Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.

J
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvn lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Celovec, 19. vinotoka 1912.
St. 42.
Za krst sveti in svobodo zlato.
Na Bai]kanu živi v večnih stiskah in nadlogah še poldrag milijon Bolgarov, milijon Grkov in pol milijona Srbov pod turško oblastjo. Nevoščljivost velikih držav, predvsem Angleške, je kriva, da ti narodi še vedno ječe pod turškim jarmom. Jugoslovanski narodi, Bolgari, Srbi in Črnogorci, so živeli s Turki v večnem boju in varovali zapadno Evropo turških vpadov. Zapadna Evropa se je balkanskim narodom za to slabo zahvalila. Zagovarjala je Turke, te zaklete sovražnike krščanstva, in ni pripustila krščanskim narodom v Macedoniji svobode. Zadovoljevala je te narode z reformami, ki so jih obljubili izvesti v Macedoniji Turki že 1. 1880.; države pa vedo, da Turki radi vse obljubijo, pa ničesar ne izpolnijo. Namesto da bi izvedli reforme, so po krščanskih vaseh plenili, ropali, požigali, morili, onečaščali krščanske žene. Turška vlada pa se ni zganila.
Tem neznosnim razmeram so sklenile balkanske države narediti konec s puško in mečem. Bolgarija, Grška, Srbija in Čmagora so napravile medsebojno zvezo in odklonile mirovne nasvete velesil, ki ne privoščijo Macedoncem svobode in pripuste razkosavanja turške države v prid balkanskim narodom, pač pa same trgajo od turške zemlje kos za kosom, Angleži Egipt, Francozi Tunis, Lahi Tripolis.
Črnogorski kralj Nikolaj je prvi napovedal Turkom vojno. Izdal je na narod oklic, v katerem poziva na vojno proti staremu sovražniku krščanstva, da osvobodijo krščanske brate v turški sužnosti. »Podajmo roke tudi Malisorom, ki se že dve Ijeti kakor levi borijo za svobodo in zedinjenje s Črnogoro!«
Črnogorec je rojen bojevnik; komaj čaka glasu, ki ga kliče na boj. Oči se mu za-iskre, srce mu začne burne j e biti, roka se krčevito oklene handžarja, ko zasliši poziv: »Nad Turka!« Ne vpraša, kaj bo z njivami, ki še niso posejane, ne vpraša, kaj bodo jedli otroci in žene; v hlev zapre svojo čre-
do ovac, se ne ozre nazaj in navdušen sledi bojnemu pozivu. To navdušenje je splošno, tudi pri ženskah in otrocih. Črnogorka ne pretoči niti ene solze, ko jo zapušča mož in sinovi, ki gredo v boj za skalnato domovino. Bevna je domovina Črnogorcev, revno je ljudstvo, pa ponosno na svoje nerodovitne skale, na svojo prostost, na svoje junaške čine, ki jih opeva v žalobnih melodijah. Domovina junakov!
Balkanske države, ki so napovedale Turkom vojno, so prepričane, da bodo Turka užugale. Toda Turek je še močan in ni izključeno, da se izpolnijo turški upi, da pošlje turška armada sovražne čete nazaj čez turško mejo s krvavimi glavami. Vse-kako bo borba silovita in zelo krvava. Vodi jo zgodovinsko sovraštvo, maščevanje pol-tisočletja. Kot kristjani in Slovani želimo pač iz dna 'srca zmago krščanskih Slovanov nad Turki. Za krst sveti in svobodo zlato!
Velesile so se zaman trudile, da bi obranile mir na Balkanu. Resno pa se bodo morale potruditi, da ohranijo vsled medsebojne zavisti vsaj mir med sabo in ne nastane zaradi Balkana splošna vojna, krvava in grozna, kakršne še ni videl svet. To je odvisno od državnikov. Zato se avstrijski delegati že oglašajo v delegaciji in izven nje in pozivajo k previdnosti!
V delegacijski seji na Dunaju je dne 9. t. m. govoril dr. Ivan Šušteršič in v svojem govora naglašal, da politika držav na Balkanu kljub vsem prizadevanjem ni mogla ohraniti mira, ker je njihova politika nasprotovala naravnemu razvoju. Na to se mora Avstrija ozirati in po tem uravnati svojo politiko na jugu.
»Na Balkanu se pričenja velika likvidacija, in obenem tudi zelo važna zgodovinska doba v razvoju jugoslovanskega, vprašanja. Avstro-ogrska, monarhija je po številu Jugoslovanov naj večja jugoslovanska velesila. Zato imamo največji interes in smo poklicani, da igramo pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja tako ulogo, da bo rešeno na ta način, ki računa z našimi koristmi.
Ampak to so samoposebi umevne stvari, s katerimi vsakdo izmed nas soglaša, le o načinu, kako naj se izvedejo, smo raznih misli. So ljudje, ki mislijo, ta vprašanja se
dado rešiti s pomočjo bajonetov; zelo nesrečna misel! Taka vprašanja se dado tudi brez bajonetov reševati; in potem, ali ni bajonetov na vseh koncih in krajih Evrope vse polno, in bajoneti se pogosto obračajo drug proti dragemu!
Na ta način se torej ta stvar ne da rešiti. Jaz mislim, da imajo tisti prav, ki pravijo, da pride pri takih vprašanjih v prvi vrsti v poštev moralna avtoriteta. In sedaj vas vprašam, s kakšno moralno avtoriteto naj nastopa monarhija pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja, če pomislimo,, kako monarhija z Jugoslovani postopa?
Spomladi sem imel o hrvaškem vprašanju na tem mestu oster govor. Imeli sem namen v tej delegaciji danes še ostrejše govoriti, a ne storim tega z ozirom na resnost položaja. Besede imajo itak sedaj, ko dejstva govore, majhno vrednost. Poudarjam samo to, da je nemogoče, popolnoma nemogoče, da bi vlada, ki hoče svoje lastne koristi varovati, še naprej mirno gledala, kako se na Hrvaškem ustava in zakon tepta, kako se svobodo ljubeč, spoštovanja vreden in za koristi monarhije in dinastije zelo zaslužen hrvaški narod proti vsemu pravu in zakonu tlači in se ravna ž njim, kakor bi ne imel nobenih pravic! Rečem vam ob tem resnem trenotku: zadnja minuta bije, da se napravi red in da zavlada na Hrvaškem zopet pravica in postava.«
Mladočeh dr. Kramar je v »Narodnyh l!istyh« priobčil članek o dogodkih na Balkanu in o stališču češke delegacije nasproti tem dogodkom. Med dragim je Kramar pisal :
»Naglašati moramo, da vojna ni zadeva nekaterih visokih dostojanstvenikov, marveč krvava zadeva narodov in da morajo ti narodi vedeti, zakaj žrtvujejo svoje imetje in svojo kri. Avstrijski narodi morajo vedeti, da gre res za življenjske interese monarhije in ne morda za posledice slabe dunajske in budimpeštanske protislovanske politike. Češki in drugi slovanski poslanci morajo pošteno in odkritosrčno izjaviti, da se nikakor ne čutijo njih narodi ogrožene, če Bolgari in Srbi rešijo Makedonijo in Staro Srbijo iz sto- in stoletnega robstva. To je velika dolžnost češke delegacije napram
Podlistek.
Trikrat Bog pomaga.
Napisal Avgust Šenoa.
Poslovenil Š. K.
I.
Gospa Breberičeva je zelo rada sprejemala goste. Ne radi sebe; Bog obvaruj! Ni bila gospa, kakor pravijo, po modi. Ne sebi in ne drugim v zasmeh si ni lepotičila obraza, ni si vpletala v lase krpic in vrvic, kakor gospe prikrojene po mestni modi. Mož jej ni kratil navadne ženske naloge, ko so se preselili v mesto, toda Breberičeva gospa je odbila enkrat za vselej te ženske novotarije, ki so mestnim damam potrebne kakor vsakdanji kruh.
»Daj, dušica!« rekel ji je stari Breberič, »pojdi v to ali ono prodajalno, tamkaj je na Prodaj tako in tako blago; ti si gospa; ti si Podžupanja; pojdi, kupi si blaga!«
Ali gospa podžupanja mu je takoj odvrnila: »Ako sem podžupanja, nisem banica, čeprav sem gospa, imam še vedno zdrave roke; slaba je ona ženska, kateri so Piar samo pisane obleke. Nisem tulipan,
čegar zunanjost je lepo pisana, a duša njegova ne diši lepo; jaz sem vendar kmetska trava. Naj pometajo zagrebške dame s svojimi dolgimi repi prah po ulicah, jaz se nosim, kakor vem in znam. Žid naj ima svoje blago, mi svoje groše!«
V resnici je bila Breberičeva gospa doma na deželi; zrastla je v naravi, se razvijala v naravi na čast sebi, a svojcem na srečo. Z vsemi vrlinami, kar jih je Bog ustvaril, je bila okrašena njena duša, z vsemi vrlinami je znala očarati ta preprosta sljivarjeva hči družbo, v kateri je živela. Zdrava ko jabolko, marljiva ko mravlja, vesela ko veder dan je bila v starem lesenem dvorcu Breberičevem neki dobri duh, kateri z nevidno roko vse ureja in sklada po zakonih ljubezni. Za moža, deco in družino je bila gospa Breberičeva odprta knjiga preproste modrosti, odkritega čuvstva, v kateri moreš cel dan brati, in nikdar se ne bodeš utrudil.
Kjer ravno sedaj pripovedujemo svojo povest, je štela gospa Breberičeva okoli petdeset let. Ona je tudi sama to povedala, ne da bi je vprašal; ni se sramovala, kakor mnoge druge, krstnega lista, ker so bila leta dobro preživela kot dobro vino, kateremu ne pokvari slabo vreme ne cvetja ne jagod;
a slabo preživela leta so podobna čaši pen, ki včasih šume, skipe, ali se kmalu pomire in skisajo. Čeprav so začrtala leta naši gospe kako znamenje na licu, čeprav se je prikazoval iz gosto spletenih las kak siv, duša ji je ostala vedra in mlada, podobna nepi’emični zvezdi na nebu; in kdor je poznal edinko njenega očeta, ta je kasneje spoznal takoj gospo Breberičevo. Gospa Bre-beričcva je postala tako-le:
Leta 1830 in ne vem več natanko, katerega, je nastala velika pravda med nekaterimi plemiči pod Kalnikom, in to radi vinogradov. Vlekla se je pravda, bilo je krega in prepira, tudi kri je tekla, in ko so gospodje zapletalci, to je odvetniki, zabelili po vragovo celo kašo, pričela je boleti plemenite botre glava in pobotali so se: »Boljše vsakemu kapljica, nego celi vojski ena vedrica. Pa deli in deli.«
Slavna županija križevačka je poslala komisijo na lice mesta; slavna komisija je razdelila po redu in zakonu »ante prandi-um« vinograd do zadnje trte.
Vročina huda, gosposka grla suha, gosposki želodec prazen in poleg ceste med jablani Brezovac, starinski leseni dvorec gospoda Beliča, prej velikega sodnika v si-škem kotoru.	(Dalje prih.)
Avstriji, slovanstvu in celemu svetu. V zadnjem trenutku, ko je- na poti prevrat, o katerem niti najbujnejša fantazija nima pojma, more pokazati češko ljudstvo, kakor je to rekel že Palacky, da je čuvaj miru nasproti vsem.«
Kako gledajo na vojno na Balkanu druge države?
Vedenje Rusije in Angleške je zelo sumljivo. Že to je zelo sumljivo, da Turčija ni hotela skleniti z Laško miru, čeravno jie ogrožena od balkanskih narodov! Odkod dobiva denar za vojno? Rusija mobilizira v Rusko-Poljski. Nemčija je reservirana in kaže Rusiji za Avstrijce preveč prijazno lice. Francoska si želi miru, ker se boji za milijone, ki jih je posodila Turčiji. Lah se pa v pest smeji, ker mu pomaga v vojni v Tripolisu slučaj v trenutku, ko je ugasnila laška zvezda slave v Tripolisu in ne more prav prodirati v notranjost Tripolitanije.
★ * *
Prodiranje Črnogorcev.
Dne 9. t. m. je črnogorska armada prestopila črnogorsko-turško mejo in se takoj pomerila s Turki. Ker je bila v premoči, je pognala Turke iz utrjenih pozicij in zmagovito prodirala, dokler ni zadela na močnejše turške utrdbe. Črnogorska armada je razdeljena na tri odelke: Na prvo, najmočnejšo divizijo, kateri poveljuje prestolonaslednik Danilo, ki se je začela biti s Turki pri Podgorici ob meji ira koje namen je bil, najprej premagati turške utrdbe in korakati proti mestu Skadru ter ga obstreljevati. Druga zahodna divizija pod poveljništvom vojnega ministra Martinoviča je začela od morske strani južno od Skadrskega jezera prodirati proti Skadru od južne strani. Tretja divizija, ki ji poveljujeta brigadirjia Vukotič in Vojvodič, ima nalog, na vzhodni meji Črno-gore vzeti Turkom utrdbe in se polastiti važnih postojank in se konečno združiti v Sandžak-Novem pazarju, morda pri Prje-polju s srbsko armado generala Živkoviča, katera šteje 12.000 mož. Zdi se, da je ta divizija razdeljena na dva ali celo na tri dele, ker je zavzela Bjelopolje, obenem pa se še bori za Berano, ki leži precej južno, ter je južno od Berane zavzela Gusinje.
Bitke in zmage Črnogorcev.
Boji 1. divizije: Dne 9. t. m. točno ob 8. uri zjutraj je zagrmel prvi črnogorski top, namerjen na utrdbo Dečič. Top je sprožil princ Peter. Kralj se je odkril in prekrižal, ravnotako vse spremstvo, vojaška godba je zaigrala narodno himno. Granata prvega črnogorskega topa je padla v sredino turške baterije na gori Planinica. Začel se je artilerijski dvoboj. Turki so vedno slabše odgovarjali in konečno svojo utrdbo zapustili. Sedaj se je boj razširil na celi fronti od Pla-ninice do jezera. Boj je trajal do noči. Ko so drugo jutro razbili črnogorski topovi glavtoo obzidje trdnjave, je posegla vmes črnogorska infanterija. S strahovito silo je udarila na Dečič. Mnogo Črnogorcev je padlo pod turškimi streli. Turki se navalu niso mogli ustavljati, in en del se je spustil v beg. Črnogorci so naskočili z bajoneti. Pri strahovitem klanju je padlo na obeh straneh mnogo mož, toda zmagali so Črnogorci. Med turškimi ujetniki je tudi poveljnik Šalih efendi. Črnogorcem so se pridružili katoliški Albanci, dočim so Albanci mohamedanskega veroizpovedanja na strani Turkov. Črnogorci so pognali Turke s trdnjave Vranja in Šipčanik in navalili na precej močno utrjeno trdnjavo Tuzi, ki so jo počasi obkolili, in po daljšem obstreljevanju se jim je udala. Črnogorci so se ravno pripravljali na hud spopad z infanterijo, ko je turško poslaništvo princu Danilu naznanilo, da se Tur-
ki udajo. Na utrdbi se je pokazala bela zastava. Črnogorci so z godbo korakali v mesto, kjer jih je prebivalstvo prosilo milosti. Črnogorci nikomur niso žalega storili. Turkov so vjeli 5000, zaplenili so 9 topov, 8 strojnih pušk, 7000 Mauserjevih pušk, 800 vojaških šotorov, živil za cel mesec in množico konj. Vjete Turke so odposlali v Podgorico. 1. armadni zbor se pomika dalje proti Skadru. Zavzel je tudi že Hom, zadnjo trdnjavo pred Skadrom z vsem moštvom in 62 turškimi častniki. Pot do Skadra je torej prosta. Prva divizija šteje okrog 25.000 mož.
Boji 2. divizije: Druga divizija je brez zaprek prikorakala do Bojane, ktero je zavzela po kratkem boju. Ustavila se je pred močno utrdbo na gori Taraboš. Trdnjava ima velike topove in jo je mogoče ugnati le z velikimi oblegafnimi topovi. Črnogorci vsled tega tukaj počasi prodirajo. Zavzeli so baje že eno šanco, pa so bili z velikimi izgubami potisnjeni nazaj. Vendar pa je padec Skadra, ko ga Črnogorci obkolijo, le vprašanje časa, če ne pridejo na pomoč nove turške čete. V trdnjavi je baje 22.000 Turkov.
Boji 3. divizije: General Vukotič je premagal turške čete ob Limu in zavzel Bjelopolje, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Hud boj se bije pri Berani, kjer so s Turki združeni mohamedanski Albanci. Berana sicer še ni padla, toda manjše pozicije okoli Berane so že v črnogef skih rokah in se tudi Berana ne boi mogla več dolgo držati. Vukotičeva južna armada je zavzela tudi Gusinje. Iz Carigrada poročajo, da so dobili Turki ojačenje in odvzeli Črnogorcem zopet Gusinje ter jih potisnili nazaj v Čmo-goro. Vesti iz Carigrada pa so se izkazale dozdaj kot zelo nezanesljive. Zdi se, da je en del Vukotičeve armade korakal proti jugu, da od severovzhoda napade Skader.
Bolgarija, Srbija in Grška so v sredo, 16. t. m. odpoklicale svoje poslanike. Turčija na njihov ultimatum (zadnjo zahtevo) sploh ne ,bo odgovorila. V resnici se že vršijo še pred oficielno napovedjo vbjne manjše praske med srbskimi in turškimi ter turškimi in bolgarskimi predstražami ob meji manjše praske. Pri Ristovacu na srbsko-turški meji so Turki celo enkrat že prekoračili mejo in se udarili s srbskimi predstražami. Srbi so Turke odbili in jih potisnili nazaj. Zelo velike preglavice delajo že sedaj Turkom srbski četaši v Macedoniji. Njihove čete so mnogoštevilne.
Načrt Srbije.
Srbska armada prodira na tri strani. Glavna armada, ki šteje 75.000 mož, prodira iz Niša proti jugu čez Leskovec in Vranjo proti Skoplju. Manjši del se je čez Carobrod podal na vzhod, da se združi z zahodno bolgarsko armado in skupno prodira od vzhoda. proti Skoplju. Tretja armada je na zahodu in prodira skozi Sandžak, zavzame Sjenico in da se združi s 3. črnogorsko divizijo in udari proti jugu, menda proti Prištini in Prizreinu. Del tretje armade prodira od Raške proti Novem Pazarju.
Načrt Bolgarije.
Bolgarska armada bo operirala na dve strani. Močnejši del bo prodiral po dolini reke Marice iz Plovdiva proti Drinopolju (Adrianopel). Ta armada bo imela morda najhujše boje. Drinopolje je najbolje utrjena turška trdnjava z zelo močno posadko in se trdnjave okrog Drinopolja raztezajo daleč naokoli. Če bi bolgarska armada tukaj podlegla, jo odrežejo Turki lahko popolnoma od leve«?a krila. Proti Carigradu je potem še mnogo utrdb, ki pa bi Bolgarom ne delale takih težkoč kakor drinopoljske. Zahodna armada bo prodirala od Sofije najbrž
v dveh oddelkih na jugovzhod in jugozahod. Zahodna se zbira v Kustendilu, da prodre skozi prelaz Edri Palanka; potem se združi z vzhodno kolono, ki bo prodirala skozi prelaz pri Djumaji, v Stiplu a;d pri Strumnici, odkoder udarita na Skoplje in s srbsko glavno armado začneta prodirati proti Solunu. Mogoče je pa tudi, da se ta bolgarska oddelka ne združita, ampak da vzhodni prodira proti Seresu. Grški vojaki so bolj slabi in bodo prodirali proti Solunu na vzhod in proti severozahodu v Albanijo.
Turški načrt.
Turčija razdeli svojo armado v tri dele. Glavna armada se zbere okoli Drinopolja. Druga v Stipljah ali Seresu, tretja pa v Skoplju pod Sekki pašo. Vrhovni poveljnik je Abdulah paša. Turčija namerava iz Male Azije prepeljati 120.000 turških vojakov. Turški vojaki so zelo dobri in bodo Bolgari, ki so sicer izborno oboroženi in izvežbani, imeli s Turki dovolj opravka; zmaga jim blišči le tedaj, če Turke prehitijo, da zberejo celo vojsko.
Toliko o načrtih, kolikor je vnaprej sploh mogoče soditi. V vojni se načrti lahko vsako uro izpremenijo. Turki so sklenili z Laško mir, da bodo imeli na Balkanu proste roke in ne bodo ovirani pri prevažanju vojakov iz Azije v Evropo.
Vabilo
na narodno igro s petjem v 5 dejanjih
Revček Andrejček
ki jo priredi slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu 27. oktobra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Vstopnina: Lože 1 K 50 v, I. sedež 1 K20 v, II.sedež 80 v, III. sedež 60 v; stojišče 30 v.
Dnevne novice in dopisi.
Poslanec Grafenauer je že skoro ozdravel in se poda prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. v Ljubljano na skupno posvetovanje poslancev Hrvaško-slovenske narodne zveze v Ljubljani. Zborovanju želimo vsi koroški Slovenci, da bi prineslo veliko sadu vsem Slovencem in Hrvatom. Združeni Jugoslovani, ne pozabite ob tej priliki na svoje brate ob severu, ki smo prva straža proti obmejnemu sovražniku!
Vse kraje in občine na Koroškem poživljamo še enkrat, da kmalu sporoče, kje in kedaj želijo imeti političnih shodov. — Naslovi naj se na Katoliško in politično društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu.
Škandalozne šolske razmere pred celovškim sodiščem. V sredo dne 15. t. m. dopoldne bi se imela vršiti obravnava v obtožbi, ki jo je dvignilo na ovadbo celovškega okrajnega glavarstva državno pravdništvo zoper posestnika Šimna Pristovnika in Janeza Oražma iz Sel po § 305. kaiz. zak., češ, da sta štiri druge nagovarjala k šolskemu štrajku v Selah pri Borovljah. Predsednik je deželnosodni nadsvetnik dr. Moritsch. Obtoženca je zastopal dr. Brejc. Predsednik naznani, da je sodni dvor ugodil predlogu zagovornika, poklicati kot pričo okrajnega glavarja pl. Rainerja, ki pa da je vsled neke komisije zadržan in se je vsledtega opravičil. Zagovornik dr. Brejc predlaga vsledtega preložitev obravnave. Razven učitelja Milloniga, ki je sokriv, ne more nihče drug o vseh grozovitostih na slovenskem oddelku v šoli na Selih dati pojasnil, nego g.
Delati
In ne obupati
je najboljše sredstvo zoper nesrečo, revščino in otožnost. Delati pa more človek le, če je zdrav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične, protinove, glavobol, zobobol, kdor se je vsled prepiha ali premraženja prehladil, mnogo-
krat ne more opravljati svojega dela. Za take naše čitatelje naj bo namig sledeče pismo Njega svetlosti Jožefa princa Rohan v Schottwien: „Presenetljiv učinek Elsafluida res prekaša vse upe in smete objaviti, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elsafluid in Elsakrogljice pri večini bolezni, kakor glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, bolečinam v križu, nahodu, bolečinam v želodcu, slabostim i. t. d. izborno služile, zlasti pri oslabljenem vidu krepča Elsafluid oči, vsledčesar to kot domače zdravilo nepogrešljivo sredstvo najtopleje priporočam."
Zato bi morali tudi naši čitatelji vedno imeti doma Feller jev bolečine pomirjujoči, zdraveči, krepčujoči fluid z znamko „Elsa-fluid“, da pomirijo bolečine, okrepčajo mišice in živce, osvežijo in poživijo telo, ker je res dober, in kar pišemo, ni samo reklama.
Tako boste tudi Vi zavarovani proti marsikateri nezgodi in boste šli na delo vedno čili in krepki. Naši čitatelji, ki hočejo ta izdelek poizkusiti, dobijo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ za 5 K franko, če pišejo naravnost na dvornega lekarnarja E. V. Fell er, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvaško)
okrajni glavar, ki bo moral pred sodiščem marsikaj preklicati. Treba je konštatirati, da je učitelj Mil.lonig v šoli res tako postopal, da je bilo v obrambo otrok res napraviti šolarski št raj k. Millonig je otroke tako pretepal, da so trpeli škodo na telesu, več otrok je oglušelo, več jih je prišito domov z ranjenimi očmi, učitelj jih ni puščal na stran, da so se vračali domov, kakor pravi zapisnik, s polnimi hlačami itd. To vse se je brez od-pomoči višjih inštanc šojskih oblasti dfo-gajalo od meseca novembra lani do svečana t. 1. Ako se bo dokazalo, da so se te grozovitosti vršile sistematično, da nobena pritožba ni ničesar pomagala, da so ljudje storili vse inštančne poti, pa brez uspeha, bo sodni dvor izprevidel, da obtoženca nista storila kaj protipostavnega, ampak sta bila v svoje dejanje prisiljena. Zato predlaga iz-nova odklonjene predloge, da sodni dvor že danes o tem sklepa, da ne bo treba obravnave preložiti še enkrat. Ti predlogi so sledeči: 1. Sodišče naj rekvirira vse pritožbe na okrajni šolski svet, 2. disciplinarne akte učitelja Milloniga, 3. vse akte okrajnega sodišča v Borovljah o obravnavi zoper učitelja Milloniga zaradi grdega ravnanja z otroki (§ 420.); 4. kot pričo naj se zasliši g. župnika Linasija kot načelnika krajnega šolskega sveta o pritožbah iste korporacije; 5. g. občinskega tajnika glede pritožb pri županstvu ter 6. 37 drugih prič, katere bi potrdile, kako nečloveško je ravnal učitelj z njihovimi otroki, tepel jih, kamor jih je ravno zadel, in mu je za orodje služilo, kar je ravno imel v roki. Sodni dvor ugodi predlogu glede preložitve obravnave, zavrne pa vse druge predloge. Razprava, kateri bomo obrnili posebno pozornost, bo posvetila v barbarske, neverjetne razmere koroškega šolskega sistema in razkrinkala gotove šolske organe.
Po tiralici išče sodna oblast zaradi pretepa na tri mesece ječe obsojenega ključavničarskega vajenca Rudolfa Toplaka iz Zavedne pri Celju in Vita čičaja, pristojnega v Rikarjovas na Koroškem, ki je izvabil od bankirja Spànglerja v Solnogradu 1300 K. Nadalje išče sodna oblast 19 let starega Fr. Goloba, hlapca pri Mohrensehildu v Libeličah, Antonijo Obreza, natakarico v Vetrini u, Janeza Rabitscha, urarja v Celovcu in Marijo Umnik iz Žihpolj zaradi prestopka po § 460.
Tomaž Košat, znani nemški skladatelj, rodom Slovenec iz Vetrinja, bo obhajal dne 15. listopada 451etnico, odkar je pri dvorni operi na Dunaju in stopi potem v pokoj.
Od vlaka povožena. V nedeljo, 13. t. m., ob dveh popoldne, je hitela 72 let stara vpo-kojena tovarniška delavka Ana Schnee-weifì iz Št. Petra pri Celovcu obiskat svojo hčer. Šla je čez progo blizu mosta čez Glino. Stroj od vlaka iz Št. Vida jo je zagrabil in vrgel v stran. Poškodovana je močno na glavi in lahko ranjena na roki. Revico, ki je gluha, so prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan umrla.
Poizkusen samoumor. V Ce’iovcu usluž-beni hlapec Luka Pasterc se je ponoči, dne 14. t. m., na glavnem kolodvoru hotel v pijanosti vleči na progo, »ker ga življenje ne veseli več«. Uslužbenci so ga izročili orožniku, ki je poskrbel, da je v celici izgubil pijanost, namesto nje pa zopet dobil veselje do živuijenja.
Poizkusen samoumor. V gostilni V. v Celovcu je dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer vzela strup neka Ana Schredter iz Beljaka in so jo prepeljali v deželno bolnišnico. »Napredna« Koroška bo dobila še naslov dežela samoumorov; posledice nemškega svobodomiselstva se kažejo v raznih, pa groznih posledicah.
Vernberg pri Beljaku. (Lov za roparjem ali kako je beljaška žan-darmerija lovila roparja, a ujela g o h a r j a.) Minoli mesec je pobegnil v Pontablju iz tamošnje jetnišnice sloviti ropar ter morilec z imenom Cibinsky ter se je potem potikal po gozdovih v belja-ški okolici. V zadnjem tednu je prišel tudi v občino Vernberg. Ljudje so pripovedovali, da so ga videli. Grozil je s samokresom dvema otrokoma, ki sta nesla mleko na po-dravijski kolodvor, žugajoč jima, da ju bo ustrelil, če mu ne gresta hitro izpod nog. K neki hiši je tudi prišel menda prosit jedi in ko so mu dali in mu rekli, naj gre v sobo, ni hotel itj, boječ se, da bi ga spoznali in
ujeli. Tistemu, ki bi ga ujel, je obljubila vlada 100 K nagrade ter pustila razglasiti njegovo bivanje v tej občini po vseh vaseh. Ni čuda, da so se zato ljudje bali iti po noči in tudi po dnevu skozi samotne kraje. Zgodilo se je, da gre dne 3. t. m. pismonoša s poštno torbo skozi en tak kraj. Nekaj korakov pred njim pa je, tam šel tudi neki mož, ki se mu je zdel sumljiv, ker je večkrat ogledaval na njega nazaj in od daleč tudi izgledal ravno tako, kakor je bil uradno opisan oni ropar. Domnevani zločinec je izginil v les. Pismonoša pa, meneč, da ga zna na primernem mestu napasti, je naznanil domu, naj mu pride kdo naproti, ker sam bi se ne upal vrniti. Prav, ker »previdnost je mati modrosti«! V Podravljah pa se jo novica hitro raznesla in iz muhe je nastal slon. Govorilo se je, da je bil pismonoša napaden, oropan ter smrtnonevarno ranjen. In v taki obliki se je novica tudi naznanila orožništvu v Beljak, ki je nemudoma storila korake, da bi dobilo roparja v pest. Poskrbelo je policijskega psa, ki so ga potem peljali pa dotično mesto, kjer je hodil oni osumljeni človek. Ko jd imel pes sled, je sledil po lesu tako dolgo, da je obstal pred neko hišo v Vernbergu, od katere se ni oddaljil prej, predno so prišli orožniki. Pes je izsledil dotičnega moža. A čudom so se čudili orožniki, ko so iz ust prestrašenega starega moža slišali besede: »I nit, i hobe suchen!« (»Jaz nisem, jaz iščem gobe!«) in so videli, da So ujeli namesto roparja gobarja, moža, ki je po svoji narodnosti Čeh ter po svojem poklicu godec, ki je pa ta dan šel v bližnji les nabirat gobe. Cibinsky pa se najbrž še danes skriva po različnih gozdovih.
Psovka »Pfaff« (far) kazniva. Dne 31.
julija t. 1. se je vršila v Trgu obravnava g. provizorja Severina Jaborniga zoper Matija Thalmcinerja, ker ga je v družbi psoval s psovko »Ffaffl«. Obtoženec je bil oproščen. Pri vzklicni obravnavi je pa deželno sodišče dne 28. m. m. prizivu ugodilo in obtoženca obsodilo po § 496 k. z. z uporabo § 266, 261 k. z. v denarno globo 10 K in po §§ 389 in 390 kaz. pr. r. v povračilo sodnih stroškov v 1. in 2. instanci.
Čajna pod Dobračem. (Ogenj.) Pretečeni ponedeljek dne 7. t. m. je začelo okol pol 12. ure; ponoči v Štorčevem skednju na Čajni goreti. Ogenj se je hitro prijel tudi hiše, katera je tudi pogorela. V ognju sta ostali dve lepi kravi, tudi ena koza in pet svinj je zgorelo. Vso pohvalo zasluži požarna hramba iz Bistrice, kateri se je posrečilo, da se ogenj ni še dalje razširil. Kako je požar nastal, se ne ve.
Kazaze v Podjunski dolini. (Shod) naše »Zarje« minulo nedeljo je bil povoljno obiskan. Ko otvori predsednik Al. Becelj zborovanje, poda govornik poročilo o zadnjem mednarodnem evharističnem kongresu na Dunaju ter razloži nato na kratko tudi vzroke sedanjega resnega položaja na Balkanu. Zborovalci so izvajanjem z zanimanjem sledili. Po končanem shodu se je razprodalo tudi nekaj srečk »S.	S.« Kdor
jih želi še imeti, jih dobi vsako nedeljo in praznik v društveni sobi.
Korpiče, prav Grpiče (Grapiče). Večkrat se bere in slovenska inteligenca tudi včasih izgovarja ime Korpiče namesto Grpiče; tudi v zadnjem dopisu »Mira« iz Št. Lenarta pri sedmih studencih ise imenuje ime Korpiče. Slovensko ljudstvo pa povsod imenuje to vas Grpiče, kar je tudi prav, ker ta izraz ni nastal od korpča, ampak od grabna (grape), saj leži ta vas deloma v grabnu in deloma ob grabnu takozvane grpiške Bistrice; zgornji del vasi se še imenuje v Grabnu. Prebivalce te vasi tudi imenujemo Grpčane, ne pa Korpčarje. V gorjanski fari pri Bledu so tudi vasi Spodnji Graben, Zgornji Graben in Grapče.
Medgorje. (O d h oi d rekrutov.) V naši občini je bilo letos potrjenih za vojake o.vem mladeničev. Težko je bilo slovo, ko so se vrli fantje poslavljali od nas. Med njimi so: vzgleden fant Kašper Ravnik p. d. Piklnov v Običah, Janez Mikl-Kajžrov na Škarbini, Jožef Kordež p. d. Tinijev v Običah, kateri je bil odličen cerkveni pevec, tenorist, katerega bo naš pevski zbor težko pogrešal. In tudi Blatnikov v Zablatah, Ferdo Lužnik, je med njimi, katerega bo1 posebno pogrešal grabštanjski pevski zbor, ker jje bil izreden pevec v cerkvi in v društvu. Tudi gledališki oder na medgorskem
! župniškem vrtu bo za njim žaloval, ker je bil izvrsten igralec in nas je mnogokrat razveselil s svojimi nastopi. Msem želimo, da bi tudi tam bili cesarju zvesti služabniki, da bi pa tudi ohranili svojo versko in narodno prepričanje, da bi se po končanem zvestem službovanju vrnili čvrsti in zdravi, kot celi možje v mili nam slovenski kraj!
Odbor koroške podružnice S. P. D. v Celovcu se obrača do članov, ki za letos še niso plačali članarine, da jo kar se da kmalu poravnajo po poslanih položnicah. Nekateri ! jo dolgujejo še za nazaj! Podružnica mora . redno plačevati za vsakega člana »Vestnik«, zato prosi točnosti tudi svoje člane! — Vsa pojasnila daje »Koroška podružnica S. P. D.«, Celovec, Hotel Trabesinger.
Svetnavas. (Strašna nezgoda) je i zadela pretekli petek, 11. t. m., opoldne železniškega uslužbenca Mihaela Zablatnika, ki je star 20 let in doma iz Št. Janža v Rožu. Ko gre na postaji čez progo, ne zapazi, da pride tovorniški vlak, ki ga je podrl in mn odrezal obe nogi pod kolenom. Vlak je prišel pozadenski, zato tudi strojevodja ni vi-; del, da je kdo na progi, in ni mogel nezgode ■ preprečiti. Ponesrečenca so prepeljali z br-;
: zovlakom v Celovec v bolnišnico. Za njegovo življenje ni nevarnosti.
Djekše. Po dolgem dvamesečnem deževju in prezgodnjem snegu, ki nas je strašil, nam je prisijalo ljubo solnce, tako da smo imeli v nedeljo, dne 13. oktobra, lep prijazen dan; privabil je veliko tujcev lovcev iz Grebinja, Velikovca in Celovca in sploh od vseh strani. Bilo je res prijazno jutro in živahno. Meščani in nekateri kmetje so se , spravili na lov, drugo ljudstvo pa je vrelo v cerkev iz hvaležnosti za zopet nam jasno obličje neba. Popoldne je priredilo naše krščanskosocialno izobražev. društvo »Trdnjava« svoje mesečno zborovanje pri krčmarju na Djekšah. Udeležba je bila obilna, da je bil prostor tokrat premajhen. Po pozdravu predsednika so č. g. Dolina r iz Šmarjete razlagali pomen evharističnega kongresa na Dunaju. Hvala č. g. Dolinarju za trud; da bi le skoraj zopet prišli, ko bodemo zopet zborovali.
IZJAVA.
Tistim učiteljem, ki so o mojem govoru glede povišanja deželnih doklad in povišanja učiteljskih plač dne 6. oktobra t. 1. pp Šmihelu pri Pliberku napačno govorili — da se ne izrazim drugače — in vsem slovenskim učiteljem na Koroškem, prvim v odgovor drugim v pojasnilo.
Na shodu 6. t. m. v Šmihelu pri Pliberku pri Šercarju sem govoril sledeče: Deželni zbor, oziroma nemška nacionalna večina, je zvišala deželne doklade od 75 na 90 odstotkov. Obsodil sem to dejanje nemških poslancev kakor so je obsodili mnogi nemški in slovenska poslanca v deželnem zboru ob priliki zasedanja. Zavzel sem stališče, da je bilo to naravnost nedopustno z ozirom na žalostne gospodarske razmere na kmetih in v mestih. Rekel sem, da bo šel precejšnji del teh doklad na račun zvišanja ali reguliranja učiteljskih plač. Nisem bil proti zvišanju uičteljskih plač, pač pa proti zvišanju deželnih doklad. Ob tej priliki sem bičal nemški koroški deželni Šolski sistem in sicer na podlagi govorov , ki so bili natisnjeni v »Freie Stimmen« in sem z imenovanim listom v roki poudarjal zlasti to, kar je poslanec dr. Steinvvender sam rekel, da so uspehi šole veliko manjši kakor bi bilo pričakovati v primeri s stroški in da n e raškega učiteljstva nikoli ne bodo: zadovoljili s plačami,. O sR o v e n s k i h. učiteljih sem ob tej priliki izrecno p ov d ar j al, da so vsi dobri, samo da. jih je. premalo in da so še ti povsod stiskani in preganjani. — To je vser bina mojega govora, in kdor kaj druzega govori ali trdi, ta ali me ni razumel, ali pa prav namenoma laže in zavija. Niti besedice nisem rekel, ki bi se dala žaljivo obrniti na slovenske učitelje. Kedor torej trosi okrog vest in poročilo, da sem jaz čez slovenske učitelje zabavljal na shodu v Šmihelu pri Pliberku, ta je lažnivec in sicer nesramen, podel lažnjivec. Ne dam si pa vzeti od nikogar pravice, da bi kot državljan in kot davkoplačevalec, ne smel kritikovati nam sovražnega šolskega sistema v koroški deželi in naših nemških učiteljev in rijih pristašev - renegatov, slovenskih odpadnikovi — Slovenske učitelje imam rad, jih spoštu-
jem, sem se vedno in se, bom vedno zanje potegoval, a naši učitelji morajo vedeti zlasti to, da spoštujem samo tiste, ki so res slovenski in.narodni. — Toliko v odgovor tistim, ki so trosili napačno vest že dne 6. t. m. po Celovcu in še potem ob neki drugi priliki zopet v Celovcu. Sicer se mi pa zelo čudno zdi, zakaj se niso učitelji, ki so bili menda navzoči na shodu, oglasili na dr. Brejčev poziv, ki je rekel na shodu, da naj se zdaj na shodu oglasi, komur ni kaj všeč, da ne bo potem zahrbtno zabavljal! In oglasil se ni — nihče! To stoji! — Zdaj pride pa še lepše! Še isti večer, to je 6. t. m. so pa že v Celovcu — menda pri društvu »Goro-tan« sklepali in sklenili, da se pritožijo nad mojim govorom na vrhovno instanco —- na »Politično društvo«! Dobro! — Ali kaj pride na dan? Predno Slovenci o tem kaj izvemo, že prineso »Freie Stimmen« poročilo, da se bodo slovenski učitelji — moji lastni pristaši — pritožili na politično društvo. Torej ali so »s 1 o v e n s ki« narodni učitelji iz Šmihela pri Pliberku dali to notico v javnost — ali pa renegati. Tretje ni mogoče. Tudi v »Fr. St.« je laž in sicer velika laž, da sem jaz rekel, da so učitelji malo boljši glede izobrazbe kot drvarji. Kedor mi dokaže, da sem jaz to govoril, ta dobi takoj na roko v zlatu odštetih sto kron in naj bo dotični tudi slovenski renegatski učitelj. — To je dolge pisarije kratek konec. Bodimo si jasni in odkriti po reku: Clara pacta — boni amici. — Dr. Val. Rožič, odbornik političnega društva v Celovcu.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Društveno gibanje.
Žvabek. Slov. katol. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob 3. uri pri Luknarju redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo o prvem letu delovanja. 2. Volitev novega odbora. 3. Pobiranje udnine, nato poučen govor in igra »Najdena hči«, igrajo dekleta. Vmes petje mešanega in moškega zbora. — Odbor.
Pliberška podružnica »Siovpnske Straže« ima svoj občni zbor dne 20. oktobra eb 3. uri popoldne v »Narodnem domu«. Na sporedu je deklamacija, govor in volitev novih odbornikov. Potem je skioptično predavanje o evharističnem kongresu, ako bo mogoče dobiti dotične slike; sicer pa se predava o preganjanju prvih kristjanov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prevalje. Tukajšnje slovensko katoliško delavsko društvo priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 20. vinotoka, po blagoslovu v prostorih Steklove gostilne. Spored: Govor in slučajnosti. — Odbor.
Velikovec. Društvo »Lipa« priredi dne 20. oktobra v Vabnivasi pri Bužleju svoje mesečno zborovanje točim ob 3. uri popoldne. Na sporedu sta dva govora, eden o evharističnem kongresu na Dunaju, tambu-ranje in šaljiva igra »Poštna skrivnost«. — Odbor.
Vogrče. V nedeljo, dne 27. t. m., priredi tukajšnja podružnica »Slov. šolskega društva« popoldne po blagoslovu svoj letni občni zbor s krasno igro »Najdena hči«. Slavnost in igra bo velezanimiva, zato, rodoljubi, ne ostanite doma!	Odbor.
Radiče. Slov. katol. izobražev. društvo na Radišah priredi v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob treh v svojih društvenih prostorih zborovanje. Govorita: g. dr. Rožič in č. g. Anton Kaplan.	Odbor.
Sveče. Društvo »Kočna« vabi na svoj občni zbor, ki se bo vršil dne 27. t. m. pri Adamu v Svečah. Spored : Poročila odbornikov, volitev novega odbora, govor, tam-buranje in petje. Dekleta priredijo obenem igro »Jeza nad petelinom in kes«. — Odbor.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke ..Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni ..Slovenske Straže" v Ljubljani.
Književnost.
Matica Hrvatska. Za leto 1912 izda M. H. sledečih sedem knjig: 1. Bazala, Povijest novovjeke filozofije. — 2. Hrvatsko kolo,
zbornik zabave i pouka. — 3. Dante-Kršnja-vi, Božanstvena komedija, II. dio. — 4. Nazor, Hrvatski kraljevi. Pesmi. — 5. Milčino-vič, Bez sreče. Drama. — 6. Nušič, Priče. Humoreske. — 7. Merežkovski-Pasarič, Pe^ tar Veliki. Ruski roman. Poleg tega dobe člani proti doplačilu lahko še: Prevod Ili-jade, 3 K. — ŠišiČ, Hrvatska povijest, III. dio, 1 K 50 vin. — Kosor, Požar strasti. Drama, 1 K. — Vojnovič, Gospodja sa suncokre-tom. Drama, 1 K 50 vin. — Kdor bi se, hotel na knjige naročiti, naj naznani to prof. Štefanu Podboju v Celoveu. Knjige se mu dopošljejo, brž ko izidejo, lahko tudi po povzetju. Cena (za redna izdanja) znaša za člane »Slovenske Matice« le 4 K.
Slovenske občine in slovenska društva ! Spominjajte se v svojih proračunih .Slovenske Straže"!
Gospodarske stvari.
Pomanjkanje na travnikih — lakota v hlevu. Le če damo' rastlinam dovolj hrane in jih primerno gojimo, je košnja na travnikih in deteljiščih dobra in obilna; in le z dobro in obilno krmo je mogoče dobro iz-rediti mnogo živine in jo dobro prezimiti. Da dosežemo bogato košnjo, je neobhodno potrebno gnojenje s Thomasovo moko. Po kakovosti zemlje se je v praksi obneslo 500 do 800 kg Thomasove moke (zvezdna znamka) na hektar.
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar E- V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Loterijske številke.
Praga, 9. oktobra ?	68 7 52 59 76
Dunaj, 12. oktobra: 39 32 36 14 15 Gradec, 12. oktobra: 83 18	5 13 20
Tržne cene v Celovcu
10. vinotoka 1912 po uradnem razglasu:
	-		100 kg				80 litr.	
Blago			od		do		(biren)	
	.nn.		K	V	K	V	K	V
Pšenica....	.: '■■p		23			_	14	72
Rž				21	—	23	10	13	11
Ječmen ....						—	—		
Ajda		, ,		—	—	—	—	—	—
Oves				20	15	21	36	7	20
Proso ....				—			—	—		
Pšeno ....			—	—	32	16	20	—
Turščica . . .				—	—	—				
Leča		-, -V		—	—	—	—					
Fižola rdeča . .	. «i		—	—								
Repica (krompir)	• f		6	—	6	66	2	80
Deteljno seme .			—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .	. .		6	—	8	—	—	—
„ kislo . .	J		5	—	6	50				
Slama ....	; ti		3	60	4	50				
Zelnate glave po 100 kos.			6	—	10	—	—	—
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—		—
Mleko, 1 liter	. -A		—	24			28		
Smetana, 1 „	. .		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. t kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		11	2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par			—	16	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	60		
Race		;		—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. #		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	70	3	20		
30	„	„ mehka, 1 ,			2	40	2	80		
			100 kilogr.					
								
			živa		zaklana			
Živina								(S
	od	do	od	do	od	do		g
	v kronah							A
Konji		' ; i		78				1	1
Biki									
Voli, pitani . .	_•	—	—			—					—
„ za vožnjo .	480	550	—	—	—	—	8	5
Junci ....	300	-i-			—	—			1	1
Krave ...	260	540	—				__	56	30
Telice . . .	240'	—	—	—	—			2	1
Svinje, pitane .		,<	—	—			162	170	4	4
Praseta, plemena	-J	—	—		—					—
Ovce									
	- ; 1 c-;							
K. oi
bo
IZJAV*.
podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot vslužbeni pojasnjevalec firme Heinrich f ranck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve obžalujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1912.
Lud. Černelič.
I3/« ure oddaljeno od Celovca, v slovenskem kraju, ki obsega vsega sveta 64 oralov, med temi 38 oralov gozda in gore s sečnim lesom za 8000 kron, drugo je 25 let staro mladje, vse na lepem kraju; drugih 26 oralov obstoji iz dobro rodovitnih travnikov in lepo arondiranega polja; pri posestvu je mlin, dobro zidana dva skednja, obokan hlev, živa voda v hlevu in pred kuhinjo, trije dobri vrti z imenitnim sadjem, je zaradi bolezni in družinskih razmer za primerno ceno naprodaj. Vknjiženo ostane lahko 5000 kron. Pojasnila daje_ posestnik Janez Kopajnik pod. Ivan v Strančicah, p. Žihpolje, Koroško.
Vi
p .	'
olneno
blago za ženske In sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jngoslovanska razpošiljalna
R. Sfermecki o Celju št. 308.
Vzorci in cenike čez 1000 stvari s slik. postn. prosto
Istersko, dalmatinsko, soriško vino
(Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT.
Trgovina z vinom I fTApI FF? na veliko in na drobno »/ Oo. 1\	La L» 1\
BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123.
vino
Resen predlog
in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar poceni kavo.
Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična
Jraockova Perut znamka : Perirò:"
Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. — Dobi se povsod.
Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhonte, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafaae, ceflre, platno, inlst, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obme zaupno na krščansko tvrdko
Jaroslav Marek ro6ttae“ica
v Bistrem pri Hovem mesta ob Met. Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in pošt. prosto.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega bar-henta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Flanelne ali ceflme srajce za gospode po K 1-8Ò, 2-20, 2*60, 3’ in 4-—. — Odjemalcem najmanj 6 srajc posljei*1 poštnine prosto. — Pri naročilu zadostuje zaznamba obsega vratu. — Dopisuje se slovensko.
V Narodni šoli
v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem

Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, se učijo kuhati, pravilno ravnati s perilom
in drugo.
Začetek meseca nouembra.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno tri-razredno ljudsko šolo, ki ima slovenski učni jezik.

IkTajnovejše naloge izumiteljev razpošilja J^J brezplačno. Patent-zastopniki H, Bestgen & Co., Basel, inozemski porto.
Domače mline
na umetne kamne za napravo vsake moke od K 400’—, in druge za živinsko klajo od K 160'—• naprej, ter tudi
motorje na bencol itd.
zelo pripravne za kmetijstvo, z 3 PS, voznine prosto za K 1200 — itd., pariine kotle iz pocinkane pločevine ali vlitega železa do 600 litrov,
peči za sušenje sadja, vodne in gnojnične pumpe, vodovode, posnemalnike od K 100'— naprej, pluge in orale, travniščne brane, špičasto žico ter vse kmetijske stroje iz priznanih tvrdk po vnovič znižani ceni in pod ugodnimi pogoji priporoča
Josip Bolič
mlinski stavbnik
pošta Grabštanj, Koroško.
Revmatizem, protin, nevralniia in ozeMine
povzročajo pogostoma neznosne bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pomirjuje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje
COHTRHEUMflN
Besedna znamka za (mentholosallci-ziran kostanjev izvleček),
z vflrgnjenjem, masažo ali obkladki. - 1 škatlica l krono.
Proti predplačilu K 1 50 se pošlje 1 škatlica =? Proti predplačilu K 5-— se pošlje 5 škatlic > S Proti predplačilu Kg*— se pošlje 10 škatljic J p
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGrNER-jevi lekarni
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., St. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah:
„Pri angeluw, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
ftlbin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporo Ca svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Gnillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba toCna.
Najboljši dobavni vir
izgotovljenih postelj iz dobrega češkega postelj, perja;
Napolnjena v gostop. rdečem nankingu: 1 pernica 180 X 120 cm z dvema blazinama, vsaka 80 X 60 cm, z nov., mehkim, trpežnim perjem K 16-—, polpuh K 20-—, puh K24-—. Pernica sama K 10’—, K 12'—,
K 14'— in K 16--, blazina sama K 3-—, K 3-50 in K 4-—. Podvojna pernica 200 X 140 cm K 13’—,
14-50, 17-50 in 2P-. Blazina zraven 90 X 70 cm K 4-50, K 5 20 in K 5-50. i 5 kg sivega perja K 9-40,1 boljšega K 12-—, 16"—, polbelega K 17-—. 5 kg novega, dobrega belega posteljnega perja brez prahu K 24-—, snežnobel. K 30- -, boljšega K 36-—, najfinejšega pukanega za vis. gospodo K 45-—. 5 kg nepu-kanega perja od živih gosi K 26-— in K 30-—. Beli puh z velikimi kosmiči K 5-—, boljši K 6-—, najboljši prsni puh K 6-50 za >/2 kg, pepelast puh ‘/e K 2-50 in K 3"—. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena.
Sigmund Lederer, J“inoKttaovAu"9eeSko7.
Za lajšanje in pomirjevanje kašlja in hripavosti
pri otrocih in odraslih
je po poročilih sto in sto zdravnikov dragocen in učinkujoč prijetno okusen Izdelek
THYMOMEL SC1LLAE
Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
I steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7"— K 3 steklenice, 20-— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
—------- H3RAGA.I1I., št. 203.-------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znsmko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Proda se
Orajerieva kmetija v Rakolah
župnija Tinje, eno uro hoda od Velikovca in tričetrt ure od železniške postaje Re-karjavas oddaljena. Posetve je 35 birnjev, 4 orali travnikov in 4 orali zaraslega gozda. Rediti se more 2 konja, 8 goved in 20 svinj. Več pove posestnik Anton Pinkic pd. Drajer v Rakolah, p. Tinje, na Koroškem.
Železne peči, šparherde, kotle, kuhinjsko posodo in mesoreznice, nadalje žage, pile in sekire, vedno sveži portland- in roman-cement,
traverze, stavbene potrebščine in sploh vso železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
Franc Sadnikar
trgovina z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7 (zraven „ Hotel Moser").
TitaÉ brzoparilii za žiisko km 1
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in ■ jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Naj-	-®E®
manjša uporaba kuriva, naj hitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna
litania cnntrituje,v trpežnos,i
nosti v posnemanju neprekošene.
Stroji za sejanje, za obračanje sena, senene grablje itd.
najboljše kakovosti.
Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko.
Zastopsfua pousod!! — Pošiljamo na polzkušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod.
sest; bi sì sa n 1 •».
Podpisani se usojam vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim s 15. oktobrom 1.1. lastno
trgovino z mešanim blagom
v hiši Hranilnice in posojilnice v Šmihelu št. 26.
Kot dolgoleten poslovodja v trgovini g.VidMoryja istotam si bodem tudi zanaprej prizadeval s skrbno in točno postrežbo pridobiti zaupanje in naklonjenost p. n. odjemalcev, kakor tudi iste z nizkimi cenami in solidnim blagom obdržati. S prošnjo za podpiranje mojega podjetja beležim z velespoštovanjem
Šmihel pri Pliberku.	P©^!©i® llfl(Ol■

Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
Iz"
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
4
□C3C3I 0 D D D D D D D D 0 n
D 0 0 D D
n
D
□žr~2E~~3
laaanr-H—it—ir
ja K Celi
je nanovo izšla knjiga:
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike K 4,40, po pošti franko KI1— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6‘80, po pošti franko KI’— več.
in
D □ D D
n
D □ a
D D □ □ a a
D D □ D
c_ac_Ja
I
Imfternaf)
ič. Miti sester n Narodni šoli Brožbe si Cirila in Metoda v Morci
se priporoCa p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih rofinih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
J
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
orig. Otmtor
stabilen ali nepremaklj. in
poljedelski stroji
iz tovarne
C. Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne Kataloge in obiske inženirja !
ORGANIST
se takoj sprejme v službo. Vprašanja na župni urad Dvor, p. Vrba ob jezeru, Koroško.
n Vsi, ki sle skrili možje in očeiieln
[J M hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati [j h za svojo ozirom za nrihodnost svojih otrok? g
n Potem pišite „Slov. Straži1* v Ljubljani po knji- ri li žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, SJ Q ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [
Pokrijte
vsako rano skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlažno mazilo, takozvano
praško domače mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zacèljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga:
B. FRBGNER, C. in Kr. M Mlelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovca »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, VIkt. Hauser.
.Slovenska Straža' v Liubliani
želi imeti v vsaki občini po vsem Sloven> skem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani.

Edino slovensko narodno podjetje
Hotel Trabesinger
«b™ is Cetacei, IMlMouilia cesta II. 5. —
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romance, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste — vedno dobro postreženi. ——
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Lojzlba In Pepca Leon.
W\/f Ff P IP^k 9 9 1 GSpP 9» vedno le najboljšo in najcenejšo pratiko ^ z imenom
KUPUJTC »SLOVENSKA PRATIKA11
za katoliško ljudstvo 0S§T 37. letnik “gSU Varstvena znamka Sv. Jožef
JKSr* Založna tvrdka KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni iond čez K 800.000.
od dne vie do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.

Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Tr:tn, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseli vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem kuno.

Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.