mm, sporn niai Pred sklepcni laterausk. pogodbe. • Pred tedui s. zrli katoli.am celega sveta s »kribjo na IUm, ker s.e je raž^ nesla resni&na vest, da je leta 1929 ¦mt?d Vatikano-m in itaKjansik« drža^o sklenjena pogodba medsebojnega sporazuma v resni nevarnosti. Niti sedaj na naogoče prerokovati ,kako bo ta sporna zad.va končala. Mi bočemo podati v naslednjem za lažje razumevamje položaja pregled, kakt) so se razanere med Vatikanom in Rimom pod fašistično vlado časovno razvijale. Zna.no je, da tišči in pritiska Italijo od leta 1922 peta fašizma in da je fašizem cdina stranka, kateri je priznane, pravica obstoja v Italiji. V starem Ritnu so nosili pred vladarjema rhnlijan&ke republrke — kon~ zuloma kot zunanja znamenje oblasti nad življenjem ter smrtjo zveženj palic, iz katerib. j.e gledal konec se-kire.' Ta zvežcnj palic s seldro se imenuje v italijanskem jeziku fascio (fa&o) hi po tem jie nazvan>a tudi stran_a fašistov, ki so res palica i,n sekjra ^a celo ItalI}0 iii «isrednjo Ev.ropp, Pri lateranskili pog*js_4iŁ iS.?d,?^ pežem in fašistovsko vlado leta l.Ž. )e _lo za rešitev rirnsikega Vrprašanja.1 Leta 1870 so zasedle čete italijainsikega kraljestva Rim in dale novi Italiji glav-^ no mesto. Papež, ki je bil do tedaj tudi svetni vladar nad Rimom in bližnjo okolico,' .ijie bil z zasedbo oropan svoje posesti in omejen le na Vatikan. No gr. za to/ da bi rabil papež kot vladar duševnega Kristusovega kraljestva, še posebne de:' žele — Kristusovo kraljestvo ni od tega sveta, — vsekakor je pač nevredno, ako. je on kot Zveličarjev zastopnik na zemlji in kot predstavnik najvišjc oblasti tega sveta, podrejen. svetnemu vladai'-| ju. Se ie spodobi, da poseda papež svojo la&tno posest, kjer labko biva tudi kot svetni vladar neodvisno od vsake druge nadcblasti. Celi svet [je že hxe-; penel po rešitvi rimskega vprašanja; ki bo podelilo papežu med svetom po1-ožaj, ki nau gre po dostojanstvu. Po prizadevanju sedanjega sv. očeta Pija XI. je prišlo 11. feb_uarja leta 1929 do pomirjenja med Vatikanom in Rimom. FašL&tična vlada oe šla celo tako daleč, da je določila 11. februar kot državni praznik mesto 20. septembra, ko je bdl Rim leta 1870 odvzet papežu. jPo lateranski poctodM, Od omenjejiega pomirjenja potečeta komaj dve leti. V lateranski pogodbi (konk__datu) pri_nana katoliška alccija d.luje naprej v smislu Cerkve. Vedn. večje število lajikov se zaveda, da je treba sodel-ovati pri ogromnem delu Ccrkve in slediti klicu sv. očeta. Katoliška akcija vodi uspebe, vzbudi se delavnost, katolicanov, nai-aščaj duhovskei9fa stanu vedno boli narašča*' Ptsleg vsemog^očinošti fašizma jepogiialo ter vzraslo nekaj povsem nsvega, mogoče celo »nevarnega«. Nekateri prevee za blagor države vneti fašisli so zagledali v katoliški akciji opaanost in so jej pričeli odrekati pravico do obstoja. Očitek političnega udejstvovanja katoliške akcije .e bil lahek z ozirom na brezve&tnost fašistov. Človek ima dolžnosti do Boga tujJi ,kot državljan. Sploh ni polja, kamor bi ne segala božja pravica. Tudi Cerkev &e ne nftore omejiti le na hišo božjo, aimpak mora vzpodbuditi svoje verni>ke k delu v vseh dolžnostil_, jih mora cpozarjati tudi na škodo in jih voditi ipo pravi poti. To ni samo pravica, amipak tudi dolžnost Cerkve. Samo po sebi razumljivo ije, da se Cerkev ne more ¦spuščati v politični dirindaj. Nobena država pa ne m-ore proklinjati kot poditično ud&js-tvovanje dejstva, ako kaže Cerkev na svoje sovražnike ter brani jpravice katcličanov. Napadi Bima aa čla&e katolišks aksijs. N-ove sovražništi med Vatikanom in Riraom so izbruhnile 10. maja 1931. Omenjenega dne se je podala mogočna procesija moških od cerkve Mavija Maggiore v Rimu s starodavno Marijino podobo v Lateran. Mladi fašisti eo poskiisili motiti to vers-ko manifestacijo. Močno je nadailje zbo-del faši&te jubilej okrožnice papeža Leona XIII., ki je privabil v Vatikan brezštevilne romarje. Vsebina Leonove okrožnice je klicala ramanjem v spomin dolžnosti, 'katsre imajo katoličani do Boga, CerIkve in posve-tnih obla»ti. V zadnjib dneb letošnjeg-a majiiika je došlo do dejanskih. napadov. Fašisti !so se zageali v katoliškc omladmskc 'idomove, so začeli pTetepati katoliške 'dijake in so izrr>pali več akofijs.ki3\ stanovanj. V Rimu so napadli fašistični študenti osrednji dom kat<o_ii*ke akcije v palači Sv. Apolinarija. Te mladinske izgred« jc absodil sv. •oče 31. maja ob priliki avdijence pijaristov. V prvih dneh junija se je sestal vrlioviii fašistični svet in podal izjavo: »Mi pripoznamo spoš-tovanje napram veri, ne bomo pa trpeli pod pretvezo verskih organizacij političnega delovajnja.« Najvišja fašistična oblast ni po'dala papežu prav ncbenega obžalovanja za žalitve, ki so bile po glas-ilu kon-vordata enake razžaljenju članov kraIjeve rodbine. Faši&ti niso dali za vse dejanske T_a.pade in opusto&enja niti i-ajmanjšega zadoščenja. V očigled temu nasilju se je postavil ;cclotni katoliški svet ob stran papeža. Začetkom julija pa je izdal papež po"setmo okrožmico, v kateri povdarja pravice Cerkve in zavrača cbdolžitev ¦um«»avanja v italijansiko politiko. Kaj in kako bo zanaprej med Vtikan&m ln Rimom? Papež radi božjc zaipovedi in katoliških naccl glede prajVic do mladine nc morc popustiti, MusJeolini pa noče! Za nove zvcnove sa Breatj«h. Pri Ma- riji Pomofinici na Breziah nai bodo no- vi zvonovi. Ko 0« prvotne zvcnove ugrabila kruta vojna, &o bili nabavljeni trije, ne veliki, jekleni. Iz krogov romarjev se sedaj »liši glas: Brezjam, glavni slovens4_i božji poti, se spodobi lepše zvonilo! Ta glas je marsikje našel prija_.en odmev: Na Brezjah. novi zvonovi! Bronasti! Tako ije prav! Naj poveličujejo ob velikih shadib lcpe slove&nosti! Naj razveseljujejo in povzdigujejo romarje v injib svetih občutkili! Cnrkveno predstojništvo Marijinega svetišča se )j-e opogumljeno po teh glasovih odločilo omisliti taJto zvonilo, ki je za prvo slovensko božjo pot primerno. Obrača se torej do dobrih vernikov po vsem Slovenakem, ki radi romajo na Brezje, z zaupno p-roSnjo, naj s svojimi darovi pripomorejo k nabavi novih zvonov. Dai*ovi &€ lahko oddajajo v svctišču samem v skrmjiioo, ki je za to nastavIjena, ali osebno v samostanu (zakristiji), ali potom posebaiih. čekov, ki se bodo oskrbeli. Ako pa potrka kaJv nabiralec za zvonove osebno na kaka vrata, prosimo, da ga. prijamo s.prejmete. Sedanji zvonovi se ne bodo zavrgli, marveč prodali druga.m_ Skod salesdjansksga soirodnišiva na Rakovniku. Dne 6. »aptembra se bo vršil na Rakovniku shod salezijanskega &otrudni--tva. Prcmetno ministrstvo je v ta namen že dovolilo po-Lovi&no vožnjo. Udeleženci naj kupijo na domači poataji celo vozovnieo. Le ta bo velljala tu-di za nazaj proti izkaznici, kl &e bo dobila na Rakovnlku. K obilni udeležbi že &edaj vabimo v&e prijatelje salezijanskih naprav. Cirkovce. Kakor že mnoga leta tako tudi letos romamo na Svete gore, župnija Sv. Peter v soboto dne 5. septembra. Zbererno se na postaji Cirkovce ali na Pragerskem, ob tričetrt na šest zjutraj ter se peljemo do Poljčan, nato pa nadaljujemo pot. Iz katcsMšk&ga delavskega gifcanja na Holandskem. Katoliško delavkso gibanjc na Holandskem poseda svoje mnogoštevilnc hranilnice ter posojilnico in skrbi tudi za podpore delavstvu v kritiCnili dneh. Marsikateri delavec^ l.i d'O9lcj ni bil organiziran, se pridruži katoli&ki organizacji, ker se je prepričaL da mu je samo ta res tudi opora v sili. Let 1930 jo naraslo število lvatoLiškili organiziranih delavcev za lfi.500 članov. V prvib štirib. mesecih. letai.931 je porasla prej omeajena številka za 8000 elanov. Holandske katoliake organizacije štejejo sJvupno 179.400 članov, Premožeuje katoliškili organizacij ce« nijo na pet milajooov goJdinairjev.