdemokratizirali. Na to je najpoprej grof Bethlen energično protestiral proti »rvmeševanju« inozemstva v madžarske notranje zadeve.	Toda
ivest mu le ni dala miru in sedaj napoveduje zakonske reforme	glede
zborovanj društev in volilne reforme. Tudi bo Bethlen izdal naredbo, s katero se ustavi progon treh vodilnih socijalistov, in	sicer
Weltner, Buchinger in Garami, ki se sedaj nahajajo v emigraciji. Ti se bodo mogli vrniti v domovino ter se politično udejstvovati.
Delavska vlada hoče brezposelnosti iv Angliji odpomoči na ta način, da je vzela v proračun 10 milijonov funtov šterlingov za zgradbo novih cest, 28 milijonov funtov pa za zboljšanje slabih cest.
Po smrti Buzdugana, člana ru-munskega regentstva. Mesto mladoletnega kralja Mihaela izvršuje kraljevsko oblast v Rumuniji regentski .svet, obstoječ iz treh članov, Buzdugana, kneza Stribrnyja in kraljice matere Marije. Tozadeven zakon se glasi, da, ako en član regentstva umrje, odstopata svoje funkcije tudi ostala dva člana in preide v tem slučaju kraljevska oblast na ministrski .svet. Vlada Manina je baje že razposlala vsem prefektom v državi šifrirano okrožnico o svojih ukrepih za ta slučaj.
Atentat na rumunskega notranjega ministra. Dne 5. t. m. je pred po-slopjem notranjega ministrstva v Bukarešti streljal neiki Goldenberg na avtomobil notranjega ministra Vajda-Vocvcda. Atentator je razlbil samo okno avtomobila.
Grški predsednik republike Veni-zelcs je potoval po Evropi. V nedeljo se je zglasil v Belgradu. Sprejel ga je tudi kralj. Razentega je imel konferenco z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem.
Nemški demokrati so za odpravo zveznih razmer v Nemčiji. Nemška demokratska stranka je imela zborovanje v Mannheimu, na katerem so slenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se odpravi suvereniteta posameznih nemških dežel in država razdeli teritorijaIno na okrožja, ki bi odgovarjala današnjim kutlurnim, gospod arskim in prometnim razmeram. Nemčija ima nad dvajset dežel. Med njimi sta največji Prusija in Bavarska, potem Saksonska in Virtembur-ška itd. Prusija hoče gospodariti vsem, Bavarska se večkrat kuja itd. Zato so se pričeli demokrati baviti s tem vprašanjem. Socijalni demokrati seveda to potrebo uvidevajo že dalje časa.
Naslednik dr. Stresemanna. Nemška vlada je poverila začasno posle zunanjega ministrstva gospodarskemu ministru dr. Curtiusu. jS tem je odpravljena eventualna vladna kriza, ki bi bila sicer lahko nastopila. Zunanja politika Nemčije ostane ista, kakor jo je vodil dr. Stresemann.
Angleški liberalci se boje vpliva delavske stranke. Angleški liberalci so imeli svoj kongres v Nottinghamu. Llloyd George je imel na kongresu govor dne 4. oktobra, v katerem je izjavil, da utegne angleška delavska vlada z ozirom na svoje uspehe in zavedajoč se svoje omejene moči v parlamentu, izzvati spor z obema meščanskima strankama ter ob u-godnem trenutku razpisati volitve in izvojevati še 30 do 40 mandatov, ki ji sedaj manjkajo do obsolutne večine. Ta trenutek pride kmalu in liberalna stranka mora biti dobro pripravljena manj. Nadaljnji govorniki so odklanjali vsako volilno svežo z delavsko stranko ali tudi le taktičen dogovor.
Kongres eperantistov proletarcev
se je vršil od 4. do 10. avgusta v Leipzigu. Udeležilo se je istega 700 delegatov iz 24 držav. Bila je to im-pozatna manifestacija za idejo internacionalnega jezika in za resnično enakost med narodi. Drugi listi so ta kongres prezrli, vendar v našem listu moramo povedati, da je SA T na pohodu, da je v njej vedno več člai-nov, ki se zavedajo, da je esperant-ski jezik odlično sredstvo za zbliža-nje narodov, — J. D.
Vladno krizo preprečil in umrl! Nad koalicijsko nemško vlado so se zopet razgrnili temni oblaki preteče krize in sicer radi zakonske novele o zvišanju prispevkov za zavarovanje brezposelnih. Nemška ljudska stranka se je izjavila, da bo glasovala proti, nakar so tudi klerikalci izjavili, da bodo proti glasovali, V tem slučaju bi bili socijalisti z demokrati osamljeni in predlog bi padel v vodo. Zunanji minister dr. Stresemann se je zadnji dan ipred svojo smrtjo vrgel z vso vehemenco na delo in posrečilo se mu je lastni klulb pregovoriti, da je spremenil svoj sklep ter se vzdržal od glasovanja. Predlog je bil na to sprejet z glasovi socijalistov, centruma in demokratov proti nacijonalcem, nacijonalnim soctjalcem (fašistom) in — komu-nistbm. S tem je bila vladna kriza zopet enkrat odstranjena, toda rešitelj je med tem umrl.
Vatikan snuje banko. Vatikan kot suverena država mora imeti tudi svojo banko. In dasi je državica majhna, ker šteje samo okoli 500
m
Poverjenik*! Knjžge Cankarjeve duu?be so
dotfskanci. Krasne so! Hitite 5n nafeerite še kolikor fflogož?; največ elanov. iobru t S. se bodo začele
Po 15. ok-razpošiljali.
prebivalcev, bo banka ena največjih v Evropi. Banka bo razpolagala z okoli tremi milijardami dinarjev kapitala.
Po vsem Češkem, zlasti pa Pragi, so se vršile te dni velike svečanosti prilikom tisočletnice mučeniške smrti češkega kralja in narodnega junaka, svetega Vaclava. Poštno ministrstvo je izdalo posebne jubilejne znamke sv. Vaclava in z državno pomočjo je bil posnet v posebnih za to prirejenih zgradbah velik zgodovinski film iz Vaclave dobe.
Stavka rudarjev. V premogovnem revirju Pečuhu na Ogrskem stavka 2500 rudarjev ker so lastniki premogovnikov odklonili zahtevo rudarjev po 50-odstotni enkratni dokladi. Atentati brez konca. Na brzovlak Sofija—Varna je bil zopet poskušen. atentat. Pravočasno je še progovni čuvaj opazil, da so bile na nekem mestu tračnice odstranjene. Tudi v Sofiji se razračunavanja med make-donstvujočimi nadaljujejo. Ministra Burov in Malov, ki se nahajata pri zasedanju Društva narodov v Ženevi, sta poslala bolgarski vladi brzojavko, v kateri nujno svetujeta vladi, naj že vendar enkrat stopi iz rezerve in proti makedonstvujočim energično nastopi, ker sicer bo zgubila Bolgarska ves ugled v inozemstvu in ji !bo ves kredit zaprt.
Ogrska in Bolgarija ne moreta več plačevati reparacij. Obe vladi sta storili pri odboru za reparacije v Parizu potrebne korake, da se jima znižajo reparacijske dajatve, ker jih v tej višini iveč ne zmoreta,
Gledališče in delavstvo. Piscator-jev politični teater v Berlinu je 1. t. m. med predstavo 40 sekund stavkal. Nenadoma, sredi dejanja se je zastor spustil. Pred zastor je stopil eden izmed igralcev in izjavil, da ves anisamlbl v znak simpatije do delavstva, ki ise te dni bori za ohranitev I nespremenjenega zakona o brezpo-! selnih, stopa v 40 sekundno stavko. In res se je zastor po 40 sekundah zopet dvignil, i V Egiptu imajo novo vlado. V , Egiptu so sestavili novo vlado libe-j ralci. Predsednik je Adly-paša, zunanji minister je Midhad-paša. Liberalna stranka je majhna, zato vlada ; ne bo imela daljšega življenja.
Še enkrat Cesari Rossi. Socijali-stični pariški »L' Ouevre« z dne 30. septembra t. 1. objavlja zapiske Rossija, ki je bil, obsojen zaradi veleizdaje na 30 let ječe. V teh zapiskih trdi Rossi, da je on z Marinellijem in Duminijeim ubil socialističnega poslanca Matiteottija. Dumini je kasneje trpel zaraditega, ker je od Mussolinija zahteval pol milijona lir nagrade, dočim je bil Marinelli mnogo bolj pameten. Ostal je miren in danes je še vedno poslanec in član velikega fašističnega sveta.
Bratko Kreft:
ČSovek mrtvaških Sobani.
Kronika raztrganih duš.	].]]
Niti razumel ga ni. Še le, ko mu je na koncu Leo izpovedal, da zaradi tega ne more več ne k spovedi in ne k obhajilu, ga je zadel v živo. Drugi dan je bila zadnje osmošolsko obhajilo. Domač praznik je bil to za vsako leto za odhajajoče in za profesorja veronauka. Zaradi idiličnosti je skušal profesor spreobrniti nepokorno ovčico, kot je bil'
»Ne, ne, Vuk; pojdite lepo v cerkev, izpovejte Leo.
se, da ste imeli verske dvome in dobili boste odvezo!«
»Gospod profesor, jaz nimam verskih dvo-molv; jav v to verjujem, kar sem povedal.«
Leonova odločnost ga je dirnila. Zato je skušal obuditi njegovo čustvo.
»Poslušajte me, Vuk! Maturitetno obhajilo, to je zadnji moj sestanek z abiturijenti. Nato se razkropite. Rad sem vas imel. Poglejte, kako lepo bo, če pridete vsil Bolelo bi me, če bi vas ne bilo. Pojdite in izpovejte se!«
»Ne morem.«
»Glejte, Vuk, zaradi mene, zaradi svojega profesorja pojdite! Nič vam ne zamerim, da ste tako nastopili v šoli zoper mene. Cenim vas, ker ste mislec in dober govornik, zato pojdite in . . .«
Naivna čustvenost 'profesorjeva je grozila ganiti mladega upornika. Toda fanatična vdanost v svojo vero, ga je prisilila, da je odgovoril zanikajoče. Profesor je bil ves obupen. Hotel je po štolo v srednjo sobo.	■	,
»Tako lepo ste se mi izpovedali,stopim po štolo v drugo solbo in vam dam odvezo . . .« Leo ga je ogorčen pogledal: »Oprostite, gospod profesor, tega ne razumem, to bi bila goljufija boga samega . . .« Profesor se je ob takih besedah moral strezniti. Videl je, da ne opravi ničesar. Leo je bil dosleden. Pet minut je še manjkalo do petih. Dr. Kramar je mcral v cerkev. Na trgu pred Stolno cerkvijo sta se poslovila,
»Debro še premislite, Vuk, nocoj! Jutri zjutraj še imate priliko iti k spovedi.«
»Ne verjamem, gospod profesor, da bom storil to Nedosledno ‘bi bilo . . .«
»Pet minut še imam časa. Nato pridejo vaši kolegi k izpovedi. Teh pet minut bom molil za vas!«
Tako sta *se poslovila, toda Leona kljulb temu ni bilo k obhajilu . . .
»Koliko se spremeni v enem samem mesecu! Danes bi ne mogel več tako odločno in samozavestno govoriti o svoji veri v boga. Danes spet ne vem ničesar. Minilo Je. Vse je minilo, ostala je samo praznota . . .« To ni bilo odkritosrčno od njega. zakaj Sonja je bila še v njem kljub vsem Fran-čekovim besedam, »Nekako bo že . . .« S tem je predvsem mislil na Sonjo, na katero ga je vezal lep spomin skupnega bega skozi Bled, Vintgar, Vrbo . . . Bele ljubezni si ni dal še ubiti . . . Kljub vsemu. V sc-boto svečer imajo ples. Izdali so tiskana povabila in Leo ga je poslal Sonji. Prišla bo, saij je že na Bledu obljubila . . . Sicer nič ne piše, toda prišla bo. Prav zato ne piše . . .
*
Sipet sva se srečala s Petkom. Hotel sem se ga ogniti, 'kakor se sploh rad izogibam vsakogar.
Zdi se mi včasih, da mi bo vsak povedal nekaj strašnega, da mi bo nekdo z ostro mislijo umoril vse, kar sem do sedaj imel.
Šla sva v park. Govorila sva o Sonji. Franček mu je nekaj pOvedal. Zadelo me je in da branim seunega sebe, sem mi izpovedal najin 'beg, ki je bil tako izpolnjen z belo ljubeznijo'. Vem, da sem bruhal iz sebe, kakor bruha ranjenec kri, toda v Petkovih očeh je bila hladnost. In ko sem mu izpovedal vse, je dolgo molčal. Nato se je z dobrim pogledom obrnil k meni: »Povedal vam' bom ostro besedo, toda naj vas ne zadene, naj vas ne itbije. Močni ste bili vedno, bodite še sedaj . . . Vedite, da s svojim načinom, s svojo belo ljubeznijo morite Sonjo in svojo ljubezen . . .«
Samo to je rekel in moje misli so sedaj vse bolne. Čutil je menda, kako me je zadelo, zato je napeljal pogovor drugam. Trenotno se ne spominjam vseh njegovih besedi, samo legenda, ki mi jo je odpovedoval, se mi je kakor misel na Sonjo vrezala v spomin. Zapišem jo kakor jo morem. Z njo me uničuje, kakor vojni plin, ki ga razširja veter tiho in nevidno po strelskih jarkih, ko so vojaki brez mask . . .
»V davnih, predavnih časih je živel v Afriki mlad, lep vladar Ksander Ale-paša. Sultanov na-. mestni kje bil in kruti vladar Palestine. Njegovo življenje je bilo lepše, kakor berete to v povestih iz »Tisoč in ene noči«. Vsega je imel v izobilju. Lepih žen, krasnih konjev, številne vojščake in ljudstvo, ki so mu rebotala v potu svojega obraza-Tako kakor je on živel dobro in lepo, tako je trpelo podložno mu judovsko ljudstvo.
(Dalje prihodnjič.)
Madžarska ošabnost. V nedeljo je imel madžarski državni upravitelj Horthy pri odkritju vojnega spomenika govor, v katerem se je izrekel proti demokratizaciji Maržarske, češ, da delavci in socijalisti nimajo takih mož, da bi se jim lahko dalo pravico odločati o državi. Pozival je kmete, da naj podajo roko meščanstvu in plemistvu, ki je vedno znalo čuvati prava Madžarske. — Horthy namreč ne ve, da se časi iizpreminijajo; Mac-donald, Henderson in Snowden in mnogo drutgih delavskih politikov je dokazalo, da imajo tudi ti toliko inteligence in znanja kakor madžarski plemiči.
Dragoceno življenje. Frank Plaia, na smrt obsojeni kaznjenec v kaznilnici Sing-Sing v državi Nju-Jork je težko zbolel na vnetju slepiča in bi gotovo umrl, če bi ne bilo hitre in strokovnjaške pomoči. Država je pozvala tri najboljše kirurige, ki so se s svojo spretnostjo noč in dan trudili, da ga ohranijo pri 'življenju, kar se jim je slednjič tudi posrečilo. Pravici bo vseeno zadoščeno. Dragoceno življenje so rešili za električni stol. O Amerika!
*
Za XIII. mednarodno konferenco dela je določil minister za socijalno politiko sporazumno z ministrstvom za zunanje stvari naslednje delegate: Prvi je dr. Ilija Šumenkovič, poslanik v Bernu in delegat pri Društvu narodov. Drugi delegat je Dušan Jeremič, načelnik oddelka za ipocijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. Vladni eksperti so Krunoslav Penovič, načelnik pomorskega oddelka za promet, dr. Verona, profesor pomorskega prava na univerzi za trgovino in industrijo. Kot delegati poslodajalcev Čurčinj generalni tajnik zveze industrijskih zbornic, njegov namestnik Božo Ba-nač, direktor »Jugcslovansk. Lloyda«, ekspert dr. Mate Harlovič, glavni tajnik Zveze brodolastnikov in dr. Andre Ilič, član upravnega odbora »Jugoslovanskega Lloyda« iz Zagreba. Delavski delegati so Bogdan Kre-kič tajnik Zveze delavskih sindikatov, ekspert dr. Živko Topalovič, glavni tajnik delavskih zbornic in Marko Kutinije, tajnih Zveze pomo-skega delavstva trgovske plovbe.
Ljubljanski župan dr. D. Puc je ob priliki reorganizacije državne razdelitve poslal brzojavni pozdrav kralju in predsedniku vlade v imenu občine.
To je ne^aj! Na kongresu narodnih socijalcev v Kranju je govoril tudi župan Kranja, ki je povdarjal, »da postanejo delavci v Kranju lahko celo meščani Kranja«. — Delavcem v Kranju se potemtakem oibeta res velika bodočnost. Ni smet, če ti bo lahko en tak delavec hodil okolu z vizitku, na kateri bodo natiskane te impozatne besede: N. N., delavec in meščan Kranja.
Vozne olajšave za društva. Železniško ministrstvo razglaša, da se prošnje za olajšavo vožnje po železnici ne bo oziralo, če niso vložene vsaj 10 do 15 dni prej. Brzojavne rešitve se sploh ne ibodo izdajale. Organizacije, ki se lahko poslužujejo te ugodnosti ob raznih prireditvah, naj v svojem interesu pazijo na to odredbo.
Izsiljevanje v imenu komunizma.
Odvetnik dr. Kulčar v Zagrebu je te dni izročen v preiskovalni zapor. Obtožen je, da ije izsiljeval od raznih strank iraizlične denarne vsote z grožnjo, da jih bo sicer ovadil radi komunizma.
Pogreb generala Vrangla v Bel-gradu. Truplo umrlega generala Vrangla so prepeljali v Belgrad in v nedeljo se je vršil pogreb. Poloižili so ga v grobnico v ruski cerkvi.
Zaplemba imetja drja Paveliča. Dr. Anton Pavelič in novinar Gustav Perčec sta pobegnila v inozemstvo, da vodita propagando za Hrvaško. Obtožena in obsojena sta (bila zaradi veleizdaje. Državno sodišče je sedaj izdalo poziv, da se njiju imetje popiše in zapleni, ker ista oškodovala državo.
Sadni sejem v Ljubljani. Ugodna sadna letina trgovine za pospeševanje sadne trgovine ije napotila Sadjarsko in vrtnarsko društvo, da priredi od 19. do 24. t. m. velik sadni sejem, ki naj nudi interesentom potrebno priliko za prodajo in nakup lepega in dobrega namiznega sadja. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je v zvezi z upravo velesejma vse ukrenilo, da bo vsa kupčija kolikor mogoče lahka in uspešna. Zato vabimo vnanje in domače interesente, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. Vise blago bo izbrano, cene pa zmerne.
Borza dela Ljubljana.
Ljubljanska Borza dela potrebuje takoj za drvarsko upravo tvrdke Nihag d. d. Bre-stovac-žaga poleg Garešnice pri Bjelovaru (Hrvatska) 300 gozdnih delavcev za zaposlitev dveh let za izdelavo bukovih drv.
Mezde teh delavcev-drvarjev bi bile sledeče: od ene klaftre izdelanih drv se zasluži 30—50 Din, od 1 kub. metra izdelanih drv pa 12 Din.
Ker ti delavci po skupinah kuhajo hrano sami, jim podjetje dobavlja surovo hrano iz lastnega skladišča po minimalnih dnevnih tržnih cenah, kar pa seveda ni obligat-no ter ti delavci lahko nabavljajo hrano direktno iz trgovin.
Cena živežnim namernicam je sledeča: slanina (soljena) kg 24 Din, suha kg 29 Din, loj kg 14 Din, bela moka kg 3.50 Din, ko^ ruzna moka kg 2.80 Din, fižol kg 4 Din, sol kg 2.50 Din.
Kakor je iz prednjega razvidno, zaslužek ni ravno tako slab, zato delavci-drvarji in oni, kateri so vajeni izdelavi drv, naj se osebno zglase pri zgoraj omenjenem podjetju (najbolje v skupinah) ali pa v uradu ljubljanske Borze dela, kateri jim bo v ta namen izdala polovično vozno karto do mesta zaposlitve.
Za smeh.
Tudi maska. Ona: »Kaj misliš, kako , masko naj si nadenem za maškeradni ples; | plavo ali rdečo?« On: »čemu masko? Ti se enkrat nič ne našminkaj, ne napudraj in spoznal.«
Zadružno gibanje.
Zadružni sestanek na Rakeku.
Lesni delavci in železničarji na Rakeku se že dalje časa pripravljajo, da si poleg strokovnih organizacij ustanove tudi konzumno zadrugo. Prvi večji sestanek se je vršil preteklo nedeljo, dne 22. septembra, ki ga je posetilo lepo število železničarjev in lesnih delavcev. V imenu Konzumnega društva za jSlovenijo kot največje delavske konzumne zadruge v Sloveniji se je tega zborovanja u-deležil z. Jaika Kovač iz Ljubljane. ^Sestanek je vodil Matija Mekina, obširno poročilo o pomenu gospoda-ske organizacije pa je podal zastopnik Kodesa iz Ljubljane. Dejal je med drugim:
Predpogoj vsakemu uspehu je zadosten obratni kaipitall, ki ga tvorijo članiski deleži. Članski deleži so te- . meljni princip, ki loči zadružino od privatne trgovine. Radevolje vam ; bomo pomagali, da si postavite last- I no zadružno trgovino, če boste izvedli to načelo in dali temelj tej trgovini s svojimi deleži. Zbirajte zato čla- i ne in deležni kapital in ko bo Vaše ; delo obrodilo prve sadove in bodo i premagane prve ovire, bomo skušali otvoriti na Rakeku zadružno odda- j jališče za naše člane, ki se bodo pri-
javili in v zadruigo vstopili. Čudežev tudi naša zadruga ne zna in ne more delati. Ali eno vam lahko že danes zagotovimo: Naša zadruga vsepovsod ščiti konizumenta in malega človeka in bo to storila tudi pri vas. Braniti bo skušala vedno pred pretiranim izkoriščanjem in oderuštvom, regulirala bo cene blagu in živilom, kakor je to storila povsod, kjer ima svoja oddajališča. Kolikor pa bo s svojim gospodarstvom prihranila, bo vračala v tej ali oni obliki članom zopet naizaj. Pri tem ima lahko vsak član tudi zavest, da je solastnik velike gospodarske organizacije, ki vporalblija svoje prihranke za dobrobit članov in celote. Zadnje leto se je podala na polje socijalno-politilč-nega udejstvovanja in pomaga s tem delavskim strokovnim in kulturnim organizacijam 'k zboljšanju. Za svoje člane je zadruga uvedla s 1. julijem t. 1. zavarovanje za starost, brezposelnost in smrt. Tega kar nudi svojim članom naša zadruga, ne more nuditi nolbeno drugo trgovsko podjetje.
Navzoči so bili takoj mnenija, da je koristnejše za delavsko stvar, da se oprimejo gospodarske organizacije nego, da še nadalje podpirajo pri-
vatne trgovce in so izvolili takoj pripravljalni odbor iz sledečih zadrugar-jev: Od lesnih delavcev: Joše Gregorin, Lojze Vrabec, Matija Zagorič-| mik, Ivan Ivančič; od železničarjev j pa: Matija in Franc Mekina, Ivan ! Držaj, Anton Koirenčič in Jakob Vo-| jak. Pripravljalni odbor je že pričel z i zlbiran|jiem članov in članskih dele-I žev.	O—v,
j —-------------------------------------
> ttaimrs.
Delavci! Uprava mariborskega
gledališča bo priredila v letošnji sezoni 4—5 predstav za delavce po zelo znižanih cenah. Program je sestavil g. upravnik sporazumno s so-trudnikom kulturne rubrike našega lista. Igrale se bodo večinoma igre s socijalno tendenco. Prva delavska predstava se bo vršila predvidoma v soboto, dne 19. t. m. Na programu je znamenito delo našega proletarskega pisatelja Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« na kar delavstvo že danes opozarjamo.
Delavski oder »Svobode« v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 13, t. m. ob pol 20. uri v sokolski dvorani na Viču socijalno dramo »Zvestoba«, Delo je spisal Etbin Pristan, režijo vodi Slavko Pretnar, sodelujejo najboljše moči. Delavski oder, ki bo pravo sezono atvoril še le v novembru, potrebuje materijelne kot moralne pomoči. Zato posetite v nedeljo njegovo prireditev polnoštevilno. Sprejema še vedno sodelavce!
Mar.
Otvoritev Mladinskega doma se
je izvršilo v nedeljo, dne 6. oktobra t. m., katerega je povečala mestna občina mariborska tako, da bo za enkrat vsaj delno odgovarjal današnjim potrebam na levem bregu mestnega območja. Sedaj je neobhodno potrebno, da ise mestna občina prične baviti z upostavitvijo sličnega zavoda tudi na desnem bregu, o čemur je že svoječasno bilo govora, ker je za ta del mesta upostavitev dnevnega zavetišča poleg ureditve šolskih
prostorov gotovo to vprašanje najbolj aktualno.
Podivjanost avtomobilistov zahtevala smrtno žrtev. V nedeljo zvečer je j povozil dosedaj še neznani brezob-i zirni avtomobilist pred Hočem Tere-' zijo Vutolen in Ivana Perneka, ki sta šla po cesti proti domu. Pripeljal se je z vso brzino brez luči ter podrl j oba na tla s tako silo, da je Vutolen i po par minutah izdihnila, medtem ko je njeni spremljevalec zadobil teške telesne poškodbe ter je bil oddan tukajšnji bolnici v oskrbo.
Opozorilo železničarskim upokojencem, Železničarski upokojenci (nastavljenci) se opozarjajo, da v lastnem interesu oddajo pravočasno osebne legitimacije za režijsko vožnjo na pristojnem kolodvoru, oziroma podaljšanje za leto 1930, Koroški kolodvor sprejema oddajo legitimacij za okoloci samo do 12. t. m.
Detoljub Maribor.
Sreda, 9. oktobra ob 19. uri: Seja.
Sobota, 12. oktobra ob 16. uri: Petje, igranje, razgovor. Ob 19. uri: roditeljski ive-čer o: 1. otrogki laži, 2 .šolske zadeve.
Nedelja, 13. oktobra ob 14. uri: Odhod od vogla Frank oiptnova cetsta in Stritarjeva ulica v pohorski gozd "za Pekrami.
Prijatelj prirode.
Nedelja, 13. oktobra v Sv. Duh preko Selnice. Odhod ob 5. uri z Glavnega trga; naizaj iz Fale z vlakom.
Cep.
Iz albuma, Ker na večletno moledovanje iza javni vodnjak v Gaberju I »Lastni dom merodajni še vedno j molče, jih ponovno prosimo, da izre-! čejo svoje mnenje javno, da se vemo j vsaj obrniti na bolj uvidevne fak-! torje.
TrisoBlie.
Zahvala. Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem zadrugi »Delavski j dom« v Trbovljah za podporo Din 200.—, katero mi je nakazala že tretjič v času moje dolgotrajne bolezni, i Delavci, zavedajte se in kupujte vse I in samo v »Delavskem domu«, ker samo zadruga »Delavski dom«
, vam je v pomoč v katerikoli nesreči, I a vsi drugi privatniki pa ne. — Jože ' Cesar, rudar v Trbovljah.
Upravna razdelitev kraljevine Jugoslavije.
V četrtek, dne 3. oktobra 1929 je podpisal kralj zakon o upravni razdelitvi države in nje naslovu. Država se bo v bodoče oficijelno imenovala Kraljevina Jugoslavija, ki bo upravno razdeljena na devet pokrajin ali banovin. Belgrad z Zemunom in Pančevo bo tvoril še razentega posebno enoto s prefektom.
Banovine so naslednje:
1. dravska, Ljubljana, 1,040.000 prebivalcev, 15.936 km2;
2. savska, Zagreb, 2,320.000 prebivalcev, 36.897 .km2;
3. vrbaška, Banjaluka, 850.000 prebivalcev, 20.558 km2;
4. primorska, JSplit, 800.000 prebivalcev, 19.417 km2;
5. drinska, Sarajevo, 1,400.000 prebivalcev, 29.279 km2;
6. zetska, Cetinje, 740.000 prebivalcev, 32.322 km2;
7. dunavska, Novi Sad, 2,100.000 prebivalcev, 28.160 km2;
8. moraivska, Niš, 1,200.000 prebivalcev, 29,721 km2 in
9. vardarska, Skoplje, 1,405.000 prebivalcev, 39.566 km2.
Dravska banovina obsega prejšnjo ljubljansko in mariborsko oblast z nekaterimi omejitvami. Srez Črnomelj (Bela Krajina) je pripadel banovini v Zagrebu, nasprotno pa je srez Čabar (jugovzhodno Kočevja) 'pripadel banovini v Ljubljani. Medžimurje i je priklopljeno savski banovini v Zagrebu.
Tozadevni zakon, ki se mora izvesti v dveh mesecih, ima 31 členov in določa v bistvu naslednje:
Člen 1.—3. določa ime države, deli državo na banovine ter opisuje njih obseg oziroma meje.
Člen 4.—8. pojasnuje funkcijo banov, njih delokrog. Belgrad bo podrejen direktno notranjemu ministru. Bana pa postavlja kralj z ukazom na predlog notranjega ministra in je predstavnik vlade. Ban je izven kategorije uradnikov ter vrši politično in splošnoupravno oblast v banovini;
nadzira in pospešuje gospodarstvo in gospodarske zadeve sploh. Torej vse
S osle, ki niso pridržani ministrstvu, jemu je podrejena zaščita dela, inšpekcija dela, nadzorstvo* nad delavskimi zbornicami, vsemi socijal-nimi ustanovami, skrb za invalide, vsem socijalnim delom samoupravnih ustanov ter zdravstvo. Konično ‘je banu podrejena skrb za šole (razen oseb) in nad vsemi društvi.
člen 9.—15. določa banove pravice in dolžnosti. Ban je pod vrhovnim nadzorstvom pristojnih ministrstev. Ban ima pravico nižje uradni-štvo premeščati, nameščati, uivršče-vati ter odpuščati. Dolžan je samo-lastno ukrepati v zgoraj navedenih nalogah ter podajati poročila vladi.
Člena 16.—17. določa, da se srezi preurede, ‘kjer banovinska meja to zahteva. Svoje naloge ban lahko od-stqpa po odobrenju ministrstva sre-skemu načelniku.
Člen 18. določa banovo plačo, ki bo znašala na4 leto 96.000 Din in razen tega še zakonite draginjslke doklade. Pokojnino kot ban dobi,^ če je vršil posle aktivno najmanj tri leta.
Člen 19. določa, da se dodeli banu pomočnik, ki mora imeti 12 let državne službe in pravno fakultetno izobrazbo.
Členi 20.—33. določaljo, da sme notranji minister ustanoviti za skupi-j ne srezov v banovini okrožne inspek-torje. Tudi za ta mesta je potrebna 1 pravna fakultetna izobrazba in 12 let , državne službe (od te najmanj 6 let politično-upraivne). Okrožni inšpektorji so pomožni organi bana.
Člen 23. določa, da mora notranji minister urediti v dveh mesecih vse, kar je potrebno za uvedbo tega zakona. Istočasno pa prenehajo vse dosedanje županijske oblasti; (potrebno uradništvo se dodeli iz uraidništva, ki bo izaraditega na razpoloženju.
Člen 24. razveljavlja zakon o objastni in sreski samoupravi z dne 26.' aprila 1922.
k
Čisto nič Vas ne stane
a ko si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na obroke‘
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
Člen 25. določa, da izdasta notranji in finančni minister naredfeo glede ugotovitve in prevzema imo-viine ter načina financiranja raznih ustanov iz dohodkov dosedanjih oblasti.
Členi 26.—31. obsegajo prehodne določbe: potrebne izpremembe v finančnem zakonu (čl. 26); notranji minister odredi, ko stopi zakon v veljavo, razpust odnosno likvidacijo
vseh onih društev in ustanov, katerih plemensko obeležje ali ime in cilj njihovega delovanja bi bil v nasprotju z državnim in narodnim edinstvom (čl. 28.).
Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo izobešati samo državne zastave (čl, 29.).
Zakon je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 4. oktobra 1929 in je stopil s tem dnem v veljavo.
Osnutek naredbe o odpiralnem in zapiral' nem času trgovinskih in obrtnih obratoval’ nic v mariborski oblasti.
(Nadaljevanje.)
4. obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem alkoholnih ali brezalkoholnih pijač.
5. prodajalnice časopisov in revij,
6. fotografska podjetja,
7. obratovalnice za pogrebno o-premo,
8. prevozniška podjetja za prevoz stvari ob selitvah, kadar je nedelja na poslednja dva ali prve dni v mesecu,
9. barake in šatori pri cerkvah
zaradi prodajanja nabožnih knjig, slik in drugih nabožnih predmetov, igrač, medičarskih izdelkov, sladoleda, kruha in hladilnih brezalkoholnih pijač ob verskih proslavah, ko se ljudstvo v izrednem številu zbira iz daljnje okolice,
10.	vse trgovinske in obrtne obratovalnice :
a)	ob prilikah, omenjenih pod.t. 9., toda samo v vaseh, nadalje v trgih in mestih z največ 5000 prebiv.,
KRASNE
NOVOSTI
damskih jesenskih in zimskih klobukov priporoča modislinja
M.JAHN MARIBOR
STOLNA ULICA ST. 2
Popravila se Izvrlujejo hitro In toCnol
ra-H-.TTTI ' "r [—■
Nabirajte
nove
naročnike
b) kadar je na soboto ali ponde-ljek praznik, ko so obratovalnice zaprte ves dan, z izjemo velikonočne in binkoštne nedelje,
c) poslednjo nedeljo pred božičem;
B. Do 14. ure: obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konzum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače, z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo izven obratovalnice prepovedana;
C. Dopoldne:
1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in za prevažanje blaga,
2. prodajalnice presnega sadja,
3. prodajalnice pekar. izdelkov.
4. mesnice in prekajevalnice,
5. cvetličarske obratovalnice,
6. obratovalnice, v katerih se prodajajo izključno lahko pokvarljiva živila, kakor presna zelenjava, presno sadje, jajca, presno meso, presne ribe, zaklana perutnina in divjačina.
Čl. 18.
Brivske, frizerske in kosmetične obrtne obratovalnice smejo biti odprte ob nedeljah do 12. ure, kolikor ni z določilom čl. 17., toč. 10., dovoljeno daljše obratovanje.
To izjema na ne velja za omenjene obratovalnice:
1. V mestu Marobru, kjer mora ob nedeljah delo ves dan počivati, izvzemši binkoštno nedeljo, na katero je dovoljeno dopoldnevno obratovanje.
2. V mestu Celju za zimski čas, ko morajo te obratovalnice istotako ob nedeljah biti zaprte ves dan.
Ob dnevih, ko je v mestih Mariboru in Celju delo prepovedano, smejo brivske, frizerske in kosmetične obratovalnice v predmestnih občinah Krčevini, Lajteršbergu, Pobrežju, Studencih in Teznu srezov mariborskih, odnosno v krajih Bregu, Gaberju, Lavi in Zavodni sreza celjskega biti odprte samo od 8. do
10.	ure.
V primerih izkazane potrebe, posebno v predpustnem času smejo te obratovalnice v pojedinih krajih biti odprte tudi ob nedeljskih popoldnevih od 17. do 19. ure, toda le na pri-
Špecijalist za notranje bolezni
Dr. Franjo Pavlič
je otvoril svojo prakso
na Aleksandrovi c. /6/7.
or d. od 8.—12 in od 14.—16. ure
Ob nedeljah in praznikih predpoldne
javo, ki jo vloži pristojna delodajalska organizacije tri dni poprej pri pristojnem prvostopnem upravnem oblastvu, katero prepove tako izjemno obratovanje, če smatra, da za to ni tehtnih razlogov.
Čl. 19.
Izdelovanje pekarskega peciva je ob nedeljah dovoljeno samo:
1. pekornam za bolnice, zdravilišča in sanatorije za lastne potrebe dotičnih naprav;
2. pekarskim delavnicam v ljutomerskem in ptujskem srezu. Medji-murju in Premurju, kjer se določa tedenski odmor, ko morajo te obratovalnice biti zaprte, na čas od 12. ure v nedeljo do 24. ure v pondeljek;
3. vsem pekarskim delavnicam zadnji dan pred božičem,
Knjiievnosf.
Dr. Pirc I.: Naše zdravje. Knjižnica Podmladka, 3. zvezek, Ljubljana, 1929.. Str. 52, cena 3.50 Din.
Na našem knjižnem trgu smo že dolgo pogrešali kratke in poljudne higijene, ki bi lahko prodrla v zadnjo slovensko hišo. Sedaj jo imamo. Ravnatelj našega higijenske-ga zavoda je na kratko popisal človeško-telo, nalezljive bolezni, osebno higijeno in naš dom s higijenskega "pogleda. P. R. K. pa je izdal spis v svoji priročni ceneni in prikupljivi knjižnici. Ce pogledamo še vedno znatno umrljivost pri našem narodu, bi delce res zaslužilo, da pride v prav slovensko hišo. Dobiti ga je v vseh knjigarnah, dočim P. R. K. sam posameznih izvodov ne razpošilja.
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomškov trg 5
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov
r. x. z o. z.
Maribor, Vatrln|aka ulica 18.
Lastna Izdelava vseh vrst pohištva nvlllll|Gi od navadne do najfinejše izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi Iz eksotičnega lesa, po zaatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije, gamo pri Produktivni **•-drugi tiiiznrNklli mojstrov, Maribor, Vetrlnjoka ulica 18.
Tvornica Štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. foklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
V tekstilnem basarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscties Lexmon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, kj pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovieki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji cenii pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Ali ste ie krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
anncinncicinnnnntnnnnnnnnncinnnntsra
I, MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 189»	MARIBOR, TRlA*RA GESTA STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higifonako urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in dela"kam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znanko B. P.
Gr
m
la
ga
r*
S
ra
a
ra
a
r»
a
ra
a
r*
a
G
G
G
G
G
Ali že uporabljate
JIM" Mm tani 111
V I •
& 8 *
1
B
P	I
I '
s □ a
3
a a a
3
  r ..... . ... 1
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se Jo povsod.
3
3
3
3
3
3
Tiska: Ljudska tiskala d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,