LISTEK. Rettigova šolska klop. (Patent P. J. Muller, Dunaj.) Prednosti: temeljito snaženje, brezprašni irak, zdrari učenci. To klop smo videli razstavljeno na lanski razstavi nOtroku t Ljubljani. Bazstavil jo je g. Fran Burger, lastoik parnega milarstra v Spodoji Šiški pri Ljubljani — glej njegoT inserat t tem listu ! — ki ima menda edini prarieo po sloreuskih lemljah izdelorati t« klopi. Ogledal sem si to klop natančneje t razstari in potem tudi pri g. Fr. Burgerju v Sp. Šiški in reči morara, da mi je jako ugajala. Gotoro opravičeno jo imenujejo — k 1 o p prihodnosti. Posebna znamenitost Rettigove klopi je' DJena pritrditev na šolska tla : dajo 86 namreč t sirho temeljitega snaženja tal pod klopmi rse kiopi prevrniti. Vsake vrste klopi je oa desni strani pritrjena na tla s pregibljivo železno šino, na leri strani pa stoji prosto oa tleh. Eadar hočetno snažti tla šolske sobe, prevračarao v vrsti, ki je najbolj oddaljena od oken, klop za klopjo za 90 stopinj na desno, in ves prosfor pod klopmi nam je dostopen. Da preobrnemo klopi desne rrste, potrebujemo sereda malo reč prostora ob desoi strani, oamreč toliko, kolikor so klopi risoke, da se pri prevračanju ne zadevajo ob steno. Ko je preirnjena prva vrsta, pridobimo prostor za drugo vrsto, pri tej za tretjo : ena Treta klopi se umakne prihodnji vrsti. Eo so osnažena tla pod klopmi, prevrnemo klopi iopet nazaj v naravno ležo in osnažimo še prostor med klopmi. Le pri tem sistemu šolskih klopi je mogoče hitro, lahkotno in temeljito snaženje šolskih tal. Pri drugih sistemih, kjer je mogoče premikati klopi le naprej, nazaj ali vstran, se vrši snaženje le površno, ker Di nikdar res prostor pod klopmi pristopen snažilče?i metli, ali je pa snaženje jako zamudno in naporno, ker je treba klopi prenašati iz kota v kot ali pa jih skladati eno na drugo. če je pa snažilec površen, kar se zgodi čestokrat na kmetih, potem se ne smemo čuditi, če 80 tla na takih šolah pred ia med šolskimi klopmi za silo osnažena, pod klopmi pa 86 nahaja do dra prsta na dobelo prahu, ki se pod črevlji učencev drobi, dviguje in napolnjuje srak ter ga okuži ia sprarlja r nerarnost zdraTJe učen- Č6T0. Vse klopi Bettigovega sistema imajo podnožno desko, ki ni gladko, tenmč ralovito narezana in ima na zahtevo tudi podolžne rreze skozi debilino deske. Blato in prah pade v te zareze ali pa skozi rreze ua tla. Ker noge učencev ne počivajo na tleh in ne pridejo v dotiko s prahom, se ta ne rzdiguje in čaka mirno snažilče?e metle. Vrhutega imajo učenci noge vedno na suhem in gorkem, ker slučajno od črevlje? odcejajoča se yoda odkaplja skozi rreze na tla, podnožna deska pa se bitro osuši. Pri prevračanju klopi r svrho snaženja pa ni treba odstranjevati tintnikor in se tudi ni bati, da se polije črnilo po klopeh in tleb. Zakonito zavarovani nAlbis-tintniki" branijo vsako poliranje črnila. Eer je eela vrsta klopi pritrjena ob eni strani na železnih šinah na šolska tla, ostanejo po vsakokratnem snaženju klopi zopet T istem lepem rudu, kar rplira posebno ugodno na oko. Eettigove klopi se hdelujejo na zahtero t poljubni relikosti in z ra-no dinstanco, s stalnimi ali premakljivimi pulti, istotako sedali i. t. d. Natančneje podatke o tej klopi glede razdelitve prostora, cene i. t. d. daje radevolje g. Fran Burger v Šiški. Tudi si pri njem lahko ogleda Vsak, kdor se zaaima, model opisane klopi, ki mu jo podjetni in prijazni sloreoski veleobrtnik rad razkaže in razloži. W.