informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana leto 8	maj 1978	št. 81
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
CISTA TOPLOTA PRIHAJA IZ ZEMLJE
Hotel, ki ga bo ogrevala topla voda iz zemlje - Vsa Evropa občuduje Čateške topilce - Reuma ima prednost
ČATEŠKE TOPLICE, 17. maja - Gradnja novega zdraviliškega središča, Cateških toplic, ki naj bi bil dokončan v 300 delovnih dneh, kakor predvideva časovni načrt - to je do konca letošnjega novembra - pomeni pravo revolucijo ne samo v zdravljenju in preprečevanju revmatičnih bolezni pri nas, temveč tudi v tehnologiji ogrevanja starega in novega dela zdravilišča, ki že dolga desetletja slovi doma in po svetu. V čem je skrivnost?
Topla voda, ki vre iz zemeljskih nedrij, ima do 64 stopinj Celzija in kot taka ne ogreva samo premrlih in otrplih udov, ter jim vrača življenjsko moč, temveč tudi pospešuje rast na tistem najbolj rentabilnem »hektaru« zemlje poleg Čate-ških toplic, na katerem že lep čas leto in dan uspevajo nageljni na pet do šestkrat večji površini pod stekleno streho. Naravno topla voda, ki privre iz zemlje, leto in dan pomaga
brstju rastlin, ki siceruspevajo, kadar je dovolj toplega sonca.
ČISTATOPLOTA
O vrednosti naravno tople mineralne vode, ki pomaga zdraviti bolečine v človeških udih in telesu nasploh, naj tokrat ne izgubljamo besed, zakaj že »porabljena« topla oziroma »odpadna« voda iz Agra-riinih toplih gred, ki je poslej »brez škode« odtekala v Savo (nekoliko prevroča, kar zadeva zakon o vodah, saj je imela tudi do 28 stopinj Celzija, bo poslej kot »odpadna« voda prihajala v toplotno postajo novih Cateških toplic in po posebnem postopku služila še za ogrevanje in prezračevanje tako novega kot starega dela Cateških toplic. To je prava revolucija, o kateri smo spregovorili uvodoma, zakaj gre za prvo tovrstno ogrevanje v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je hkrati tudi prava redkost v Evropi.
Zakaj?
Z ozirom na potrebno toplotno energijo, ki jo zahtevata tako stari kot novi del Cateških toplic - zdraviliški hotel Terme in stari del zdravilišča - gre za okoli 4 milijone kilokalorij na uro, so načrtovalci ogrevanja (dipl. inž. strojništva Jože Malenšek) predvideli za toplotno postajo šest toplotnih črpalk z močjo po 250 kilovatov.
TRIKRATCENEJŠE
OGREVANJE
Toplotne črpalke so v resnici navadni hladilni stroji oziroma po domače hladilniki - kdo ga nima - ki pa ne izkoriščajo učinek ohlajevanja, temveč ogrevanje, ki nastaja pri tem procesu. Gre za tisto ogrevanje, ki nastaja pri vsakem hladilniku, ki ga zanemarjamo oziroma vržemo proč... Torej veste, da nas hladilnik tudi greje?!
Najpomembnejša zanimivost, ki nekaj šteje, je pri tem dejstvo, da za pogon kompresorja ne porabimo toliko elek-
tričnega toka kot pri neposrednem ogrevanju z električno energijo. Iz ene same kilovatne ure, ki jo »potegnemo« iz omrežja, ne dobimo zgolj 860 kilokalorij kot običajno, temveč dva do pet tisoč, kar predstavlja bistveno več. Več kalorij dobimo, če črpamo toploto iz toplejšega vira. V Cateških toplicah je ta vir odpadna voda iz rastlinjakov oziroma toplotne grede v sosedstvu, ki ima, potem ko jih zapusti, še zmeraj okoli 35 stopinj Celzija. Torej iz enega kilovata dobimo okoli 3 tisoč kalorij, kar je izredno ugodno.
V resnici bo proces potekal tako, da bo odpadna topla voda 35 stopinj Celzija v uparjevalcu predala toploto plinu Freon 12 ter se pri tem ohladila na plus 25 stopinj Celzija. Uparjeni Freon 12 sebovkompresorjukompri-mirila na okoli 18 atmosferter v vodi oddal plus 55 stopinj Celzija toplote, s čimer se bo segrela na plus 70 stopinj. Ohlajeni
Nadaljevanje na 2. strani
V	SRBIJI 6RADIM0 TOVARNO
Vodanj, maja - (»Zadruga«, Beograd) - Kolektiv ljubljanske Emone, predstavništvo
V	Smederevu, gradi v Vodnju Predelovalnico - skladišče za sadje in povrtnino. Objekt, ki se nahaja v bližini pentlje avto peste, se že dviguje nad temelji in bo nared, tako trdijo gradbinci »Jugovo«, avgusta letos.
Kakor sta povedala inž. Stojan Stankovič, šef predstavništva in Slobodan Obra-dovič, komercialist v smederevskem predstavništvu Emone, bodo v predelovalnici pripravljali sadje in povrtnino v Polproizvode ter jih nato pošiljali naprej v končno obdelavo. Poleg organizacije odkupa in Polpredelave - okoli tri tisoč ton povrtnin in sadja letno -bodo zgradili tudi manjšo hladilnico za dozorevanje južnega
sadja.
»Na območju smederevske, Sročanske in drugih občin podonavske regije že več let Uspešno organiziramo in združujemo proizvodnjo z zasebnimi proizvajalci,« je povedal *nž. Stankovič. »Prav zaradi tega smo se odločili, da zgradijo predelovalnico in skladišče, v katerem bomo imeli stalno razstavo in prodajo sodobne male mehanizacije in orodja za vrtnarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo.«
Ljubljanska Emona bo v Prvo fazo gradnje vložila okoli IH milijonov dinarjev, druga teza, ki predvideva razširitev Predelovalnice in večja skladi-šča, pa bo zahtevala znatnejše tdšjo naložbo. Predvidevajo, da b° odkup sadja in povrtnin v jetu 1981 dosegel osem tisoč t°n, promet z južnim sadjem za Potrebe smederevske okolice Pa okoli 3 tisoč ton letno.
»Načrtovali smo, da bosta n°va predelovalnica in skladišče pričela obratovati že maja }®tos, ko se začne sezona odkupa, vendar malce kasnimo. faradi letošnje izredno dolge Zlme so se gradbena dela zapekla, zato je pričetek obratovanja predelovalnice predviden avgusta. Zaposlili P?mo 20 novih delavcev, tistem predelave in skladi-čenja je modem in avtomatiziran.
• Dipl. inž. Janez Čeplak iz DO Emona Commerce v Ljubljani, ki je zadolžen za nove gradnje, nam je potem, ko smo za novico zvedeli iz beograjskega časopisa, povedal, da so skoraj Povsem enako predelovalnico že zgradili v Bo-Ijevcu, v vzhodni Srbiji. Dodal je, da bodo z gradnjo v Vodnju pridobili novih 1400 kv. metrov koristnih površin in da bo imela hladilnica zmogljivost 40 ton. Sistem ohlajevanja bo najmodernejši tekoči dušik, ohlajen do minus 25 stopinj Celzija.
Gradbišče v Čatežu hotela Terme je kot mravljišče - Pet žerjavov, pet novih stavb
DESET LET GLOBTOURA: SLAVNOSTNI GOVOR DIREKTORJA DAVORINA FERLIGOJA
TURISTIČNA AGENCIJA EVROPSKEGA SLOVESA
OTOČEC, 17. maja - Slavnostne proslave ob 10-letnici obstoja turistične agencije Emona-Globtour, ki je bila v hotelu grad Otočec, so se med poslovnimi partnerji udeležili predstavniki Kauhofa, Resa, Volanturista, Vugotoursa, predstavniki številnih hotelov od Kopra do Ulcinja ter drugi domači partnerji In delavci Emone In Globtoura.
Boris Bajželj, predsednik DS Emona Globtour, je številnim Globtourovcem na tej jubilejni slavnosti podelil priznanja. Uvodoma je povzel besedo direktor Globtoura Davorin Ferligoj, ki je dejal:
Tovarišice in tovariši, dragi gostje!
Zbrali smo se, da skupaj proslavimo naš praznik in se skupaj poveselimo ob doseženih rezultatih. Zaupana mi je prijetna dolžnost in hkrati čast, da vas pozdravim na našem zboru.
Posebej bi želel pozdraviti naše jubilante, ki so v Globtou-ru od dneva ustanovitve, kot tudi ostale prisotne člane kolektiva ter preko njih vse ostale člane, ki zaradi delovnih in drugih obveznosti ne morejo prisostvovati današnjemu slavju. Želim, da bi se vsi dobro počutili in da bi se s še večjo vnemo trudili za razvoj naše DO v zadovoljstvo vseh naših poslovnih partnerjev tako tujih kot tudi jugolovanskih.
Prisrčno pozdravljam prisotne predstavnike inozemskih agencij, ki so veliko prispevale k razvoju in razširitvi naše DO. Večina prisotnih partnerjev dela z nami že od samega začetka oziroma vrsto let v vzdušju prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Takega sodelova-
nja si želimo tudi še v bodoče.
V naši sredini pozdravljam prijatelje in poslovne partnerje iz Jugoslavije, skratka predstavnike vseh organizacij, s katerimi že leta uspešno so.delu-jemo.
S prav posebnim zadovoljstvom pozdravljam predstavnike tukajšnje ' regije s predsednikom občine na čelu, predstavnike Krke, dolgoletnega našega poslovnega partnerja in člane kolektiva TOZD Otočec.
ESCO-RE/SEN ►>-
Na koncu pozdravljam še predstavnike našega matičnega podjetja SOZD Emone s tov. Ljubom Filipanom na čelu, podjetja, ki je Globtour ustanovilo in nam stalo ob strani pri našem dosedanjem delu.
Dovolite mi, da se ob tej priložnosti z bolečino v srcu spomnim nedavno umrlega gen. dir. Emone tov. Franca Nebca, ki je bil naš ustanovitelj in pobudnik razvoja od začetka pa do svoje prerane smrti.
Istočasno bi se želel pokloniti
spominu prvega direktorja Globtoura tov. Mencingerja Staneta, ki je uspešno začrtal pot našemu kolektivu.
Globtour je ustanovilo 13. maja 1968 takratno trgovsko podjetje Prehrana, ki je tako želelo popestriti svojo ponudbo po zgledu velikih trgovskih hiš po svetu. Že prva leta obstoja so za turistično agencijo Globtour leta uspešnega razvoja tako na področju inozemskega kot tudi na področju domačega turizma. Globtour seje v teh letih skladno razvijal, pridobival nove poslovne partnerje, razširjal svoj delovni program, se kadrovsko in organizacijsko utrjeval, postopoma širil območje svojega delovanja, bodisi z ustanavljanjem lastnih poslovnih enot oziroma z vpostavitvijo dobrih poslovnih odnosov s sorodnimi in komplementarnimi DO, tako da je danes s svojimi uslugami prisoten na celotnem jugoslovanskem ozemlju. Še posebno pa je njegova prisotnost zaznavna v večjih turističnih središčih.
Pri tem moram omeniti eno
od značilnosti, ki je v razvojnem konceptu Globtoura prisotna že od vsega začetka; posebnost po kateri se Globtour bistveno razlikuje od ostalih jugoslovanskih turističnih organizacij.
To je stroga specializacija dela in sklepanje dolgoročnih pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju, s katerim smo pritegnili k sodelovanju veliko število DO, ki dopolnjujejo naš program dela. Pri tem naj omenim samo nekatere:
•	transportno podjetje Slavnik iz Kopra, ki že od prvega dne uspešno opravlja vse prevozne storitve za naše potrebe,
•	UNIŠ turist Sarajevo nam krije vse potrebe po rent-a-car službi,
S pomorske organizacije nam krijejo potrebe po plovnih objektih.
V mnogih regijah smo se zavestno odpovedali lastnim poslovalnicam in smo se po-
slovno povezali z delovnimi organizacijami, ki so v teh regijah doma, ter na osnovi dolgoročnih pogodb krijejo vse naše potrebe dela na svojem področju.
Naj spet omenim samo nekatere:
•	Izletnik Celje na celotnem področju Celja in Savinjske doline, oziroma na področju, ki ga pokrivajo,
•	Avtopromet Nova Gorica za področje Goriške in Primorske,
•	Krka Novo mesto za skupno razvijanje turistične dejavnosti v dolenjski regiji,
•	Dalmacijaturist Split za področje srednje Dalmacije in še vrsta drugih partnerjev širom po Jugoslaviji.
Globtour izredno uspešno sodeluje tudi z drugimi turističnimi agencijami ter si z njimi deli posamezne delovne naloge po kriteriju racionalne organizacije in ekonomičnosti dela.
Omeniti moram še način dela oziroma sodelovanje s hoteli po Jugoslaviji. Naša DO ima s
Nadaljevanje na 5. strani

Traktorji na poljih pri Vodicah DO Emona Poljedelstvo - govedoreja
IZ TOZD MALOPRODAJA
TUDI OBNAVLJANJE JE RAZVOJ
Kljub velikemu številu poslovnih enot TOZD Maloprodaja, ki jih je bilo ob koncu preteklega leta 77; od tega 44 samopostrežnih trgovin, 30 klasičnih prodajaln, trije bifeji in en Emona Center, se zavedamo dejstva, da je večina naših prodajaln že dočakala častitljivo starost, ki kliče po obnovi.
Letos namreč mineva že 19 let, odkar je bila 27. novembra 1959. odprta prva samopostrežna trgovina v Ljubljani, market Titova 25. To je bila takrat prav gotovo ena izmed bistvenih prelomnic v razvoju Prehrane, tako kot je bila za Emono lanskoletna otvoritev prvega E-Centra.
Pregled starosti naših samopostrežnih trgovin, ki izgleda takole: 15 let in več: 14 trgovin ali 32%, 10 let in več: 26 trgovin ali 59%, 5 let in več: 4 trgovin ali 9%
To dejstvo postavlja pred vse naše delavce veliko odgovornost, ki se izraža v skrbi za vzdrževanje vseh teh objektov ter prav tako ostalih klasičnih prodajaln in samostojnih bifejev. Gre namreč za pravilno razmerje ob vlaganju sredstev v razširitev materialne osnove dela z ozirom na razmerje med vlaganjem v nove objekte in v investicijsko vzdrževanje oziroma zamenjavo opreme v obstoječih enotah.
Delavski svet TOZD Maloprodaja je o investicijski politiki razpravljal na eni svojih zadnjih sej ter sprejel sklep, da predvidi 2,000.000 din za stroške investicijskega vzdrževanja, ter 3,000.000 din za nadomestitev dotrajane opreme. Zavedamo se dejstva, da to ni toli-
ko kot bi želeli, vendar nam poslovni uspeh in predvidena investicij ska vlaganja v nove E-Centre ne dopuščata višjih zneskov.
Večja investicijska dela bomo s predvidenimi sredstvi skušali uresničiti v naslednjih objektih: marketu Titova 25 in Gosposvetska 6, prodajalni Utik ter v marketih Cigaletova, Vir, Mengeš in Kisovec.
Poleg večjih del v teh poslovnih enotah mora znesek za investicijsko vzdrževanje zadostovati tudi za ostala tekoča popravila, ki so že običajna. S predvidenim zneskom za nadomestitev dotrajane opreme želimo poleg že omenjenih enot opremiti z novo opremo tiste, kjer bo to nujno, bodisi zaradi izpada posameznih elementov ali zaradi zadostitve zakonskim predpisom.
Kljub vsem tem vlaganjem pa bo nadvoumno tudi v bodoče potrebna velika skrb vseh delavev naše TOZD za sprotno in stalno vzdrževanje vseh naših osnovnih sredstev in opreme, predvsem pa pravilen odnos do naše skupne lastnine, ki jo moramo neprestano bogatiti, da bi si tako zagotivili še boljše pogoje za naše nadaljnje delo.
Vse to so načrti oziroma cilj h kateremu bomo težili v letošnjem letu. Moj namen pa je bil, da	sodelavce	seznanim
predvsem s tem, kar smo na tem področju že storili.
1.	aprila smo datumu
navkljub brez vsakršne slovesnosti, ampak ob utrujenih obrazih naših sodelavk, na katerih so se poznale sledi celonočnega dela, odprli prenov-
ljeno prodajalno - market Titova 25.
Potem, ko je bilo iz prodajalne umaknjeno vse blago, je bilo potrebno odstraniti vso dotrajano opremo od prodaj nih polic do hladilnih elementov. Praktično še isti dan so se pričela dela pri zamenjavi elektroinstalacij in nadomestitvi vseh svetil z novimi. Po teh delih je bila prodajalna še temeljito prepleskana. In že se je pričela montaža novih prodajnih polic, ki jih je dobavil Alpos iz Šentjurja v vrednosti 290.000 din. Prav tako pa se je pričela montaža hladilnih elementov Loške tovarne hladilnikov v vrednosti 80.000 din, kjer smo pri zamenjavi hladilniških in vodovodnih inštalacij naleteli na težave, ki so samo ob izrednih naporih omogočili dokončanje del do predvidenega roka.
Že med montažo opreme so delavke marketa pričele polniti prodajne police. Večina je pri delu vztrajala tudi ponoči, kar nam je omogočilo, da smo v čudovitem sobotnem jutru, ko je bila vsa Ljubljana pred bližajočim se VIII. kongresom ZKS, že pražnje odeta, trgovino ob 7. uri odprli potrošnikom.
Utrujene so se delavke marketa vprašujoče pogledovale »Alije mar res?«, njihovi obrazi pa so bili vse bolj vedri ob spoznanju, da jim je uspelo. Nova oprema in lepo ter bogato založena trgovina je bilo njihovo najlepše plačilo. Vse več potrošnikov, ki so vstopali v trgovino, jim je pregnalo misel na prečuto noč in spanec, ki so ga bile potrebne.
RUTAR FRANC
DO E-INŽENIRING IN DO E-C0MMERCE ^ LJUBLJANA Vy
IŠČETA SODELAVCE ZA NASLEDNJA DELA IN NALOGE:
1. Opravljanje raziskave tržišča za izvoz jugoslovanskih in Emoninih proizvodov in uvoz za potrebe jugoslovanskega tržišča in Emone
Za opravljanje teh del je potrebno znanje trgovske in ekonomske smeri z obvladanjem francoščine.
2. Samostojno opravljanje predelave mesa v sveže in suhomesnate izdelke
Za opravljanje teh del je potrebno znanje predelave mesa ter delno znanje francoskega jezika.
Opravljanje del pod tč. 1 in 2 se bodo izvajala v afriški republiki Mali v mestu Bamaku pri Emoninem sodelavcu - tvrdki »SOMIEX«. Osebni dohodki se bodo izplačevali delno v tuji valuti in dinarjih.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov:
DO EMONA INŽENIRING, Ljubljana, Kavčičeva c. 72 ali DO EMONA COMMERCE, Ljubljana, Kersnikova c. 2
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Za vse ev. informacije razpisanih del in pogojev dobite DO EMONA INŽENIRING, Ljubljana, Kavčičeva c. 72 pri tov. Narobe Kristi - telefon: 43-994
Delovni kolektiv prvega marketa na Titovi cesti 25, ki se je posebno izkazal pri obnovitvenih delih. Trud se je izplačal, sedaj delajo v lepšem, svetlejšem in prostornejšem marketu
TOPLOTA PRIHAJA IZ ZEMLJE
Nadaljevanje s 1. strani
plin bo ponovno sprejel toploto vode in jo segrel itd.
Tako se proces obnavlja in topla voda iz nedrij zemlje bo z malenkostno pomočjo električne energije ogrevala celotno zdravilišče. Kakor so pokazali računi na papirju, bo takšno ogrevanje 3,5 krat cenejše kot katerokoli drugo, hkrati pa se bodo na ta način uspešno izognili onesnaževanju okolja, ki ga sicer povzročajo druge toplarne.
ZAVRŽENAHLAD?
Gre za prvo tovrstno ogrevalno napravo v Sloveniji in Jugoslaviji, ki ima pred seboj še dolgoročnejše prednosti, zakaj toplotne črpalke bodo za zdaj izkoriščale zgolj toplotno, še zdaleč pa ne ohlajevalno energijo, s katero bi, podobno kot pri klasičnih hladilnikih, lahko izkoriščali do dva tisoč kubičnih metrov razsežno hladilnico. Podobno kot pri klasičnih hladilnikih zametavamo oziroma puščamo vnemar sproščeno in ustvarjeno toplotno energijo, pri Cateški toplotni postaji zanemarjamo hladilno energijo toplotnih črpalk. Prav gotovo se bo našel kdo, ki jo bo danes ali vsaj jutri, ne da bi bil posebej globoko segel v žep, s pridom uporabil.
Pri tem moramo vedeti, da uparjevalec prenese do plus 40 stopinj Celzija toplo vodo, kompresorjeva življenjska doba pa znaša 15 let. Takšnih naprav za zdaj v SFRJ nismo izdelovali. Prihodnje leto bo LTH Škofja loka začela izdelovati toplotne črpalke z močjo do pet kilovatov, medtem ko v Cateških toplicah montirajo šest črpalk s po petdesetkrat večjo močjo.
Toplotne črpalke imajo nedvomno prihodnost, saj omogočajo bistveno cenejše ogrevanje kot ga poznamo doslej, kot izvor toplotne energije sploh ne ogrožajo okolja, so nasploh cenejše, učinkovitejše itd. Kot problem spričo močnih strojev nastaja le hrup, gre za 85 decibelov, ki pa jih bodo v našem primeru dušili na 35 decibelov, kar predstavlja zakonske meje dovoljenega in vzdržnega hrupa.
Prihranek v primerjavi s klasičnim gretjem predstavlja najmanj 30 milijonov din letno, če o stoodstotnem varovanju okolja sploh ne govorimo, čeprav je posebej v zdravilišču, kjer so imeli doslej mazutno toplarno, to še kako pomembno.
EMONA-INFORMATOR
OSEBNA IZKAZNICA SOZD EMONA
KDO, KAJ IN KJE JE EMONA?
Emona se je junija 1977 reorganizirala v sestavljeno organizacijo združenega dela. Temeljni namen te nove organiziranosti Emone je dosegati še boljše rezultate v gospodarjenju in samo-upravljanju. Glede na obseg ter raznolikost dejavnosti in pose-be j še zaradi dislociranosti organizacijskih enot Emone, organiziranost v delovni organizaciji, čeprav v 25 TOZD, ni več ustrezala. Zlastije taka organiziranost zaviralnodelovalaglede nadaljnjih integracijskih procesov in drugih povezav, ki so za razvoj in dopolnjevanje dejavnosti Emone nujen pogoj.
V SOZD Emona so sedaj zastopane naslednje temeljne dejavnosti:
•	proizvodnja (kmetijska ter živilsko predelovalna),
•	trgovina (na malo, na veliko in zunanja trgovina),
•	hotelirstvo in turizem (poslovni hoteli, turistični hoteli ter zdravstveni turizem in turistična agencija),
•	ostale dejavnosti (inženiring ter elektronska obdelava podatkov).
Navedene dejavnosti so v okviru SOZD organizirane v 17 delovnih organizacij. Od teh jeli enovitih, v okviru šestih pa je 26 temeljnih organizacij združenega dela.
Celotna SOZD Emona je bila ob koncu leta 1977 naslednja:
a)	Proizvodnja:
1.	DO Agroemona Domžale s TOZD:
•	Poljedelstvo-govedoreja, Domžale
•	Prašičereja, Ihan
•	Tovarna močnih krmil, Ljubljana
2.	DO Emona Kmetijska kooperacija, Domžale
3.	DO Emona Mesna industrija Zalog
4.	DO Emona Ribarstvo-export, Ljubljana
b)	Trgovina:
5.	DO Emona Merkur, Ljubljana s TOZD:
•	Trgovska hiša Emona-Maximarket, Ljubljana
•	Supermarket, Ljubljana
•	Supermarket, Maribor
•	Supermarket, Osijek
•	Maloprodaja, Ljubljana
•	Trgovina Obala, Koper
•	Pekarna Center, Ljubljana
6.	DO Emona Centromerkur, Ljubljana s TOZD:
•	Maloprodaja, Ljubljana
•	Trgovina na debelo, Ljubljana
•	Zunanja trgovina, Ljubljana
7.	DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
8.	DO Emona Dolenjka, Novo mesto s TOZD:
•	Engro-detajl, Novo mesto
•	Detajl, Črnomelj
9.	DO Emona Posavje, Brežice s TOZD:
•	Trgovina na veliko, Brežice
•	Trgovina na malo, Brežice
•	Gostinstvo, Brežice
10.	DO Emona Jestvina, Koper
11.	DO Emona Merkur, Ptuj
12.	DO Emona Blagovni center, Ljubljana (trgovina na veliko),
13.	DO Emona Commerce, Ljubljana (zunanja trgovina),
c)	Hotelirstvo in turizem:
14.	DO Emona hoteli, Ljubljana s TOZD:
•	Hotel Slon, Ljubljana,
e Grand hotel Union, Ljubljana,
•	Hotel Slavija, Maribor
•	Hotel Evropa, Celje
•	Hotel Riviera, Portorož
•	Hoteli Bernardin, Portorož
•	Zdravilišče Čateške Toplice, Čatež
•	Igralnica Casino, Ljubljana
15.	DO Emona Globtour, Ljubljana (turistična agencija)
d)	Ostale dejavnosti:
16.	DO Emona Inženiring, Ljubljana
17.	DO Emona Elektronski center, Ljubljana
e)	Ostale organizacijske enote:
V sestavu SOZD delujejo še:
•	Interna banka Emona,
•	Delovna skupnost SOZD ter delovne skupnosti tistih delovnih organizacij, ki so organizirane po TOZD,
•	predstavništva v Beogradu, Zagrebu, Reki, Kopru, Novem Sadu, Skopju, Sarajevu in Osijeku.
f)	V inozemstvu ima SOZD Emona naslednja podjetja in predstavništva:
Podjetja:
•	Globtrade GmbH Munchen, Clemensstrasse 30,
•	Globmarket Stockholm Ab Fregattvagen 6
•	Aprimex Nairoby, Kenyatta Avenue, Baring Arcade 4
•	Emona Cafe Centrafrique Bangui E.C.A.
Predstavništva:
•	Budapest, Dosza Gy6rgy ut. 92/a
•	Praha 5, Smichov-Zapova 12
•	Berlin DDR, Herman Mathemstrasse 46
•	Moskva D-56 (skupajs Slovenijales), Gruzinski j per 3 KV 39
Zmogljivosti posameznih dejavnosti:
Najpomembnejše zmogljivosti posameznih dejavnosti bi lahko opredelili takole:
Poljedelska proizvodnja obsega 4500 ha zemljiških površin, od tega 2000 ha njiv. Te površine izkoriščamo skoraj v celoti za pridelovanje krme za živalsko proizvodnjo, vendar so površine za živinorejo precej preskromne, zato jih še širimo, večji del surovin za krmo pa kupujemo v drugih republikah.
Živinorejska proizvodnja zajema preko 1000 krav molznic, ki dajejo letno nad 5 milij. litrov mleka, nadalje pitamo 3000 do 4000 govedi ter vzgajamo 600 glav mlade plemenske živine v glavnem za obnovo lastne črede krav. Govedoreje zaradi omejenih zemljiških površin zaenkrat ne bomo širili.
Prašičere jska proizvodnja daje letno 45.000100 kg pitancev in 5000 visoko kvalitetnih plemenskih svinj. V pripravi je gradnja novih farmskih zmogljivosti za 30.000 svinj ter gradnja tovarne za predelavo svinjskega gnoja.
Tovarna močnih krmil imazmogl jivost 53.000ton krmil letno. Izdeluje tudi 3000 ton premiksov, s katerimi oskrbuje tudi velik del hrvaškega tržišča. Tudi to tovarno nameravamo v bližnji bodočnosti povečati oziroma zgraditi novo, zlasti nove silose za skladiščenje koruze kot osnovne surovine za umetna krmila.
Kmetijska kooperacija obsega pospeševanje kmetijske proizvodnje na zasebnem sektorju. V to DO je vključenih okoli 1000 kmetov-kooperanto v. Preko te DO vlagamo iz sredstev hranilno kreditne službe, ki je organizirana v SOZD in iz drugih sredstev letno okoli 10 milij. din za modernizacijo kmetij.
Mesna industrija ima zmogljivost 25.000 glav govedi in 75.000 prašičev letno v eni izmeni. Predelovalne zmogljivosti za proi-
POROČILO IZ TOZD HOTEL SLAVIJA MARIBOR
SLAVIJA PRED OBNOVO
Govori direktor Ernest Zagrajšek-Hotel ni več skladišče za spanje-Štart 79, zaključek obnove in dograditve 81. leta - Emona hoteli kot pojem
MARIBOR, 5. maja - O obnovi in dograditvi mariborskega hotela Slavija v naši severni metropoli teče beseda že od 1970. leta. V mestnih okvirih je najprej dobil prednost hotel Orel, zadnji dve leti pa je tema »Slavija« spet postala vroča, dokler ni padla odločitev za, kakor pravi ERNEST ZAGRAJŠEK, direktor naše hotelske tozd.
»Nosilna konstrukcija naše hotelske hiše je grajena zelo solidno, projektirana je bila v letih 59/61, dograjena pa je bila v letih 61/63 z malo denarja in veliko dobre volje. Po nekdanjih zahtevah je dobil hotel kategorij o A, zdaj pa je postal B. Čas hitro teče, če je bil še pred dobrim desetletjem hotel zgolj skladišče za spanje, kakor hudomušno pravi Ernest Zagrajšek, je danes to nekaj povsem drugega.
Maribor je največje slovensko industrijsko mesto, ki premore komaj 700 hotelskih sob, kar je daleč premalo glede na povpraševanje poslovnih in tranzitnih turističnih gostov.
Tranzit je izreden, zraven pa moramo upoštevati še naraščajoči promet na letališču.
Hotel Slavijo bodo po programu povečali za 100 sob oziroma dvesto postelj, medtem kajih zdaj že ima 192. Večina sob je enoposteljnih primernih za skupine. Rekonstrukcija in dograditev hotela bo po dosedanjih načrtih stala okroglih 10 S milijard dinarjev. Parkirnih prostorov je dovolj, saj je hotel sodeloval z okoli 800 S milijoni din pri njihovi ureditvi v okviru gradnje novega mariborskega poslovnega središča. Če je podnevi malo prostora za avtomobile, zasedajo ga največ zaposleni v centru, se čez noč, ko prihajajo gostje, sprazni. Za razmeroma maočno sofinanciranje velikega parkirnega prostora se je zavzemal še pokojni generalni direktor Emone FRANC NEBEC, kar se je -gledano dolgoročno - izkazalo za zelo pametno, pravi Ernest Zagrajšek.
Slavija stoji na zelo dominat-ni točki v Mariboru, ki je tudi urbanistično zelo dobro rešena. Načrt gradnje in obnove
Kdaj bodo zagorele luči v novi Slaviji?
nove in stare Slavije predvideva popoln projekt 79. leta 79/80. leta rekonstrukcijo starega in v letih 80/81 gradnjo novega hotela. Kolektiv naj bi zbral 20 odstotno participacijo, ostalo pa banke in združena sredstva Emone s pomočjo interne banke.
Kar zadeva idejo o gradnji E-Centra v novem naselju Mari-bor-jug, je takšna moderna trgovina nedvomno potrebna. Prvi konkretni pogovori so v teku, kaj več o tem pa prihodnjič, ko bodo stvari okrog tega zrelejše in jasnejše.
Kar zadeva povezovanje emonskih hotelov, meni Ernest Zagrajšek, ki bo sredi poletja spregel kot direktor hotela Slavija, da si moramo najprej ustvariti pravo predstavo, kaj želimo in lahko ustvarimo s svojo hotelsko grupacijo, ki »pokriva« domala vso Slovenijo. Hotelska Delovna organizacija se bo nedvomno morala postaviti na močnejše in bolj povezane skupne noge, zato da bo bolje in uspešneje poslovala. Če upoštevamo dejstvo, da je DO močnješa kot tozd in SOZD, ne bo težko s primernimi ukrepi in organizacijskimi prijemi povezati emonske hotelske tozd v sistem Emoninih hotelov, ki bo postal pojem kvalitete ne samo v Sloveniji, temveč v vsej državi in tudi med tujci, je za zaključek dejal naš hotelirski veteran Ernest Zagraj šek, ki bo še letos bržčas prevzel eno pomembnejših delovnih funkcij v DO Emona-hoteli.
vsooooooe
| ŠPORT
Iemon
| AVTO
8 CCDTE
sooeoooooc
8
EMONA AVTO BALLV | SEPTEMBRA!
b Vse ljubitelje avto S športa obveščamo, da bo
0 letošnji avto rally mese- b 8 ca septembra (prva polo- fi
S znanje o prometnih pred- k
S piših!	0
_	.... tekmova- 8
fccccococccoccccc
ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT
Darovalci, ki so namesto cvetja na grob v počastitev spomina pokojnega gen. dir. tov. Franca Nebca darovali prispevke Skladu za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta v Ljubljani (Poročilo sklada):
DO - Agroemona, delavci TOZD - Tovarna močnih krmil, Ljubljana, 3.000 din
Emona - DO Inženiring, Ljubljana, Kavčičeva 72,
2.000	din
SSP - TOZD - Povardar - Komerc, Skopje, 2.000 din Firma »IMPOREX«, Aleksandre Noč-Schwab, Graz, Koerblergasse 35-37 2.500 din VGP - Hidrotehnik, Ljubljana, 5.000 din Družini Tomšič - Tomič, 1.000 din Delavci delovne skupnosti interna banka Emona, Ljubljana, 1.290 din
Prijatelji, telovadci pok. Franca Nebca 4.000 din Ribarstvo export, Ljubljana, 1.000 din DO - Emona Commerc, SSP, Ljubljana 5.000 din Nama, Ljubljana, Trg. podjetje, SSP, 3.000 din Intes, TOZD - »PEKATIN«, Maribor, SSP, 1.500 din IPK - RZ - Zajednički poslovi kombinata Osijek,
10.000	din
Agroemona, TOZD - Poljedelstvo, govedoreja, Domžale,
3.000	din________________________________________
Skupno: 44.290 din
Emona hoteli - TOZD: igralnica Casino: 1.000 din (po sporočilu TOZD)
EMONA COMMERCE GOSTITELJ ZVEZNEGA POSVETA
POTA DO MOČNIH KRMIL
V hotelu Slon je bila prejšnji mesec redna seja izvršnega odbora grupacije za industrijo močnih krmil pri zveznem sekretariatu za kmetijstvo, prehrambeno in tobačno industrijo Jugoslavije. Plani izvršnega odbora, v katerem so bili delegati iz vseh republik in obeh pokrajin so razpravljali o samoupravnem sporazumu, ki govo-rio o:
•	proteinskih komponentah,
•	hrani za postrvi-mladice,
•	aditivih za proizvodnjo premiksov,
•	problematiki pri uvozu sojinega zrna.
Pri izdelavi predloga samoupravnega sporazuma za uvoz proteinskih komponent je bilo potrebno potrditi kriterije in ključ za razdelitev komponent po koristnikih v republikah. Od končnih koristnikov je IO sprejel na osnutek sporazuma več pripomb, ki jih je bilo težko upoštevati ob deviznem bilan-siranju z republiškimi skupnostmi za ekonomske odnose z inozemstvom.
Pri krmi za postrvi-mladice se je potrebni repromaterial vključil v samoupravni sporazum za proteinske komponente. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da bi lahko krmo za to kategorijo proizvajali v naših tovarnah in bi uvoz odpadel. Nastaja pa ponovni problem, kje in od kod si za to dejavnost zagotoviti potrebna devizna sredstva, ki v celoti na zvezni ravni niso bila planirana.
Pri zveznem samoupravnem sporazumu za oskrbo vseh jugoslovanskih proizvajalcev premiksov je bil tekst sporazuma soglasno potrjen in ga bo
Grupacija predložila Zveznemu izvršnemu svetu v vpogled. Za predsednika komisije pri tromesečnih licitacijah je bil imenovan tov. Ignac Zajšek iz DO Emona Commerce. Prav ta sporazum kaže, daje naša Grupacija doumela vrednost samoupravnega sporazumevanja in smo kot dejavnost edini iz kmetijske prehrambene ter tobačne industrije Jugoslavije, ki smo se odločili po tej poti razreševati probleme, ki nastajajo.
Na omenjenem sestanku smo obravnavali probleme, katere smo temeljito proučevali in predlagali rešitve o načinu uvoza sojinega zrna in prisotnost predstavnika Grupacije v realizaciji nabave, kajti večje število jugoslovanskih oljarn reflektira na predelavi uvoznega sojinega zrna, ter bi bilo za to potrebno napraviti razdelilk, ker prihaja do razlik v količini.
Tematika sestanka so bili tudi problemi proizvodnje prometa in predelave koruze v zrnu za proizvodnjo mleka, mesa in jajc. Dosedanji poizkusi, da se napravi red in zagotovi normalna oskrba koruze v zrnu, niso uspeli.
Govorili smo, kako bi bilo potrebno to problematiko v smislu novih odnosov v gospodarstvu ter v skladu z Zakonom o združenem delu prirediti. Sprejeli smo sledeče sklepe:
•	opraviti bilansiranje proizvodnje in potrošnje koruze,
•	formulirati strukturo potrošnikov: industrija močnih krmil, potrošnja koruze direktno v pitališčih privatnega sektorja brez programirane proizvodnje,
•	potrebne količine za ljudsko prehrano,
VSEM UPOKOJENCEM KLUBA EMONE!
Prejeli smo pritožbe tako pismene kot ustne, da vsi upokojenci SOZD Emone niso prejeli vabila za sprejem na dan praznika Emone. Takoj po prvem obvestilu smo začeli s preiskavo, zakaj niso prejeli vsi člani vabila, ki so bila pravočasno poslana. Ugotovili smo naslednje:
Tovariši, ki so zaposleni z oddajo vse pošte, so trdno in prepričevalno izjavili, da je bila vsa pošta skupaj oddana v ek-spedit Emone. Tovarišica v ekspeditu Emone, ki vestno opravlja svojo službo, je izjavila, da je prejela pošto, jo frankira-la in odpremila. To se pravi, da so bila vabila pravilno in pravočasno na pošti, a od tu dalje nam ni mogoče več preiskovati, ker je bila vsa pošta poslana kot navadna pošta.
• količine	namenjene
izvozu.
Ugotovljeno je bilo, da sodelovanje potrošnikov in proizvajalcev koruze doslej ni bilo najboljše ter da bi bilo v skladu z novimi odnosi potrebno okrepiti skupna vlaganja v proizvodnjo, ker bi na tak način potrošnike oskrbeli s potrebnimi količinami koruze po cenah, ki nikakor ne bi smele nihati, kot opažamo to v zadnjem obdobju.
P. M.
ŠEST MEDALJ
Štiri zlate in dve srebrni medalji za izdelke Mesne industrije vZalogu-Letno okrog tisoč ton pločevink
Na XVIII. mednarodnem sejmu prehrambene industrije in XV. ocenjevanju kakovosti industrijskih živilskih izdelkov v Zagrebu je delovna organizacija Mesna industija Zalog prejela za šest poslanih izdelkov štiri zlate in dve srebrni medalji. Z zlatom so se okrasili stisnjena govedina, kraški pršut, delikatesna šunka v lastnem soku in konzervirana hamburška slanina. Srebrno medaljo pa so dodelili domači pašteti s šunko in kraški slanini (panceti).
Letno izdelajo v Mesni industriji v Zalogu okrog tisoč ton pločevink.
DNEVNIK, LJUBLJANA 22. APRILA 1978
P. s.
Od poklicane službe pričakujemo, da bo o uspehu, o katerem poročajo zunanji časopisi, podrobneje obvestila tudi delavce SOZD Emone - v našem glasilu!
svodnjo mesnih izdelkov pa znašajo 9000 ton letno. V sestav te dejavnosti spada tudi poseben obrat Pršutarna Lokve na Krasu pri Sežani, ki zmore 50.000 kosov pršuta letno. Obstoječe zmogljivosti bomo še modernizirali s čimer bomo izboljšali izbiro in se usposobili za izvoz tudi na najzahtevnejša tuja tržišča.
Ribogojniška dejavnost obsega predvsem proizvodnjo iker, vzrejo mladic in tržnih postrvi, kakor tudi odkup in predelavo drugih sladkovodnih in morskih rib, žab, polžev, želv, rakov in močeradov za domače in tuje tržišče.
Trgovina na malo, ki zajema zlasti prehrambeno blago vseh vrst, pa tudi drugo blago široke potrošnje, ima prodajno mrežo razprostranjeno po vsej Sloveniji in deloma tudi v drugih republikah. Ta mreža obsega 83 marketov, 311 klasičnih in specializiranih prodajaln ter 6 blagovnic s skupno prodajno Površino 84.950 m2. Do leta 1982 bo razvoj trgovine na malo usmerjen v pospeševanje gradnje tipiziranih E-centrov (vsak po 2500 m2 prodajnih površin in okoli 100 milij. realizacije letno) in to predvsem v novih naseljih po Sloveniji. Poleg tega je v načrtu tudi gradnja blagovnic v Novem mestu in Brežicah.
Trgovina na veliko obsega poslovanje z industrijskim prehrambenim blagom, sadjem, zelenjavo in pijačami, kavo, začimbami in nekaterimi vrstami neprehrambenega blaga široke Potrošnje, in sicer preko moderno zgrajenih skladišč okoli 51.000 m2 površine. Za oskrbo maloprodajne mreže so urejena sodobna paletna regatna skladišča, pakirnica za sadje in zele-ujavo, začimbe in druga živila, pražarna, željama ter lastni transportni park.Razvoj te dejavnosti bo v bodoče usmerjen zlasti v skupne naložbe za razvoj maloprodajne mreže in v gradnjo priročnih skladišč v distribucijski mreži za ekonomično oskrbo maloprodajne mreže.
, V okviru te dejavnosti bomo povečali zmogljivosti za tako •menovano discont prodajo.
V zunanji trgovini je zaposlenih okoli 450 delavcev. V sestavu te dejavnosti so organizirane tudi nekatere proizvodne enote, zlasti na področju manj razvitih predelov Slovenije, pa tudi v drugih republikah. Te dejavnosti predstavljajo organizacijske enote za prevzem in predelavo ter pripravo blaga za izvoz, zlasti Poljščin ter gozdnih sadežev.
Zunanje trgovinska dejavnost organizacij Emone je še posebej organizirana na maloobmejnem območju z Italijo, pa tudi z Republiko Madžarsko. Poleg tega spadajo v sestav zunanjetrgovinske dejavnosti tudi konsignacijska skladišča za oskrbo tujih ladij in letal, diplomatskih predstavništev, ipd.
Delovna organizacija Emona Commerce ima razen tega gene-ralna zastopstva za številne tuje firme. Razvoj zunanje-trgovin-$ke dejavnosti je predviden predvsem na področju sodelovanja
s proizvodnimi organizacijami združenega dela, zlasti pri pospeševanju izvoza.
Hotelirstvo v sestavu Emone zajema, kot je razvidno iz organizacijskega prikaza, tako poslovne kot turistične hotele, pa tudi zdraviliške hotele. Zmogljivosti vsehEmoninihhotelov obsegajo nad 3.500 ležišč in okoli 10.000 restavracijskih sedežev. Vsi turistični in zdraviliški hoteli imajo bazene.
V letu 1979 bomo hotelske zmogljivosti v Čateških toplicah povečali za 300. ležišč, v poslovnem hotelirstvu pa za nad 200 ležišč in to v visokem kakovostnem razredu. Gre za dodatne zmogljivosti Grand Hotela Union, ki jih vključujemo v mednarodno hotelsko organizacijo Holliday Inn. V poslovni hotelski dejavnosti so v pripravi tudi načrti za povečanje in modernizacijo hotelov Evropa Celje in Slavija Maribor.
Turistična dejavnost zavzema tudi tuji kot domači turistični prostor. Agencija Globtour dela s številnimi tujimi agencijami in domačimi hotelskimi organizacijami. Naše turistične poslovalnice so razporejene vzdolž celotne jadranske obale od Kopra do Ulcinja, prav tako pa seveda v vseh večjih slovenskih mestih. Svojo turistično dejavnost iz leta v leto širimo tako, da Globtour sodi med največje turistične agencije v državi.
Inženiriško dejavnost opravlja v sestavu SOZD posebna DO Emona Inženiring. Taje specializirana zlasti za projektiranje in izvajanje kompleksnih inženiringov za vsa tista področja dejavnosti, ki so predmet poslovanja OZD v sestavu Emone, t. j. živinoreja, perutninarsko, mesna industrija, tovarne močnih krmil ter trgovinski in gostinski objekti. Svojo dejavnost opravlja na celotnem jugoslovanskem prostoru, mnogo projektov in inženiringov pa uresničuje tudi na svetovnem trgu, zadnje čase zlasti v deželah v razvoju in vzhodno evropskih socialističnih državah.
Vsem delavkam in delavcem SOZD Emona!
•	E-informator je Tvoje glasilo, zato se s svojimi mnenji, predlogi in kritiko v njem oglašaj tudi Ti!
•	Samo pravočasno, točno in pošteno informirani delavci so lahko dobri samoupravijalci!
•	Pogoj za dobre medsebojne odnose je dobra informacija!
•	Redno informiranje na straneh E-informatorja ni samo pravica, temveč tudi dolžnost vsake TOZD in DO v okviru SOZD Emona!
VIU. kongres ZKS
V imenu CK Z K Slovenije se vašemu kolektivu iskreno zahvaljujem za delo, ki ste ga tako prizadevno opravili med pripravami in izvedbo VIII. kongresa ZK Slovenije. S tem ste prispevali pomemben delež k uspešnemu poteku dela najvišjega zbora slovenskih komunistov.
Prepričani smo, da bo naše sodelovanje plodno tudi v prihodnje.
Tovariški pozdrav!
Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit
Ljubljana, aprila 1978
AKCIJA E-INFORMATORJA
IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MABKEi
Tokrat smo obiskali in vzeli pod drobnogled naše samopostrežne trgovine v Kisovcu, Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, Gornji Radgoni in v Litiji-Radgonski E-marketdaleč pred vsemi
V Bifeju v Radgoni je vedno živahno in zelo čisto!
LJUBLJANA, 17. maja-Naš E-market v Gornji Radgoni, ki je pravkar praznoval desetletnico obstoja, brez vsakega dvoma sodi med najboljše, kar smo jih doslej obiskali in vzeli pod potrošniški drobnogled. Najboljši, kar zadeva prijaznost, čistočo, urejenost - in tudi založenost oziroma ponudbo, če gledamo nanjo zgolj z nestrokovnimi, torej potrošniškimi očmi. Kolektivu dvakrat iskrene čestitke!
Toda pojdimo lepo po začrtani maršruti, kakor je potekala tokrat. Na poti po Zasavju smo najprej skočili v naš market v Kisovcu, po ustaljenem običaju najprej v bife: na lučeh pod stropom se je nabral prah, bržčas zgodovinske »vrednosti« , razen na tisti, ki je brez obločnice... Umazane šipe! Pajčevine bržčas tudi v Kisovcu prinašajo srečo... Ventilator je do časa do časa potrebno očistiti, čeprav je previsoko »zasajen« v zid, itd.
NAČETI E ZNAK
E-market v Zagorju, obiskali smo ga 20 minut kasneje istega dne, je imel umazano zadnje okno, in sicer ob dvigalu, ki se ponaša z napisom, da je prepovedan za prevoz oseb. Zaskrbelo nas je, kako se človek s tistim dvigalom, ki je precej visoko, sploh lahko pelje z njim že glede skromnih dimenzij. Morda otroci?
Peči na premog z »izvedenimi« ali zvitimi cevmi trgovini v sicer stari stavbi niso v ponos, mar ne? Napis »Ne otipavaj sadja«, nas je spravil v smeh, ker smo na sicer praznih policah s težavo ugledali komaj tri zanikrna jabolka.
Izložbeno okno je bogato »opremljeno« z vsem, kar ne sodi vanj in še posebej ne nanj, če izvzamemo letak z reklamno prvomajsko prodajo. Izredno prijazna in trgovsko podjetna blagajničarka. Kapo dol! Avtomat zunanjih vrat (zapirač) je že tako zarjevel, da bo nekomu
dati, kako prodajalke v bifeju niso praznih rok, če ravno niso imele dela z gosti: vse čistijo, brišejo kozarce, celo vajenec se opravičuje, ko briše mizo: »Samo, da malo počistim!« In skrbno zložena embalaža itd.
Vse je kot iz škatlice, kakor pravimo, toda pojdite in si oglejte ta market. Pozdrav vsakomur, zahvala vsakomur, kakor da je praznovanje. Tudi pred samopostrežnico srečamo žensko z metlo v rokah. V našem marketu v Gornji Radgoni bi zares težko našli kakšno dlako v jajcu, zato še enkrat: za zdaj si kolektiv in market zaslužita največ najsvetlejših zvezdic, s katerimi skušamo ovrednotiti nastopajoče v naši akciji.
HRASTNIŠKISVETEK-JEPETEK
Market v Hrastniku smo obiskali 4. maja ob 9. uri dopoldne. Letos protikonculeta bo postal polnoleten, saj bo dopolnil že osemnajsto leto starosti. Čeprav ima na 400 kv. metrov
Samopostrežnica v Zagorju - Bo znak E dobil novo srajčko?
PAJČEVINE IN SREČA
V Kisovcu smo bili 21. aprila dopoldne. Samopostrežni del marketa je nedvomno lepši in boljši del te trgovine, v katerem imajo domala vse, kar tudi sicer premorejo naši marketi, vendar se prodajne police ravno ne šibijo pod izbranim blagom, najsibo to že prehrambeni ali galanterijsko-manufakturni del. Izložba ali navzven vidni del oken je klasično domiselno »nearnaži-ran«, skratka za oko neizkoriščen.
Mesa na smolo prav tistega dopoldneva ni bilo, drugače ga menda imajo, če ni posredi kakšne zamude. Ljubezniva prodajalka nam je ponudila odlično tlačenko, made in mariborski Košaki, ki je bila na oko in po okusu vabljivejša kot emonska, žal, kar je res, je pač res. Market v Kisovcu ima to veliko prednost, da mu za zdaj še ne primanjkuje prodajnega prostora, da so prodajalke prijazne in vljudne, le za bife, ki je očitno dobro obiskan, in tudi zunanjo okolico bi lahko malce bolje poskrbeli. Pa brez zamere!
padel na glavo in ga resno ranil. Okolica zunaj postlana z odpadki. V preddverju razbita šipa, ki najbrž prinaša srečo: nov market!? Emonin znak kot zunanji izvesek sramotno umazan in grdo načet od zoba časa. Ko bi ga kdo vsaj za dan Emone malce obrisal in poškropil s kakšnim antikorozinom! Toliko, pa brez hude krvi, in se priporočamo.
E-RADGONAZA VZGLED
Pravo pravcato nasprotje zasavskih E-marketov je naša samopostrežna trgovina v Gornji Radgoni, ki smo ga obiskali 25. aprila ob 12,20 uri. Bife čist, prodajalke nadvse ljubeznive, pepelniki čisti, prazne krožnike in kozarce sproti odnašajo v kuhinjo itd. Na jedilniku pravo razkošje jedi: jota, čevapčiči, svinjska pečenka, kisla juha golaž itd. Skratka samo naj, kot vselej, kakor pravijo poznavalci in stalni obiskovalci tega marketa. Mislim, da bi bilo vredno to samopostrežno trgovino obiskovati in se po njej zgledovati, kaj je oziroma naj bi bil pojem Emoninekvalitete v samopostrežnem poslovanju. Posebej primerno za ekskurzije učencev.
Naravnost užitek je bilo gle-
površine, postaja kar premajhen.
V bifeju nam je MARIJA BLAGOTINŠEK, ki dela sicer v trgovini, začasno pa nadomešča točajko ponudila za malico vampe po 22 dinarjev. Kuhinjo sicer imajo, kuharice pa ne. Ker prodajo dnevno le okoli 10 toplih malic se jim ne izplača, da bi imeli stalno zaposleno kuharico.
O bifeju ne bi mogli reči nič kaj slabega. Če bi padel.dež, bi pogrešali kakšno stojalo za dežnik. Prav na uho naj povemo še to, da bi bilo umestno zamenjati razbite luči v moškem stranišču in nadomestiti škatlo za papir ter desko na školjki, ki jo je odnesel kakšen strasten zbiralec.
Mesar v mesnici JOŽE JAMŠEK se je potožil, da bi rad postregel gospodinjam s telečjim mesom tudi kakšne druge dneve in ne samo v petkih. Močno se mora potruditi, da doseže postavljeni plan, a mu to redkokdaj uspe. Izgubil je tri večje odjemalce, z enim rešuje, kar se pač da. Meso nabavlja v Trbovljah, pravi da je Mesna industrija v Zalogu predaleč. Ponudil nam je lepo govedino in začuda celo plučno pečenko.
Kolektiv tare majhno število zaposlenih. Skupaj jih je 21 za-
poslenih, vštevši 2 učenki. Na porodniškem dopustu so tri prodajalke, v kratkem pa bosta odšle še dve.
Toda ne glede na manjše število zaposlenih se zelo trudijo da dosegajo postavljeni plan prometa. Za prvo četrtletje letos jim je to uspelo. Videli smo, da je prodajalka pri prodajnem pultu za sadje in zelenjavo, ko ni bilo strank, etiketirala ženske robčke.
Malce nas je motil pozabljeni prah na policah s steklenino in porcelanom in natrpanost blaga ob stekleni steni -izložbah, zaradi česar je vsaj ena zvezdica pri oceni marketa ugasnila.
ZVEZDA, KI N E SVETI
Market v Trbovljah je skoraj za celo desetletje mlajši od hrastniškega, vendar bi mu potrošnik prisodil več let, kot jih dejansko ima. Ob 10. uri dopoldne so nam v bifeju ponudili goveji golaž po 26 din, ledvička v omaki za 17 din ter hrenovko 16 din.
Pokukali smo tudi v moško stranišče, toda samo to in že je padla odločitev, da bomo šli raje kam drugam.?! Še pogled po mizicah in že se je utrnila druga zvezdica ter padla med čike, pepelnike in pepel.
V	trgovini je eno zvezdico prižgal mesar. Prijazno ter z nasmeškom nam je ponudil svinino in govedino, imel je zalo lepo plučno pečenko, za teletino pa nam je povedal, daje tudi on ni videl že od dni pred prvim majem. Meni, da bo vse dotlej, dokler ne bodo uredili cen za teletino, povpraševanje po njej večje od ponudbe. Najbrž bo res tako, saj vsi mesarji tako govore in ti se na meso spoznajo, nas pa uče potrošniške izkušnje.
Komaj je mesar zvezdico prižgal, so jo prodajalci hitro ugasnili. To se ne bi zgodilo, če bi imeli malce več reda po policah, posebno pri tekstilni galanteriji in pri spominkih. Sicer pa je v življenju hitro tako, da eden podre tisto kar drugi zgradi.
SKROMNI LITIJSKI E
V	litijski market smo prišli 4. maja okoli 11. ure. Lani 2. februarja je bil star 10 let. Skromen majhen market z niti 100 kvadratnimi metri na Valvazorjevem trgu nima niti mesnice niti bifeja, imajo pa zelo prijazne prodajalke, ki človeka na vprašanje, kje je to ali ono, ga vljudno popeljejo do iskanega blaga. Dobro vedo, da imajo prav nasproti svoje trgovine konkurenco in da se morajo potruditi, da dosežejo svoj plan prodaje. Kljub temu, da so majhni, so dokaj dobro založeni in jim ne gre kaj očitati, glede izložbenega prostora pa je tudi tu po stari emonski navadi zloženo vse, kar ni našlo prostora na policah.
REZULTATI:
Kriteriji: ljubeznivost, urejenost, ponudba - ocena od 1 do 10 - so v očeh potrošnika dobili:
E-market Gornja Radgona *★★***★★★+ (9+)
E-market Koper, JLA ***★*★** +(8+)
E-market Sežana
******** (8)
E-market Savsko naselje, Kranjska gora, Celovška c. 163 ***★**★+ (7+)
E-market Mengeš, Vižmar je, Ilirska, Cigaletova, Titova65, Vodovodna67 ******* (7)
E-market Celovška c. 91
*******-(7-)
E-market Kamnik, Vojkova, Hubadova, Škofja Loka, Stržišče pri Kranju, Dol pri Ljubljani, Slomškova6, Litija, Hrastnik ******-M6+)
E-market Šaranovičeva, Vodice, Titova65,Titova82, Troblje ****** (6)
E-market Gogalova, Potrčeva, Titova c. 25 in Kisovec ***** +(5+)
E-market Prule, Gosposvetska, Vir pri Domžalah in Zagorje
***** (5)
E-market Nove Jarše * * * * (4)
E-market Celo vška 407 ****-(4-)
V mariborskem Supermarketu gospodinje nimajo skrbi kaj bodo dale v lonec
POLJEDELSTVO - GOVEDOREJA
LEŽI, LEŽI RAVNO POLJE
Ozimna žita dobro prezimila- Posejali 840 ha koruze, 158 ha ječmena, 102 ha ovsa, koncem maja še 90 ha prosa- Problemi z umetnimi gnojili!
Domžale, 10. maja - Ozimna žita pšenica, ki so jo posejali na 365 hektarjih, in rž na 200 hektarih, so dobro prezimila, kakor pravita dipl. inženirja JANEZ BAŠ, vodja poljedelske proizvodnje in JOŽA MATJAN, vodja analitske službe tozd Poljedelstvo - govedoreja v Domžalah.
Muhasto aprilsko vreme, ki se je letos potegnilo tudi v mesec maj, ne gre najbolje na roko našim kmetijcem. Strah,
Krava pri gobcu molze
Star pregovor, ki pa drži kot pribit. Na Emonini mlečni farmi se lahko samo pohvalijo. S selekcijo in pravilno krmo jim je uspelo povečati mlečnost krav za 7 odstotkov. Dnevno da 980 krav molznic 14.400 litrov mleka, kar letno pomeni 14.083 na kravo molznico.
Povedali so, da pripravljajo rekonstrukcijo molzišča na mlečni farmi v Vodicah. Raču-
Setev koruze bo kmalu končana
da bi pozni sneg, kije zapadel in še zmeraj grozi, ozimna žita poškodoval, je bila odveč - vse se je dobro končalo.
Ječmena so za potrebe pivovarne v Laškem posejali na 158 hektarih pravočasno, kakor tudi 102 hektara ovsa, ki ga bo predelala naša tovarna močnih krmil.
Pravkar gre h koncu tudi setev koruze, ki jo bodo vso porabili doma za živinorejo. S koruzo bodo posejali 840 hektarov, od tega bo 270 hektarov pobrane v storžih, ostalih 570 hektarov pa bodo porabili za silažo.
Deževno vreme, ki se vleče tja od 27. aprila, je vzrok, da z deli na poljih kasnijo za 10 dni.
Koncem maja bodo za potrebe ljubljanskega Žita posejali še 90 ha prosa, ki ga bo Žito oluščilo in dalo na trg kot kašo, saj je po njej kar dovolj povpraševanja.
Za letošnji pridelek žit menijo, da bo dober kljub temu, da jim vreme ne gre prav na roko. Probleme imajo tudi z umetnimi gnojili, ki jih porabijo letno kar 1500 ton. Gnojila kupujejo v glavnem od Ine v Kutini, ki pa se žal ne izkaže kot najbolj redni dobavitelj.
Nove njive
Melioracijska dela, ki so bila načrtovana v Moravčah in na Pšati, dobro napredujejo in niso v zaostanku, kljub temu, da so morali dela uzklajevati s polaganjem plinovoda proti Zasavju; le-ta je že položen in zasut. Nekaj malega težav so imeli na trasi proti Kamniku in Vodicam, kjer so »Petrolove!« zamujali in zato njiv niso mogli pravočasno obdelati.
Na Pšati so prvo fazo melioracijskih del na 118 hektarih končali že decembra lani, sedaj pa pospešeno delajo v Moravčah ter predvidevajo, da bodo dela na 80 hektarih končali do avgusta.
Kje so rezervni deli?
Na Emoninih poljih brni, orje, seje in pripravlja njive za setev kar 51 traktorjev, deset traktorjev pa prevaža krmo in gnoj na govedorejskih farmah. Vse lepo in prav dokler se vrti, ko pa se kakšen stroj ustavi, ni dovolj, da traktorist zavpije: »Hija« in požene stroj zopet v tek. Vsaj tako pravijo fantje pri mehanizaciji, ki se nanjo spoznajo. Potrebni so rezervni deli, ki pa jih mnogokrat ni. Treba jih je uvoziti, kar pa je ponavadi dokaj problematično, posebno za težke traktorje, kosilnice in kombajne za koruzo, ki so večinoma uvoženi. Mehaniki, ki skrbe za številno »čredo« traktorjev, pravijo: »Kako lepo bi bilo, če...!«
najo, da bodo z manj delavci povečali produktivnost in izboljšali kakovost mleka. Izbolj šanje gre na račun čistoče mleka; bakteriološko bo bolj čisto, ker se bo v novih napravah hitreje ohlajalo.
Zadovoljiv je tudi odstotek tolšče v mleku, kije na isti ravni kot lani: 4,07 odstotka. Doslej je ta odstotek padal letno za 0,2. Uspeh tega je selekcija, oziroma kot temu pravijo pretap-ljanje živine iz pasme Jersey in sivorjave na črnobelo - Hol-steinfrizijsko pasmo, ki pri mlečnosti daje odlične rezultate.
Zrezki ne bodo cenejši
Na pitališčih v Smledniku, Moravčah in v Zadobrovi pitajo naši govedorejci trenutno 2119 glav mlade govedi - pitancev. V
dipl. inž. Janez Baš
Desiniču, kmetijski zadrugi, s katero imajo letno pogodbo, kupijo »ilaše«, ki jih potem z dobro in izdatno krmo spitajo do 550 kilogramov. Letos so Mesni industriji v Zalogu prodali že 570 glav. Pričakujejo, da bodo še letos dosegli 1 kg dnevnega prirastka, predvsem zaradi tega, ker ves stalež oskrbovancev krmijo izključno z lastno osnovno krmo. Čeprav je cena pitancev še vedno enaka kot je bila lani, se v ospredje postavlja vprašanje rentabilnosti. Od oktobralani, ko jebila cena za kg 26 din, se je odkupna cena povečala na 33 din.
Omeniti moramo še prizadevnost naših gozdarjev. Na Krumperku so letos pogozdili 5 hektarov goličav. Pri pogoz-dovalnem delu so se posebno izkazali učenci osnovne šole »Josip Broz« in učenci srednje strokovne šole iz Domžal. V pogozdovalni akciji je sodelovalo kar 240 mladih Domžalča-nov, ki zaslužijo vso pohvalo pri reševanju našega zelenega bogastva.
Z. G.
SLAVNOSTNI GOVOR DAVORINA FERLIGOJA
TURISTIČNA AGENCIJA EVROPSKEGA SLOVESA
OB DESETLETNICI EMONA GLOBTOURA
RAZVOJ NAŠE TURISTIČNE AGENCIJE E-GLORTOUR
Na pobudo pokojnega Franca Nebca, generalnega direktorja Prehrane, predhodnice sedanje SOZD EMONA, je bil 29. avgusta 1967 sprejet sklep, da se predmet poslovanja podjetja razširi na turistično dejavnost.
Omenjena zamisel se je porodila v sklopu razvojnega programa, ki vidi v povezovanju sorodnih dejavnosti v homogeno ekonomsko celoto poroštvo za nadaljnjo afirmacijo podjetja na jugoslovanskem in tujem trgu. Organizacijsko se pri tem zgleduje pri turističnih agencijah, ki v inozemstvu delujejo v okviru velikih trgovinskih organizacij.

Odločitev v ustanovitvi turistične agencije je bila sprejeta 23. aprila 1968 s sklepom delavskega sveta Prehrane, for-malno-pravno pa je bil GLOB-TOUR ustanovljen 13. maja 1968. Novo ustanovljena turistična agencija se je glede na ugodne možnosti razvoja v ma-
tičnem podjetju hitro in uspešno razvijala. V prvih letih obstoja velja pozornost delovnega kolektiva pretežno konj unkturnim turističnim tržiščem zahodne Evrope, kar mu omogoča, da se tvorno vključuje v prizadevanje celotnega jugoslovanskega gospodarstva po enakopravnejši prisotnosti v mednarodni delitvi dela.
Že v prvih letih poslovanja je turistični agenciji Globtour uspelo pridobiti za sodelovanje vrsto uglednih inozemskih partnerjev. Med prvimi, ki so zaupali Globtouru svoje zastopstvo, je bil Vugotours International za področje Istre, Kvarnerja in Slovenije. Generalno zastopstvo za celotno Jugoslavijo pa je Globtotir prevzel od skandinavske turistične agencije Atlas Resor iz Goteborga, Reso in Vingresor iz Stockholma. V tem okviru Globtour zelo dobro sodeluje tudi s Kaufhofom AG, katerega generalni zastopnik za celotno področje Jugoslavije je že od vsega začetka.
V naslednjih letih je Globtour navezal poslovne stike še s švicarsko agencijo Esco-Rei-sen, Kollandrom iz ZDA, francoskimi tour operatorji Vacan-ces 2000, SNCF in Operatou-rom ter nizozemskim Hotel-planom iz Den Haaga. Zelo uspešno je tudi sodelovanje, ki Globtour poslovno povezuje s turističnimi agencijami Vo-laantourist, C KM in Tatratour iz vzhodno-evropskih, socialističnih dežel. Med pomembnejšimi pogodbami, podpisa-
nimi v zadnjem času z inozemskimi turističnimi agencijami, je zlasti z Wardairom iz Kanade.
Vzporedno s pospeševanjem dejavnosti receptivnega turizma Globtour že od vsega začetka svoje poslovanje postopoma razširja na področje domačega turizma. Tako je med prvimi, ki so z dajanjem kreditov načrtno pristopili k pospeševanju domačega turizma.
Nadaljnja značilnost Glob-toura je, da njegov razvojni program temelji na specializaciji, izvedeni iz spoznanja o nujnosti delitve dela, ki naj omogoči doseganje optimalnih rezultatov z vključevanjem vrste zunanjih partnerjev pri izvajanju začrtanega obsega poslovanja. Z dolgoročno pogodbo o po-slovno-tehničnem sodelovanju se je Globtour povezal z avtobusnim podjetjem Slavnik iz Kopra, glede rent-a-car službe pa z UNIS-Turistom iz Sarajeva.
Pri uresničevanju operativnih nalog na področju srednje Dalmacije se Globtour opira na Dalmacijaturist iz Splita, v Črni gori pa sodeluje z Montenegro-turistom iz Budve. Na področju SR Slovenije zagotavlja zadovoljevanje lokalnih potreb po turističnih uslugah v dolenjski regiji v sodelovanju s Krko iz Novega mesta, v severnoprimorski regiji z ETO iz Cerkna na celjskem in Koroškem z Izletnikom iz Celja, na Goriškem pa z Avtoprometom Gorica.
Globtour sodeluje tudi z vrsto organizacij združenega
dela pri propagiranju in plasiranju njihovih prodajnih programov, kot so: Vugotours Jugoslavija, Postojnska jama, itd. Imamo vrsto pogodb po Evropi in drugod po svetu za nudenje uslug našim domačim gostom v inozemstvu. Srednjeročne in dolgoročne pogodbe imamo sklenjene z večjimi hotelskimi hišami v Jugoslaviji.
Omeniti moramo še, da v sklopu SOZD Emona obstaja tudi delovna organizacija -Emona hoteli, ki jo zastopamo pri prodaji njihovih zmogljivosti. Taka usmeritev dela turistične agencije Globtour nam omogoča nudenje izredno kvalitetnih in cenenih turističnih uslug. Istočasno nam je uspelo z maloštevilnim kolektivom doseči izredno visoko realizacijo in rentabilno poslovanje.
Kot odraz tega dela naj omenimo, da smo pri anketah gostov naših inozemskih poslovnih partnerjev na prvih mestih pri točkovanju kvalitet naših uslug. Kot nadaljnji dokaz kvalitete našega dela je tudi dejstvo, da noben poslovni partner doslej ni odpovedal sodelovanja z našo DO.
S tako usmeritvijo namerava Globtour nadalj e vati in raz vij a-ti svoje poslovanje tako v inozemstvu kot v domovini.
Dosedanji razvoj in doseženi poslovni rezultati kakor tudi naš program dela so prav gotovo rezultat dejstva, da je turistična agencija Globtour vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela EMONA.
DAVORIN FERLIGOJ
NALOGE DOMAČEGA TURIZMA
V letu 1978 se je situacija na inozemskem tržišču izboljšala in zanimanje za potovanja se je znatno povečalo. Takoj na začetku je treba poudariti, da so cene naših uslug za grupne aranžmane za to sezono ostale večinoma neizpremenjene ali pa so se neznatno povečale (do 5%). Istočasno pa je naša konkurenca, s tem mislimo na ostale mediteranske države, znatno povečala cene svoje ponudbe, kar je posebej doprineslo k boljšim rezultatom prodaje naše ponudbe.
Zato lahko trdimo, da je turizem težko usmerjati ad-
ministrativno. Potrebno je ustvariti odgovarjajoče ekonomske pogoje, kot so dostopne cene, kvaliteta uslug, dobre prometne zveze, poenostavljanje obmejnih ln ostalih formalnosti v zvezi s potovanji. Navedeno je touroperatorje pripeljalo do tega, da skoraj vsi programi vsebujejo klavzulo garancije objektivnih cen. Skupna ponudba na inozemskem tržišču turističnih uslug v Jugoslaviji pa je le nekoliko večja od lanskoletne, ker so bili vsi plani poenostavljeni zelo oprezno. Za orientacijo dajemo naslednjo tabelo:
Ko je bila v okviru »Prehrane« ustanovljena turistična agencija Globtour, ni nihče mislil na domači turizem v njem, vendar je bilo v prvih letih izvedenih nekaj akcij v tej smeri, ne da bi kdo pomislil, kakšni bodo finančni rezultati.
Šele zadnja tri, štiri leta smo v hiši pričeli misliti na domači turizem kot dodatni vir dohodka za našo DO. Do takrat že odprte poslovalnice v Ljubljani, Mariboru in Osijeku pa naj bi delale vedno večji promet. Poslovalnica v Ljubljani naj bi dosegala boljši rezultat najprej pri letalskih vozovnicah, sicer pa predvsem z aranžmaji domačega turizma, pri čemer naj bi kar najbolje izkoristili devizno retencijo, ki je je bilo dovolj. V letu 1975 je na področje DT prišlo tudi nekaj novih moči, v naslednjih dveh letih pa se je število delavcev v Ljubljani na direkciji in v poslovalnici podvojilo. V letu 1977 je skupni promet treh poslovalnic DT s 4,8 starimi milijardami že presegel šestino skupnega prihodka cele DO, za leto 1978 pa je pri nekaj nad 6 milijardami ta udeležba že 20%.
Z uvedbo novih poslovalnic, ki že delujejo ali pa jih šč odpiramo (Novo mesto, Zagreb in Beograd) in z izboljšavo ter povečanjem poslovanja v že obstoječih poslovalnicah, bi promet postopoma moral doseči tretjino in več skupnega prihodka DO. Da bi čimpreje dosegli take rezultate, predvsem pa tudi pozitivno bilanco ob koncu leta za vsako od poslovalnic DT, stojijo pred nami resne delovne naloge, ki pa so seveda pri vsaki poslovalnici drugačne. Če pogledamo zadevo kot celoto, potem bi bile glavne naloge naslednje:
•	ob vedno strožjem režimu glede potovanj v tujino in glede deviz je treba tisto, kar bomo lahko porabili za potovanja v inozemstvo, prodati s čimvečjo razliko v ceni (torej nad doslej predpisanimi 16,7% razlike v ceni),
•	iz istega razloga je potrebno čimveč izletov preusmeriti na domače področje, saj je naša domovina dovolj velika in lepa ter je potrebno veliko število potovanj, da jo dodobra spoznamo,
•	izredno neizkoriščeno je področje letnega oddiha, kjer bi se vsi skupaj morali bolj nasloniti na lastne sile in ne toliko knjižiti kot su-bagenti drugih agencij,
•	v vseh večjih industrijskih in trgovinskih centrih moramo povečati akvizicijo za prodajo mednarodnih
letalskih vozovnic, saj je ravno ta vrsta posla dokazala, da je najmanj tvegana in relativno najbolj donosna
• in ne nazadnje bi morali v vsaki poslovalnici prijeti za vsak posel, v katerem slutimo dohodek, posebno še, če sodelavci niso toliko zaposleni, kot bi morali biti (to pa je že problem notranjih rezerv).
Sočasno s temi nalogami poslovalnic čistega domačega turizma pod povezovalnim vodstvom (še ne ustanovljenega) sektorja za DT v direkciji pa bi tudi druge poslovalnice ob morju in drugod, ki delajo doslej povečini inozemski turizem, v prostem času lahko več storile za razširitev svoje dejavnosti in s tem tudi ostanka do-
Nadaljevanje s 1. strani
skoraj vsemi večjimi hotelskimi podjetji pogodbe o dolgoročnem sodelovanju. Skoraj ni hotelskega podjetja v Jugoslaviji, s katerim ni naše sodelovanje širše kot samo zakup kapacitet.
Relacija Globtour - hoteli je vedno temeljila na obojestranskem razumevanju in pomoči, zato smo prepričani, da bo tudi v novih pogojih delovanja, začrtanih z zakonom o združenem delu, sodelovanje še nadalje tako uspešno kot je bilo v preteklosti.
Vključenost v SOZD Emona omogoča DO Globtouru popolnejši nastop na tržišču in trdnejšo podlago za sodelovanje s hotelskimi organizacijami. S samoupravnim sporazumom o dohodkovnih odnosih pa se bo to sodelovanje še poglobilo.
Poudarjam, da z vsemi hotelskimi podjetji širom Jugosal-vije sodelujemo v največji harmoniji in v obojestransko zadovoljstvo, za kar se jim s tega mesta najlepše zahvaljujemo.
Ko danes skupaj z vami praznujemo 10-letnico ustanovitve Globtoura, želimo, da bi se na tem praznovanju med seboj še bolje spoznali, se pogovorili o bodočih nalogah in delu ter tako postavili trdno osnovo za še uspešnejše sodelovanje.
Upam, da bomo vsi prisotni-tako člani kolektiva Globtoura kot vsi naši gosti iz tujine in
hodka. Pri nekaterih (Bled, Zadar, delno Poreč in Rabac) se novi prijemi že poznajo, drugi pa vse preveč govorijo, kaj bi potrebovali od DT v centrali, namesto da bi napravili kaj konkretnega. To bi bilo koristno zanje in nihče ne bi mogel dajati pripomb, da delajo samo 6 mesecev v letu.
Šele, ko bomo dosegli zadovoljive uspehe v zvezi z nalogami, ki sem jih navedel, bomo lahko mislili na nove širše delovne naloge kot je npr. celotna ponudba Slovenije drugim področjem v Jugoslaviji. Ker smo na področju DT relativno pozno pričeli, pa nam je vsem lahko jasno, da nikoli ne bomo dosegli obsega delovanja Yu-gotoursa, Atlasa in Kompasa, čeprav jih v marsičem po kakovosti že prekašamo.
BORIS BAJŽELJ
domovine - skupaj preživeli nekaj prijetnih uric.
Vsem, ki ste prišli na našo proslavo, se v imenu kolektiva in v svojem imenu najlepše zahvaljujem za pozornost, ki ste nam jo s tem izkazali.
DAVORIN
FERLIGOJ
PONOVNO
DIREKTOR
Ljubljana, I3.maja-Na današnji seji delavskega sveta delovne organizacije Emona Globtour so delegati soglasno ponovno imenovali Davorina Ferligoja za direktorja delovne organizacije za naslednjo mandatno dobo štirih let.
Obenem se vam prisrčno zahvaljujem za dosedanje dobro sodelovanje in želim, da bi se še poglobilo, utrjevalo in razvijalo ter tako prineslo korist nam vsem in celotni naši družbi.
Še enkrat vsem prav lepa hvala!
preduzeče
Montenegroturist,
Budva
Ugostiteljskopreduzele Boka, Herceg Novi Hotelsko turističko poduzeče Imperial, Rab Hotel Libertas, Dubrovnik Hotelsko turističko poduzeče Union Dalmacija, Hotel Marjan Hoteli Plitvice, Nacionalni park Plitvice
Posamezniki, ki so prejeli priznanja:
ITS Landerreisedienste KAUFHOF:
ScholzPaul Kruger Jfirgen UdowicJurgen Dr.Digmund Moser Blanhard
VUGOTOURS
International:
Sergej Berce Ivo Popovič Miča Markovič Vlado Mikulec Miloš Gorkič Marjan Kožuh Bogo Umek Janko Potočnik Brana Markovič VlahoDemovič Ljubiša Radovanovič Aleksander Radujko MomčiloVojisič Rudi Pisk Simo Kuljača DordeVrtikapa
Atlas Reso:
Berggren Ingvar Goeransson Anders
BommerWalter,Esso
Reisen
Cap. Tromba Andrea,
Martineli Venezia
Mil jenko Šober, RTV
Ljubljana
Tone Vetrih, Emona
Stockholm
Ljubo Fil ipan, v. d.
generalni direktor SOZD
Emona
Delavci Globtoura, ki so prejel i priznanja za 10-letnodelo:
Matko Batos Fedor Jagodič Ivica Murgelj Marjeta Leben AlenkaPovž RoziZabukovec
Posebna priznanja so prejeli:
Davorin Ferligoj Marjan Gabrijel Lidija Kenda Jurij Štirn Marija Škopac Avio-šalter poslovalnica Ljubljana
KAKO BOMO DELALI?
Država
1976	1977	Indeks
296.000	296.000	100,0
587.000	561.000	95,0
58.000	120.000	206,0
1.803.000	1.669.000	92,0
166.000	107.000	64,4
Grčija
Italija
Portugalska
Španija
Jugoslavija
Tabelo je izdelala Turistična zveza J ugoslavijein kaže promet po državah, ki so Jugoslaviji največji konkurenti in to za prve tri kvartale lanskega leta.
Zaradi navedenega in z ozirom na specifičnost leta 1978 lahko rečemo, da prihajajo od naših touroperatorjev zelo zadovoljivi Podatki in optimistične prognoze za letošnjo sezono. Glede na Podpisane pogodbe, ki jih imamo z inozemskimi partnerji in z ozirom na podpisane pogodbe ostalih touroperatorjev, ki delajo z Jugoslavijo se na osnovi tega poraja bojazen, da ne bi v nekaterih hotelskih hišah prišlo do prebookiranja sredi glavne turistične sezone.
Konkretno je stanje bookinga pri Globtourovih touroperatorjih v prvem kvartalu za sezono 1978 sledeče: (dajemo orientacijsko razpredelnico v procentih in to v odnosu na isto časovno obdobje v Preteklem letu)
TOURIST
Vugotours:	+	60%
ITS:	+	36%
Esco:	+100%
Tour:	+	50%
DT:	+	25%
Po vsem tem sodeč bo operativni posel Globtoura presegel Planirano realizacijo, toda kljub temu moramo takoj odločno Povdariti, da o dohodek manjši. Glavni vzrok je izpad izrednih dohodkov v odnosu na 1977. leto.
Iz tega sledi parola racionalnega poslovanja, ki ga bomo dosegli le, če bomo ekonomično poslovali, ažurno fakturirali, zmanjšali aranžmajske stroške, ki so v nekaterih primerih previsoki, zmanjšali število nepotrebnih in neefektno zaposlenih, vzpostavili racionalne vožnje kopnih in morskih prevozov (transferji) in da bomo dosegli večji booking pri prodaji naših izletov.
Naj na koncu še povdarimo, da bomo lahko le s skupnimi-močmi dosegli tisto, kar si želimo vsi.
VLADO PAVLI

E-CENTROMERKUR REGISTRIRAN
V januarski številki E-Informatorja smo objavili, daje DO Emona Centromerkur že registrirana s tremi temeljnimi organizacijami ter Delovno skupnostjo skupnih služb.
Od DO Emona Centromerkur smo prejeli dopis za objavo popravka naslednje vsebine:
Zaradi nekaterih nesporazumov v zvezi s to objavo prosimo, da pojasnite bralcem, da se sklep registrskega sodišča SRG1437/77 z dne 22. decembra 1977 nanaša le na vključitev DO Centromerkur p.o. v SOZD Emona. Kasneje je bila uradno registrirana sprememba imena v DO Emona Centromerkur.
Organiziranje novih temeljnih organizacij torej še ni registrirano.
PRIZNANJA AGENCIJAM IN HOTELIRJEM
ITS Landerreisedienste KAUFHOF VUGOTOURS International Turistično hotelsko podjetje Postojnska jama Poslovalnica Jugoslovanski aerotransport Slavnik, TOZD potniški promet in turizem Letališče Ljubi jana-Pula Aerodrom Split Aerodrom Dubrovnik Inex Adria Airways Ljubljana
S wissair, predstavništvo
za Slovenijo
Pan Am, predstavništvo
zaJugoslavijo
Lufthansa, German
Airlines Zagreb
Uniš Turist, Sarajevo
Hotel Jelovica, Bled
Grand Hotel Toplice,
Bled
Hoteli Alpetour, Bohinj Grand hotel Union, Ljubljana
Hotel Slon, Ljubljana Hoteli Bernardin, Portorož
Hotel Metropol, Portorož Poduzeče za hotel jerstvo i turizam Istratur ist, Umag
Hotelsko turističko poduzeče Plava Laguna, Poreč
HTPP Jadran, Rovinj
Hotelsko turističko poduzeče Riviera, Poreč Turistično ugostitel jsko poduzeče Arenaturist, Pula
Hotelsko turističko poduzeče Anita, Vrsar Ugostiteljsko turističko poduzeče Rabac, Rabac Hot.elsko turističko poduzeče Lošinjanka, Mali Lošinj Hotelsko poduzeče Borik, Zadar HTP Šibeniška Riviera, hotel Imperial Vodice HTP Šibeniška Riviera, Solaris Šibenik HTP Marina Lučiča, Primošten Hoteli Kaštelanska Riviera, Kaštel Stari Hotelsko poduzeče Jelša, Hvar
Hotelsko poduzeče Hvar, Hvar
Hotelsko poduzeče Makarska Riviera, Hotel Minerva
Hotelskopoduzeče Korčula, Korčula Hotelsko turističko poduzeče Dubrovnik HTPDubrovnik, Hoteli Dubrava, B abin Kuk Hotelsko poduzeče Cavtat, Cavtat Hotelsko turističko poduzeče Mlini, Mlini Hotelsko turističko
OB DESETLETNICI E-GLOBTOURA
DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
V DO Emona Globtour delujejo naslednje družbenopolitične organizacije: OOZK, ki jo sestavlja 13 članov zaposlenih v Ljubljani, aktiv ZK, ki združuje vse člane ZK v DO in se predvidoma sestaja 2-krat letno ob sestankih šefov poslovalnic, OOS in IO OOS, katerih delo je zaživelo z novimi volitvami.
ljanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z našimi željami in začrtano smerjo razvoja. V zvezi s tem so bili na sestankih DPO sprejeti sklepi oziroma je bilo povdarjeno zlasti sledeče:
V letošnjem letu je pred nami še ustanovitev mladinske organizacije, za kar obstojajo realne možnosti, ker imamo v Globtouru zaposlenih precejšnje število mladincev.
Pred člani ZK in vsemi ostalimi člani kolektiva stojijo v letošnjem letu velike naloge, ki izhajajo iz zakona o združenem delu. Zato smo že v lanskem letu začeli z akcijo, kako doseči najbolj realno oceno doprinosa vsakega delavca. V zvezi s tem smo se dogovorili za okvirna stališča, glede specifičnosti dela po poslovalnicah in oddelkih. Naša naloga, da pri tem intenzivno sodelujemo in nastale probleme rešujemo strpno z dogovarjanjem, ker bomo le s pridobljenimi izkušnjami lahko dopolnjevali in usklajevali Pravilnik o ugotav-
potrebna je maksimalna angažiranost članov ZK ob sprejemanju novih aktov, preiti je potrebno na konkretno ocenjevanje dela poslovalnic na osnovi Pravilnika,
za vse aranžmaje je potrebna predkalkulacija, katere kontrolo mora izvesti komercialna služba, uvesti je potrebno kontrolo nad nearanžmajskimi stroški,
stroške reprezentance je potrebno natančneje specificirati (kdo je koristil uslugo in kaj), glede na premajhno informiranost v našem kolektivu je potrebno uvesti mesečno glasilo, reorganizirati oziroma ojačati je potrebno kontrolno službo,
•	poslovalnice morajo v letošnjem letu doseči kritje lastnih stroškov,
•	na sestankih (delovnih ali DPO) je potrebno doseči, da se za dogovorjene akcije v zapisniku vnesejo tudi vršilci le-teh,
•	vodje oddelkov in poslovalnic so dolžni natančno poročati oziroma obveščati delavce v svoji enoti o obvestilih oziroma sestankih na centrali.
Poleg navedenih problemov pa smo se člani ZK pripravljali tudi na kongrese ZKS in ZKJ ter aktivno sodelovali pri volitvah delegacij v SIS in družbenopolitične skupnosti ter pri predlogih za evidentiranje možnih kandidatov za generalnega direktorja SOZD Emona tovariša Filipan Ljuba, za individualnega poslovodnega organa naše DO tovariša Ferligoj Davorina in ostalih poslovodnih organov za ostale TOZD in DO v SOZD Emona.
V teku letošnjega leta bodo tudi novo sprejeti člani ZK obiskovali tečaj za novo sprejete člane ZK, ki bo organiziran v okviru SOZD Emona.
NATAŠA ŠTANCER
NAŠI JUBILEJI
10 LET © GL0BT0URA
Pred 10 leti, natančneje 13. maja 1968 je bila v sklopu takratnega trgovskega podjetja »Prehrana« ustanovljena turistična agencija Globtour.
V tistem obdobju je bil razvoj inozemskega turizma v Jugoslaviji v največjem razmahu. Velike investicije v hotelske, prometne in infra-strukturne objekte je bilo potrebno čimprej množično uresničevati tako v inozemskem kot domačem turizmu.
Prvotno majhno število članov Globtoura je našlo popolno razumevanje v vodilni strukturi takratne »Prehrane«, pokojnega generalnega direktorja Franca Nebca in njegovega pomočnika Ljuba Filipana. Tako je agencija Globtour že v letu 1968 z velikimi koraki stopila v konkurenčni boj za pridobivanje tujih turistov za jugoslovansko turistično tržišče.
Pomembno vlogo so v začetku odigrali hidrogliserji, s katerimi smo prevažali potnike na raznih relacijah celega Jadrana, seveda največ na relaciji: Istra - severna Italija. Prav na teh hidrogliserjih so veliko pripomogli k hitri in visoki uveljavitvi Globtoura na turističnem tržišču.
Želel bi, da se ob tej priliki spomnimo tudi pokojnega Staneta Mencingerja, ki je bil v času prvih začetkov Globtoura v. d. direktor. Tovariš Stane ne
samo, da je odlično poznal turistično tržišče, da je bil dober organizator in priden delavec, ampak je bil v prvi vrsti sočlovek in odličen tovariš.
Doseženih rezultatov v 10-letnem obdobju Globtoura ne bi navajal, saj bodo izčrpno podani v našem biltenu. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da smo v teh 10 letih pridobili med predstavniki naših hotelskih in prometnih organizacij, tujih in domačih agencij veliko prijateljev, s katerimi sodelujemo na osnovi čistih ekonomskih odnosov in vzajemnega razumevanja.
Rad bi še posebej poudaril, da gre velik del zaslug pri uspehih naše organizacije prav zaradi dobrih prevoznih storitev prevoznega podjetja Slavnik iz Kopra.
Kot je že znano bo proslava 10-letnice Globtoura v hotelu
Gami grada Otočec na Dolenjskem. Zakaj smo izbrali ravno hotel Otočec? V tem času je v obmorskih hotelih Emona še polna sezona in ne morejo sprejeti tako velikega števila gostov samo za en dan. Naša DO zelo dobro sodeluje s Krko - TOZD Hotelirstvo in turizem iz Novega mesta. Med ostalim intenzivno pripravljamo skupni program zdraviliškega turizma, otvoritev nove poslovalnice v Novem mestu, itd.
Proslava bo 17. maja 1978 ot
18.	uri v dvorani hotela Gami. kjer bo navzoče pozdravil direktor DO tovariš Ferligoj. Priložnostni govor bo imel tudi v. d. generalni direktor SOZD Emona tovariš Ljubo Filipan.
Na proslavi bodo podeljena priznanja v obliki diplom šestim prvim uslužbencem v Globtouru in še nekaterim tovarišem in tovarišicam za dolgoletno sodelovanje. Poleg tega bodo za dolgoletno sodelovanje podeljena priznanja tudi predstavnikom hotelskih podjetij, tujih in domačih agencij.
Za to priložnost so izdelane posebne jubilejne značke, spominski bilten našega dela in etuiji za ključe.
Proslavo obletnice bo popestril tudi Šentjernejski oktet in po večerji zabavni kvintet.
Na sestankih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb Globtoura je bilo sklenjeno, da se proslave poleg povabljenih gostov udeležijo vsi člani DO iz Ljubljane, iz poslovalnic pa v čimvečjem številu, seveda v okviru možnosti, ki jihdovoljujeturistična sezona, ki je v polnem razmahu.
Na koncu bi nam vsem skupaj želel, da bi v tej muhasti pomladi imeli vsaj en lep dan, kar bi prav gotovo pripomoglo k uspehu naše svečanosti.
JURIJ ŠTIRN
PREDLOGI IN MNENJA
ZDRAV DELAVEC V ZDRAVEM KOLEKTIVU
Medsebojna koledarska bližina, kakor tudi aktualnost svetovnega dneva zdravja (7. april) in dneve Emone (10. april), je pri meni rodila asociacijo, za katero menim, da lahko kot pobuda, pripelje do zelo koristne akcije.
Za kaj gre?
Letošnji svetovni dan zdravja (po proglasu svetovne-zdravstven^ organizacije) smo praznovali pod geslom boja proti visokemu krvnemu pritisku, istočasno pa mi Emonci proslavljamo svoj dan z geslom večje storilnosti, produktivnosti in blagostanja vseh zaposlenih v našem velikem kolektivu.
Ste opazili, da se »refrena« obeh proslav med seboj prepletata, ker sta v naravi mnogokrat resno odvisna drug od drugega? Če namreč vzamemo visok krvni pritisk kot enega izmed pomembnih rizičnih faktorjev pri infarktu srca, potem je zadeva s produktivnostjo, večjo storilnostjo in podobnim, postavljena kot resno vprašanje, na katerega pa večina Emoncev vnaprej ve odgovor.
Z drugimi besedami - samo delavec z zdravim in zdravstveno nadzorovanim srcem ter primerno psiho-f izično kondicijo je zmožen doseči to, kar si mi Emonci ob praznovanju 10 aprila najbolj želimo.
Sedaj pa prihajamo do pobude za akcijo, ki naj pripelje do objektivno utemeljene osnove za dvig storilnosti in produktivnosti vsakega posameznega Emonca.
Ko pregledujemo, katere temeljne organizacije so združene v Emoni, vidimo, da so Čate-ške Toplice tiste, ki bi lahko, posebej v okviru nove investicije (330 ležišč v novem zdrav-stveno-turističnem objektu), z vsemi svojimi strokovnimi in materialnimi možnostmi skrbele za ocenitev fizične sposobnosti Emoncev na eni strani in za dvig te sposobnosti na drugi strani.
Zaradi tega postavljam vsem Emoncem odprto vprašanje, ali smatrajo, da bi bilo koristno, in zanimivo, če bi zdravstvena služba Zdravilišča Čateške Toplice organizirala (v novem objektu) kardiodiagnostično enoto, ki bi v 2 do 3 dneh lahko posnela fizično sposobnost vsakega člana našega velikega kolektiva, posebej ogrožene skupine v starosti od 35 do 55 let? Poleg tega bi ta služba predlagala, kaj je treba storiti, da bi se dvignila fizična sposobnost (produktivnost, storilnost) vsakega posameznega delavca.
Ali je ta pobuda dovolj zanimiva, dabipripeljaladoorgani-zirane akcije zdravstvene
službe v Zdravilišču Čateške Toplice?
Zdravstvena služba Zdravilišča Čateške Toplice je sposobna, da, v kolikor se pokaže emonski interes, da že v prvi polovici leta 1979 organizira redne kardiovaskularne enote z navedeno usmerjenostjo.
V Zdravilišču Čateške Toplice je že sedaj dovolj visoko-strokovnega kadra za optimalno delo predlagane »emonske akcije«. V zdravilišču je zaposlen zdravnik kardiolog, poleg njega fiziater in še trije zdravniki, 8 fizioterapevtov, 5 medicinskih sester, 3 maserji in številno pomožno osebje, v teku pa je priprava za nabavo najsodobnejše diagnostične opreme.
Z drugimi besedami: v Čatežu smo pripravljeni začeti akcijo, ki bi se lahko imenovala: Emonci za Emonce. Če smatrate, da je to pobudo možno realizirati, se oglasite s svojimi komentarji, predlogi in podobnim. V primeru, da bo večina Emoncev soglašala s predlagano akcijo, bo Zdravilišče Čateške Toplice v naslednjih 10 do 12 mesecih usmerilo svojo zdravstveno službo v to smer in Emonci bi naslednja praznovanja dneva Emone lahko resno združili s proslavo dneva zdravja kot zares zdrav kolektiv.
Doktor Antun Franovič
Izložba E-marketa v Gornji Radgoni: sezite po blagu!
POROČILO IZ TOZD SUPERMARKET MARIBOR
BITKA ZA BOLJŠE 0BN0SE
Govori direktor Jože Velec-Zadovoljivo naraščanje prometa -Res ni nihče zaslužil priznanja ob Dnevu Emone?
MARIBOR, 5. maja - Med najrazveseljivejše vesti iz mariborskega Supermarketa nedvomno sodi dejstvo, da je realizacija v zadovoljivem porastu, saj za prve tri mesece v primerjavi z lanskimi znaša indeks 152. To povišanje gre na račun boljše organizacije in prizadevnejšega dela v prehrambenem oddelku Supermarketa in tudi v bifeju, kakor pravi JOŽE VELEČ, direktor te naše temeljne organizacije združenega dela.
Jože Veleč
Tozd Supermarket Maribor je ekonomsko še zmeraj na precej šibkih nogah spričo starih spodrsljajev in težav okrog obrat-
nega kapitala, vendar je realizacija tista, ki poleg razreševanja drugih problemov, kot so še zmeraj nezadovoljivi medsebojni odnosi, stalni primank-ljaji itd., tista razveseljiva točka, ki vliva zaupanje v naj-prizadevnejše člane delovnega kolektiva. Januarska realizacija je znašala 696 S milijonov din, februarska 733 S milijonov din in marčna 764 milijonov din.
V pregrambeni A etaži je včasih primanjkovalo marsikaj, medtem ko je zdaj izredno dobro založena z vsemi običajnimi živili, kot z delikatesami in posebej z mesom. Od letošnjega 1. januarja je nabava izključna emonska, asortiman je dober, kakor pravi direktor. Seveda pa bo treba v mariborskem Supermarketu še marsikaj postoriti, da bodo potrošniki zadovoljni.
Kar zadeva zaslužke so glede na povprečje v Emoni in branži razmeroma skromni - 3.750 din, kar je seveda odraz gospodarskega stanja te delovne organizacije, ki ima 105 zaposlenih delavk in delavcev.
»Števila zaposlenih ne bomo povečevali, saj že zdaj vse bolniške izostanke nadomeščamo z rednimi delavci, pravi direktor, čeprav dnevno izostane z dela tudi do 20 ljudi (bolnice,
porodnice itd.), kar povzroča dokajšnje vrzeli.
Mariborski Supermarket zaradi znanih vzrokov-med temi niso na zadnjem mestu še zmeraj ne najboljšimi medsebojni odnosi - sedem let posluje negativno, vendar vse kaže, da bo letos pogledal iz vode, s čimer pa še zdaleč ne bo prišel na zeleno vejo, pač pa si bo nakopal normalne in s tem večje obveznosti do družbe. Gre za dodatnih 100 do 150 S milijonov din, ki jih je treba ustvarjati. Zmeren optimizem,
Jožica Cekič
ki obvladuje zdravo jedro kolektiva, je jamstvo, za boljše dni v prihodnje.
Delavci Supermarketa so tudi prizadeti, ker ob dnevu Emone letos nihče izmed njih ni dobil priznanja za delo, menijo pa, da bi tudi sami lahko predlagali koga izmed svojih delavcev, ki bi si takšno priznanje z vso pravico zaslužil.
Kar zadeva ustvarjanje novih medsebojnih človeških in delovnih odnosov, pravi direktor, da je dnevno po več ur med svojimi ljudmi, jim skuša prisluhniti in pomagati, kolikor je v njegovih močeh. Meni, da ni moč več dobiti kot ustvarjajo, za več je treba več narediti.
Božo Kumer
»Prišel sem delat,« poudarja, »Zato ne morem obljubljati ničesar, pač pase trudim in želim, da bi ustvarjali več in bolje. Vsi se trudimo. Ob dobri volji in prizadevanju vseh uspeh ne more izostati«, je poln delovnega optimizma: pri čemer nam je obljubil, da nas bo redno vsak mesec pismeno obveščal -za objavo v našem glasilu - o delu težavah, problemih in lepih trenutkih delovnega kolektiva Supermarket Maribor. Obljuba dela dolg - in naprej hvala lepa!
E-INFORMATOR
30008«»
IZ GLASILA DELOVNEGA KOLEKTIVA E-TOZD ČATEŠKE TOPLICE
POSLOVNI USPEH PRVEGA ČETRTLETJA
Tozd Zdravilišče Čateške Toplice je zaključila poslovanje v prvem tromesečju z 11.027.224,40 din plačane reali- Q zacije ter s 532.279,34 din izgube. Glavni vzrok je v tem, (j ker imamo trosezonsko obdobje in je prvo tromesečje 1 nesezonsko, ker je promet v veliki meri odvisen od lepega vremena.
Izguba bi bila manjša, če bi dobili že plačano razliko v ceni oskrbnega dne za 85 din na nočitev, in to za 3.356 nočitev pacientov, kar znaša 285.260 din, vendar je bila pogodba podpisana šele v drugem četrtletju z veljavnostjo od 1. 1. 78. V tem primeru bi izguba znašala samo 247.019,34 din.
Promet po fakturirani realizaciji Dohodek po fakturirani realizaciji Obveznosti iz doh. in osebni dohodki Izguba po fakt. real, brez posp. amortiz. Amortizacija pospešena po razmejitvah Izguba
Izguba po planu za 1. tromesečje
10.733.950,50 din 4.722.952,97 din 5.548.623,12 din 825.670,15 din 264.000,00 din 1.089.670,15 din
1.215.075,00 din 8
0
Celotni dohodek na zaposlenega v tem obdobju po pla- k
Povprečni mesečni bruto osebni dohodek
•	na zaposlenega 1. tromesečje
•	na pogojno nekvalificiranega
1977 1978 indeks
5.167 6.109 3.236 3.553
118
110
Osebni dohodki so zelo nizki in kljub dvigu za 18% na zaposlenega so še vedno za več kot 20% nižji od republiškega povprečja v letu 1977.
število nočitev je bilo v prvem tromesečju 28.005, plan 26.200 - presežen za 7%.
Stroški poslovanja so se gibali v okviru planskih predvidevanj, v primerjavi s prejšnjim letom ni pretiranih razlik.
koocose
oeooGooooosccfioecosooeoecooceooeooa
J
ŠPORT IN REKREACIJA
POKALI ZA KEGLJAČE
Na enajsti tekstiliadi v keglanju trije pokali in pet medalj za Emonke in Emonce -Stanka Gluhak drugo mesto pri ženskah posamezno - Moški ekipno drugi, v parih J. Pogačar in M. Rihar tretja - Sodelovalo 13 organizacij združenega dela ljubljanske regije
IZ PORTOROŽA
DOBRA IGRA NK EMONA
Zmagovite Emonke s pokali
Miran Blaha, direktor službe za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emona podeljuje pokale in odličja
Ustanovitev NK »Emona« Portorož je bila odraz želja in potreb mladih, zaposlenih v naši TOZD Bernardin inTOZD Hoteli Riviera Portorož.
Začetek je bil težak. V fazi ustanovitve so bile na videz nepremagljive težave. Začetni problemi poslovanja TOZD Hoteli Bernardin so se odražali tudi v življenju kluba. Finančna stiska je to obdobje negotovosti še bolj stopnjevala.
Ob ustanovitvi NK EMONA PORTOROŽ je odbor za šport in rekreacijo pri SOZD Emona Ljubljana nabavil opremo (copate, drese, trenirke in žoge) za kompletno moštvo. Od TTKS je klub dobil 5000 din. Ostale dohodke kluba je predstavljala članarina in prostovoljni prispevki podpornih članov kluba.
V začetku ni nihče pričakoval rezultatov v prvenstvu obalne lige, v kateri tekmuje NK EMONA PORTOROŽ. Trenutki negotovosti so celo dušili želj o po športnem rezultatu. Nikakor pa niso mogli zadušiti neizmerno željo slehernega igralca in člana upravnega odbora kluba, da bi klub dosegel tiste naloge in kvalitete, ki so bile zastavljene na ustanovni skupščini, in ki jih določa tudi statut kluba. Že na začetku je bilo povdarjeno, daje ustanovitev NK EMONA PORTOROŽ odraz potrebe in želja vseh naladih zaposlenih v TOZD Bernardin in TOZD RIVIERA. Že na začetku je bilo povdarjeno, da bomo ustanovili tele-snokulturno organizacijo, ki bo združevala delovne ljudi obeh TOZD (Riviere in Bernardina), da na osnovi skupno organiziranega delovanja uresničujejo svoje težnje po osnovni telesno kulturni vadbi, izpolnjevanju v nogometni igri in tekmovanju ter vzgoji lastne osebnosti v socialističnem duhu. Osnovni cilj NK Emona Portorož je, da s Pomočjo in na podlagi tele-snokulturne športne tekmovalne dejavnosti, s pomočjo osebnih stikov, sestankov, predavanj in izletov doseže skladen telesni in duševni razvoj svojih članov, izražen v zdravju, večji delovni in obrambni sposobnosti.
Na prvem mestu je bila ^odno povdarjena množičnost. Danes šteje NK EMONA Portorož 40 igralcev. 21 igralcev
redno prihaja na vadbo, ki se odvija dvakrat tedensko, ne glede na vremenske razmere. Ostali igralci prihajajo občasno na vadbo. V si igralci sov delovnem razmerju TOZD Hoteli Bernardin in TOZD Hoteli Riviera Portorož.
Igralec NK EMONA Portorož ne pozna počitka pred tekmo in po tekmi. Neposredno z delovnega mesta oddide na igrišče in z igrišča zopet na delo. Večkrat se morajo odpovedati osvežilnemu sadnemu soku po odigrani tekmi, ali treningu, ki si ga običajno igralci drugih klubov vedno privoščijo.
Danes že lahko govorimo o rezultatih trdnega dela NK EMONA Portorož. V desetih mesecih obstoja kluba je bilo odigranih:
•	17 prvenstvenih,
•	27 prijateljskih,
•	5 mednarodnih tekem.
Nogometni klub EMONA
Portorož je gostoval pri športnih društvih zamejskih Slovencev na Tržaškem (NK ZARJA iz Bazovice pri Trstu in NK KRAS iz Proseka pri Trstu). S temi klubi smo odigrali tudi prijateljsko povratno srečanje na domačem igrišču. Vse tekme so se zaključile s prijetnim družabnim večerom in prijateljskim pogovorom med igralci. V gosteh smo imeli tudi NK PLIBERK iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. Planirana je naslednja mednarodna tekma z zahodno nemškim klubom, čigar igralci bodo naši gostje od 22. do 27. maja.
CNa polici v klubskem prostoru se že vrstijo trofeje -pokal za osvojeno prvo mesto v nogometu ob občinskem prazniku občine Piran, prehodni pokal zaosvojeno prvo mesto v nogometu (pokal predsednika OZSM Piran).
Upravni odbor se redno sestaja vsakih 14 dni in obravnava pereče probleme kluba. Največji problem je denar. Letos smo od TTKS dobili le 9000 din, kar je premalo za normalno delovanje kluba.
Organiziranost, način dela in športni duh so na taki ravni, da postavljajo naš klub v vrh obalnih klubov. Na zadnji seji TNZ Koper in na ustanovni skupščini medobčinske temeljne nogometne zveze (TNZ) je bila poudarjena izredna organizira-
Ljubljana, 16. aprila -Včeraj in danes se je na XI. tekstiliadi v keglanju, katere organizator je bila DO Emona Centromerkur Ljubljana, pomerilo 121 kegljačic in kegljačev iz trinajstih delovnih organizacij takstilne stroke, med njimi 18 tekmovalcev DO Emona Centromerkur. Slovesna podelitev nagrad in razglasitev zmagovalcev je bila v hotelu Slon, na kateri je Miran Blaha, direktor službe za splošne in samoupravne zadeve, podelil prvopiasiranim pokale in medalje.
Rezultati:
Ekipno ženske in moški:
Najboljši so bili kegljači Dekorativne iz Ljubljane s 327 točkami pred keglači iz Emone Centromerkur ja, ki so zbrali 264 točk, tretje mesto je osvojila Rašica iz Gameljn.
Pri moških posamezno - 1 x 200 lučajev je bil med Emonci najboljši L. Novak, ki je z 843 keglji osvojil sedmo mesto, deveti je bil M. Rihar 839 kegljev, slede mu J. Šuštar (13.), J. Pogačar (16.), V. Škrjanc (22.) in D. Eržen(49.).
Boljše so se odrezali moški v parih, ki so (par Pogačar, Rihar) osvojili odlično tretje mesto, saj sos 1.668 kegljizbrali 26 točk, pred Tekstilcommer-com (28 točk) in Dekorativno iz Ljubljane, ki je bila s 1.734 keglji in 30 točkami prva.
V kategoriji moški ekipno so kegljači Centromerkurja uspeh ponovili in so bili s 4.929 keglji ter 36 zbranimi točkami odlični drugi pred kegljači Dekorativne, ki so podrli le en kegelj več, tretji so bili tekmovalci ljubljanskega Tek-stilcommerca s 4.895 keglji.
Drugo mesto so si priborili Emonci tudi v kategoriji -moški borbeno ko so podrli 786 kegljev in s tem zbrali 36 točk. Premagali so jih kegljači iz Rašice z 801 kegljem in 40. točkami. Tretje mesto (781 kegljev in 33 točk) so osvojili tekmovalci Tekstilcommerca.
Pri ženskah posamezno je bila odlična Stanka Gluhak s 395 keglji, 28. točkami. Premagala jo je le Petačeva iz Rašice s 407 keglji in 30 točkami. O. Jea-nova je bila 16., slede ji S. Janc 19., T. Pevec 27. N. Aljančič 28., M. Hegler 31., M. Ciglar 32., in M. Težak 33.
Manj uspeha so imele ženske v parih. Par Gluhak in Pevec je bil peti, Aljančičeva in Jeano-va sta bili deseti Jančeva in Težakova sta bili štirinajsti, Cigler jeva in Heglerjeva pa šestnajsti.
Ženske tekmovalke-so ekip-
no osvojile četrto mesto, druga ženska ekipa pa osmo mesto.
Uspeh naših kegljačev je vsekakor pripisati šestletnemu aktivnemu treningu,« je na zaključni slovesnosti poudaril Dušan Eržen iz Emona Centro-merkurja. Trideset akti vnih ke-glačev vsak ponedeljek podira keglje na kegljišču pri Jamniku, kjer imajo v zakupu steze. Najboljših deset tekmovalcev in osem tekmovalk izberejo za reprezentanco, ki potem s pokali množe zbirko odličij in priznanj svoje delovne organizacije.
Z. G.
0 globtour
nost in način dela NK EMONA Portorož.
Posebno priznanje gre pri tem trenerju kluba tov. Pertiču, ki je prevzel trening z igralci in ga uresničuje po podrobno sestavljenem letnem planu treninga.
Vsakdo, ki spremlja življenje klubov na obali, bo priznal, da je NK EMONA Portorož na vrhu glede organizacije vadbe, rednosti vadbe, glede tehnično taktičnih elementov v nogometni igri ter športnega nastopa na igriščih in športnega duha nasploh.
P. S.: Več o uspehih na terenu ob žogi bomo poročali prihodnjič.
Referent za šport in rekreacijo TOZD Hoteli Bernardin MARINO ŽIBER
Razbitine japonskega Jumbo-jeta v pragozdu pri Kuala Lumpurju
JAPONSKO LETALO TREŠČILO PRED PRISTANKOM
NAŠ SODELAVEC, KI SE JE DRUGIČ RODIL
Srečo vnesreči je brez dvoma imel naš sodelavec Boštjan Piškur, vodja referata prodaje konsignacijskega oddelka Hitachi, ko je preživel avionsko nesrečo na službeni poti. Veliki Jumbo-jet japonske letalske družbe J AL je namreč tik pred pristankom v Kuala Lumpurju v Indoneziji zašel v urganski tajfun, tako da je letalo nekaj minut pred predvidenim pristankom treščilo zaradi nena--dne izgube višine v hrib in se razletelo na pet kosov. Od 89 potnikov in članov posadke je le 36 preživelih.
»Veliko sem prestal, čeprav ranjen in v šoku, se vedno znova zavedam, da sem se drugič rodil« pripoveduje zbrano in zamišljeno Boštjan Piškur iz DO Emona Commerce.
Tistega septembrskega dne, bil je 17. v mesecu, je na povabilo tovarne TOKAI WORKS -HITACHI CITY, Boštjan Piškur zaradi izrednih uspehov pri prodaji izdelkov tovarne HITACHI odpotoval na daljno Japonsko. Pot ga je vodila od zagrebškega letališča preko Frankfurta, Sev. tečaja (Anc-harague na Aljaski) do prestolnice Japonske. Po treh urah bivanja u Tokiu se je skupina najuglednejših poslovnih partnerjev, med katerimi je bil tudi Boštjan Piškur, odpeljala na ogled velikih tovarn Hitachi v mestu Hitachi City, ki leži približno 250 km severno od Tokia in ima 100.000 prebivalcev. Velika industrija Hitachia je strnjena ob čudoviti obali
Pacifika; 18 tovarn, 2 raziskovalna inštituta, ladjedelnica - to je le nekaj grobih podatkov tega velikana japonske moderne tehnike. Skupina poslovnih partnerjev - med njimi so bili tudi Zahodni Nemci, Belgijci in Nizozemci - je obiskala tovarno turbin in energetskih naprav, ter TOKAI WORKS, ki izdeluje posebne stereo kombinacije in kaseto-
fone.
Z Japonske je Boštjana vodila pot do Hong-konga, 27. septembra pa je nadaljeval let z letalom DC-8 Super 62 japonske družbe J AL proti Singapu-ru z vmesnim pristankom v Kuala Lumpurju... Za 89 potnikov in članov posadke je bil to zadnji let v mogočni srebrni ptici, ki se je dobri dve minuti pred predvidenim pristankom zaradi pobesnelega tajfuna raztreščilo.
Bilo je 27. septembra 1977 ob 18,58. uri po tamkajšnjem času. Mesto nesreče je nudilo grozljivo podobo; 36 mrtvih in 43 preživelih, med njimi nekaj hudo ranjenih.
»V mislih mi bo vedno ostal član naše skupine g. Futh iz Hamburga, ki je umrl med prevozom v bolnišnico in neki Indijec, ki je ves opečen zraven razbitin letala stokal in kmalu zatem izdihnil«, je povedal Boštjan. Boštjan Piškur je imel srečo. Bil je med tistimi srečneži - med preživelimi. A ne brez posledic. Zaradi zloma hrbtenice, opeklin, izvina noge in nekaj polomljenih reber je 40 odstotni invalid. G. Thorden in
Raeder iz Hamburga sta po naključju ostala v Hong-kongu in se tako srečno izognila letalski katastrofi.
Dvajset dni je Boštjan prebil v moderni bolnišnici v Kuala Lumpurju, ki z 2000 posteljami sodi med največje v Aziji. Ves čas zdravljenja je bil v bolnišnici prisoten predstavnik HITACHIA g. Yoshikawa, ki je ponesrečencem iz njihove skupine vlival upanje in dajal vzpodbude. HITACHI je dal na razpolago tudi TV sprejemnik in radio-kasetofon, tako da so ure v bolnišnici hitreje minile. Ponesrečenci iz skupine Hitachi pa so bili deležni pozornosti tudi ambasadorjev SFRJ, ZRN, Japonske in nenazadnje župana mesta Kuala Lumpur.
Boštjan Piškur še pripoveduje: »V spremstvu predstavnika Hitachia sem po dvaj setih dneh iz Kuala Lumpur j a prispel na ljubljanski klinični center. Po mavčni oblogi in šestih mesecih bolniške sem okreval in od 1. aprila letos sem ponovno vesel na svojem delovnem mestu. Seveda pri tem ne smem pozabiti pozornosti, ki so mi jo izkazali predstavniki naše DO.«
Ko smo Boštjana vprašali, ali bo še letel z letali, je odgovoril pritrdilno. »Ravno pred kratkim sem bil dvakrat zapored z letalom v Beogradu. Upam pa tudi, da bom Japonsko, ki je name napravila velik vtis, še obiskal. Potovanja z letalom se ne bojim« je še dodal.
T. ŽIDAN
	iBBfc aflS—jfir mbhI
	
K;;: . ,	
PRED UPRAVNIM POSLOPJEM TOKAI WORKS- HITACHI CITY- Skupina tujih poslovnih partnerjev - največ jih kupcev firme HITACHI skupaj z domačimi japonskimi gostitelji. Naš Boštjan Piškurje četrti z leve v zadnji vrsti. Četrti z desne v zadnji vrsti g. Futh iz Hamburga, ki je umrl med prevozom v bolnišnico Kuala Lumpur. V prvi vrsti četrti z leve sedi g. Yoshima; generalni menager tovarne TOKAI WORKS.
Zunanji pogled na Supermarket v Mariboru
ŠTAFETA MLADOSTI
Mladinci hotelov Bernardin so 2. maja na vhodu v svoje naselje sprejeli za nekaj minut v varstvo letošnjo štafetno palico, simbol mladostnega poleta naše domovine.
Ob plapolanju zastav vseh naših domovinskih barv, so mladi delavci prav tako mladega kolektiva ponesli kristalno palico z vsemi željami mladih tovarišu Titu v hotelsko pristanišče, kjer so ji z recitalom, pozdravnim govorom in sodobno glasbo, zaželeli srečno pot naprej.
Mladinci so enkratno zasnovali svoj program.
Bogato so okrasili hotelsko naselje z zastavami in transparenti. Tudi na goste niso pozabili, saj so jih povabili na sprejem štafete s številnimi plakati in lepaki, ki so vsebovali kratko pojasnilo o vsebini naše vsakoletne štafete mladosti. Na ta način je bila naša misel posredovana tudi tujim gostom, ki so se lepo odzvali in napolnili laguno.
Po programu so mladinci natakarji, kuharji, sobarice, športniki ob brnenju številnih kamer in ploskanju množice, odnesli štafetno palico s svojimi najiskrenejšimi pozdravi tovarišu Titu na konec naselja, kjer so jo od njih prevzeli piranski mladinci.
PRAZNIK
Ljubljana, 16. maja - Delavski svet DO Emona Globtour je na današnji slavnostni seji obravnaval praznovanje 10-letnice obstoja in dela Glob-toura.
Davorin Ferligoj, direktor delovne organizacije je delegatom orisal razvoj in delovanje naše turistične agencije od ustanovitve leta 1968 do današnjega dne, ko praznujejo 10-letnico obstoja.
Posebej je poudaril nadaljnji razvoj, ki je predvsem usmerjen v strogo specializirano turistično agencijo z dobro in trdno ekonomsko osnovo v okviru sestavljene organizacije združenega dela Emone.
Izrazil je mnenje, da bodo s svojim delovanjem prav kmalu lahko v tesni povezavi z drugimi tovrstnimi delovnimi organizacijami pokrivali še tista območja naše države, ki so ostala še neobdelana.
Omenil je, da bo potrebno v bodoče še več pozornosti posvetiti domačemu turizmu, vzporedno pa skrbeti za še hitrejši razvoj inozemskega turizma. Nekatere ankete tujih turističnih agencij so pokazale, da se je Globtour s svojim solidnim delom povzpel prav v vrh lestvice turističnih agencij.
Ob praznovanju 10-letnice Globtoura je delavski svet z enominutnim molkom počastil spomin na pokojnega Franca Nebca, generalnega direktorja SOZD Emona in pokojnega Staneta Mencingerja, prvega direktorja Globtoura ter odločil, da delegaciji treh delavcev polože vence na njihova grobova.
E-INFORMATOR
MARINO MAHNIČ
Delavcem delovnih in temeljnih organizacij SOZD Emona, ki so sprejeli obveznost in podpisali dogovor o solidarnem pokrivanju poslovnih izgub TOZD Hoteli Bernardin (t: j. starim članicam SOZD Emona) želimo izraziti zahvalo za razumevanje in nesebično solidarno pomoč ter se v okviru možnosti oddolžiti s tem, da jim omogočimo preživeti dopust v naših objektih po dostopnih cenah.
BERNARDIN ZA EMONCE
Razen v glavni sezoni (julij-avgust), ko so hoteli že v celoti rezervirani, nudimo našim delavcem, ki bi želeli preživeti dopust pri nas, polni penzion v dvoposteljni sobi
•	v hotelu Bernardin din 164,00 + turistična taksa 3,00 din
•	v hotelu Vile Park din 140,00 + turistična taksa 3,00 din
Glede konkretnih dogovorov se povežite s prodajno službo TOZD Hoteli Bernardin, tel. 066/75-271 tov. Darjo KOVAČEVIČ.
ZADNJE POROČILO: GOVOR V.D. GENERALNEGA DIREKTORJA SOZD EMONA LJUBA FlLIPANA
TURIZEM - KVALITETNA ŠIRINA EMONE
Slavnostni govor Ljuba Filipana v. d. generalnega direktorja SOZD Emona ob praznovanju 10-letnice turistične agencije Emona Globtour
V veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko v imenu SOZD EMONA in v svojem najtopleje pozdravim in se zahvalim, da se s svojo prisotnostjo pridružujete tej skromni svečanosti ob 10-letnici GLOBTOURA.
Izkoriščam to priliko, da z nekaj besedami orišem takratni čas in namene ob formiranju Globtoura, ker sem bil, če že lahko tako rečem - eden od aktivnih udeležencev pri ustanavljanju nove organizacije.
Pred 10 leti je predhodnik današnje Emone, trgovsko podjetje »Prehrana« želela izboljšati izbiro blaga široke potrošnje ne samo za domače potrošnike, temveč predvsem za tuje turiste. Takratni zunanjetrgovinski predpisi so dovoljevali, da se del deviz, ustvarjenih s prodajo blaga za tuje turiste, lahko porabi za nakup oziroma uvoz blaga široke potrošnje in na ta način popestri izbiro blaga v trgovinah. Prav tako se je lahko del deviz, ustvarjenih z nudenjem turističnih uslug in turističnega posredovanja uporabilo za te namene.
Če k spletu okoliščin dodamo takratno kadrovsko situacijo v Kompasu in pomoč turistične organizacije Jugotoursa z mrežo svojih organizacij v svetu, so bili dani pogoji za ustanovitev Globtoura - turistične agencije v sklopu tedanje Prehrane, ki je novo nastali dejavnosti in organizaciji nudila vso potrebno materialno in funkcionalno bazo in pomoč.
Glavna naloga in orientacija Globtoura je bila privabljanje tujih turistov na počitnice v Jugoslavijo. Pri teh naporih so nam največ pomagale organizacije Jugotoursa, za katero je Globtour na področju Istre in Slovenije opravljal agencijske posle in usluge ter kasneje turistična organizacija v okviru koncema Kaufhof, ki je zahteval razširitev mreže poslovalnic po vsej obali od Portoroža do Ulcinja. Ne smemo pozabiti še na dejavnost našega predstavnika na Švedskem.
Upornosti, iznajdljivosti in marljivosti kadrov v Globtou-ru je pripisati, da se je dejavnost agencije širila in da je Globtour kot nova agencija kmalu stopil na vidno in pomembno mesto v turističnem gospodarstvu Jugoslavije.
Pomembno afirmacijo si je Globtour pridobil z angažiranjem hidrogliserjev, ki so pomenili novost v izletništvu na relacijah Benetke, Aimini, Ancona, Bari, in ki so povezovali našo obalo z italijansko.
Globtour se je v okviru danih možnosti vidno zavzemal za tesno sodelovanje z drugimi udeleženci v turistični ponudbi, posebno pa s prevoznim podjetjem Slavnik, ki je opravljal z Globtourom pretežni del avtobusnih prevozov, Unis-turistom, s katerim je sklenjena pogodba o dolgoročnem sodelovanju, kot tudi najemu osebnih avtomobilov rent-a-car ter prizadevanje za sodelovanje z drugimi turističnimi agencijami zlasti s Kompasom, Atlasom, Mon-tenegroturistom, Dalmacijatu-ristom in drugimi, s katerimi so uzpostavili zgledne odnose, ne samo pri sodelovanju, ampak tudi pri delitvi dela, skupnih programih, enotnih nastopih in podobno.
VIŠJI DOHODKI 78
Za poslovno leto 1978 planiramo, da bomo realizirali 58,486.470 din prihodka in da bomo ustvarili za 2,100.000 din ostanka dohodka. Plan celotnega prihodka je za 20% večji kot je bil realiziran celotni prihodek v lanskem letu, vendar pa glede na ugodno poletno sezono v letu 1977. povečane obveznosti v letu 1978 ter gradnjo novega hotela (zmanjšanje parkirišč, hrup) planiramo nekoliko manj ostanka dohodka, kot je bil realiziran ob koncu leta 1977.
Letošnji osebni dohodki sov
odvisnosti od produktivnosti in gospodarnosti, zato je naloga vseh zaposlenih, da povečamo produktivnost dela (količinski promet), hkrati pa se tudi gospodarno obnašamo (zmanjševanje stroškov).
Plan celotnega prihodka je sorazmerno visok, vendar ga bomo lahko s skupnimi napori in prizadevanji dosegli oziroma presegli, s tem pa bomo dosegli tudi višjo raven naših osebnih dohodkov.
GLASILO TOZD ČATEŠKE TOPLICE
REGRES ZA DOPUST
Delavski svet TOZD Emona Maloprodaja je 25. aprila sklenil, da se sredstva za regres za redni letni dopust 78 razdele v skladu 105. členom Pravilnika tako, da prejmejo delavci po posameznih skupinah naslednje zneske:
I.	kategorija: delavcem, ki opravljajo pretežno dela vrednotena do 150 točk na uro, 120 odstotkov planiranega zneska t. j. 2.040,00 din.
II.	kategorija: delavcem, ki opravljajo pretežno dela vrednotena od 151 do 300 točk na uro, 100 odstotkov planiranega zneska ali 1.700,00 din.
III.	kategorija: delavcem, ki opravljajo pretežno dela vrednotena nad 300 točk na uro -80 odstotkov planiranega zneska t. j. 1.360,00 din.
Učencem v gospodarstvu se izplača regres v znesku 1.360,00 din.
Regres za letni dopust se bo izplačal pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec maj 1978.
Pravico do regresa imajo tudi delavci - upokojenci zaposleni s polnim delovnim časom in sicer le do razlike med regresom po gornjih kriterijih in regresom, ki so ga dobili pri pokojnini.
Delavcem, ki delajo nepolni delovni čas (razen v primeru, ko jim je delovni čas skrajšan po zakonu) pripada regres v sorazmerju z delovnim časom.
Delavcem, ki so svoje delo združili za določen čas, krajši od 6. mesecev, pripada regres v sorazmerju s pripadajočim številom dni rednega letnega dopusta, pri čemer se vzame za osnovo od katere se razmerje računa - 18 dni.
PO ZAPISNIKU DS
Ljubljana, 21. aprila - V Unionski dvorani jeOO Emona Commerce počastila praznik Dneva Emona v prisotnosti večine članov svoje delovne skupnosti. Namestnik predsednika DS dipl. ing. Janez Čeplak je najprej pozdravil vse navzoče in zatem govoril o delovanju, težavah, prehojeni poti 'naše zunanje trgovine, uspehih in načrtih za še bj uspešnejše delo DO Emona Commerce v okviru SOZD Emona.
ŠESTNAJST
PRIZNANJ
A)	Nagrajenci DO Emona Commerce
Budič Nenad Bulatovič Miodrag Gramc Marija Korošec Matilda Korošec Zlatko Mihailovič Ljiljana Palatinus Mojca Pavlovič Veselin Piškur Boštjan Rotar Mila Po ropat Maruša Sirotič Mario Stipančič Zdravko ŠtiglicJanez Erjavec Alojz
B)	Nagrajenci SOZD EMONA
BarabašKrešimir-
srebrna
Cigale Ferdo-srebrna Mikuž Vlado-srebrna
Pomembna novost predvidevamo s 1.1.1979, ko naj bi v sestavu DO Emona Commer-ca bilo več TOZD. Ob tej priliki je tov. Čeplak govoril tudi o Dnevu OF in 1. maju-prazniku dela.
V kulturnem programu je skupina DO Emona Commerce izvedla recital. Ob koncu programa sta predsednik DS IGNAC ZAJŠEK in dir. BRANKO BREGAR šestnajstim delavcem podelila priznanja za uspešno delo v zunanji trgovini Emone.
Mladinska organizacija DO Emona Dolenjka TOZD Detajl v Črnomlju prireja v počastitev Dneva mladosti tekmovanje pevcev narodnih in zabavnih popevk.
»Glas mladih Bele krajine«,
ki bo v soboto 3. junija ob 17. uri v Kulturnem domu v Črnomlju.
Pokrovitelj prireditve je E-Informator
Vabljeni!
NAGRADNA E-SAT0VNICA
Nagrade:
Za reševalce smo pripravili pet nagrad: vrednostne bone za 300 din, 200 din, 150 din, 100 din in 50 din.
Prva vrsta: - ime Emonine stavracije v Ljubljani, M -delek Mesne industrije v Za-gu, O - pripadnik starega :rmanskega plemena, N-ro-irska morska riba, precej po->bna kači ali jegulji, A - pre-valka stare Emone, delavka tše SOZD.
Druga vrsta: E - žensko ime, M - platica, ploščica, O-zavite steklene cevke za laboratorije, tudi za pretakanje vina, N - 73. element, tudi sin Zevsa, oče Niobe, A - obziren, vljuden.
Rešitve nagradne E-satov-nice pošljite do 10. maja 1978 na naslov:	E-Informator,
61000 Ljubljana, Kersnikova 2 in sicer v zaprti kuverti z oznako - Nagradna satovnica.
REŠITEV
NAGRADNEGA
E-REBUSA
Jestvina Koper
Je-st-v-i rep okan (človek z velikimi očmi) - pri palindro-mnem rebusu beremo nazaj -na koper.
NAGRADE
Izžrebani so bili in prejmejo:
1.	nagrado - vrednostni bon za 400 din: JUSTIN PA VIČIČ, Emona - vložišče, 61000 Ljubljana, Cigaletova 2;
2.	nagrado - vrednostni bon za 300 din: IVAN RUTAR, Emona »Ilirija«, Ilirska Bistrica;
3.	nagrado - vrednostni bon za 200 din: MATIJA KAFOL, Trgovska hiša Emona, Mak-simarket, Ljubljana;
4.	nagrado - vrednostni bon za 100 din: HERMINA ŠEBENIK, Emona DS, Ljubljana, Kersnikova 2 in
5.	nagrado - vrednostni bon za 50 din ANTON CULJKAR, DO Emona Mesna industrija Zalog.
Čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi in prerani smrti moje hčerke Meri, se vsem sodelavcem na Šmartinski cesti in ostalim članom kolektiva Emone - pražama, predelava iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečeno sožalje, poslovilne besede direktorja Kramarja, pevcem in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Viktor Štiftar z družino
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta Milana Mravljeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Maloprodaja za izraze sožalja in cvetja na grob.
Milan Mravlje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame, ki nam jo je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede, se iskreno zahvaljujem	vsem
svojim sodelavcem in članom delavskega sveta Emona Centromerkur za darovano cvetje, izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Justi Jerič
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji smrti mojega dragega moža, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem EMONA COMMERCE za darovano cvetje, in vsestransko pomoč, za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
METKA KOSEC
informator
glasilo delavcev sozd emona liuDliana
aia enkrat mesečno — tja uredniški odbor: glav-
inB.a«en<inišWo:,61^
^r'inver^ka9 3216.^ Tisk: CGP .Delo«. L|u»>-na — Naklada: 10.000 «• tov — Oproščeno temell-ga davka od prometa pro-odov.