135
Kmetijstvo.
Žvepljanje trt.
Po vseh evropskih vinorodnih deželah, posebno v severnih kakor tudi pri nas na Dolenjskem,   razširila se
je v zadnjih   petih   letih   jako huda bolezen vinske trte,
takoimenovana grozdna plesnoba in sicer se je razširila v toliki meri, da dela vsem vinogradnikom opravičene skrbi. Vse okolnosti kažejo, da se ta bolezen, ako se jej vinogradniki sploh v bran ne postavijo, tako ugne-zdila in se kot tako nevarna izkazala, kakor se jej primeroma pred prav malo leti v bližnji Italiji. Tam se je ta bolezen podavila prvič okoli leta 1850. in v dobrih desetih letih riso v mnogih prav slovečih krajih ne le nič več vina pridelali, marveč so jim pomrle tudi trte. Tako se je zgodilo tudi po mnozih južnih slovenskih vinorodnih krajih, na Goriškem, v tržaški okolici, v Istri in v ipavski dolini. Da se bode ta bolezen v kaj pogubni meri v naše vinograde vgnezdila, na to kaže posebno kaj mila letošnja zima, katera jej pride jako na korist. Zato opozarjajo vsi strokovni listi vinogradnike že zdaj na to bolezen, in hočemo tudi mi storiti svojo dolžnost in vinogradnike poučiti, kako naj se grozdni plesnobi postavijo v bran. To smatramo za toliko bolj potrebno, ker je prav lahko mogoče, da grozdna plesnoba ugonobi šele nastale nove cepljene vinogradske zasaditve, ki so vender stale toliko truda in denarja.
Pred vsem je potrebno, da se lotijo vsi vinogradniki tistih krajev, katerih se je v prešlih letih ta bolezen pojavila, brez izjeme sredstva, katero je jedino izdatno in to je: žvepljanje trt. Nihče, kdor je že v mi-nolem letu grozdno plesnobo v svojem vinogradu zapazil, naj se ne zanaša, da se letos ne pojavi in nihče naj ne opusti žvepljanja, marveč vsak žvepljaj, vsak brez izjeme.
Kdor pa hoče, da bode žvepljanje izdatno koristilo, da obvaruje ne le grozdje pred razpokanjem in posuše-njem, ampak tudi trte  pred  hiranjem, postopaj tako-le:
Najprej kupi si vsak za žvepljanje potrebno pripravo, to je žvepljalne baklje, žvepljalni meh in fino zmletega žveplja. Taka pušica stane v Novem mestu borih 25 krajcarjev, žvepljalni meh pa stane 1 gld. 10 kr.
Žvepljati se mora začeti, kakor hitro poganjki toliko odrasejo, da je na njih zarod jasno videti. Žvepljati se mora prvič tedaj, kadar so trtni poganjki 5 do 6 centimetrov dolgi. To žvepljanje izvršuje se s pomočjo žvepljalne pušice, s katero se natrosi toliko žvepla na sleherni poganjk, da postane ves rumenkast. Za to prvo žvepljanje ne kaže rabiti meha, kajti en spiha — ker so lističi na trtah še majhni — dosti preveč žveplja in to brez koristi v zrak. Drugič treba žvepljati pred cvetenjem zaroda, takrat pa še z mehom. Ako pa vreme ali čas tega druzega žvepljanja ne dopuščata, naj se nikakor
ne opusti takoj po odevetenju zaroda. Najboljše je, da se žveplja tikoma pred cvetenjem in koj po odevetenju. Odločno manj napačno pa je, ako se opustivno tikoma pred cvetenjem, kakor pa da bi se opustilo ono koj po odevetenju. V tretjič žveplja se potem takrat, kadar jagode dosežejo debelost grašice. Več kakor frikrat žvep* ljati, v naših krajih ni potrebno.
Veak,   kdor  Žveplja,   naj   žveplja le v suhem   vre-
menu, ne pa v dežju ali koj po dežju, tudi ne v rosi. Žveplja se lahko ves dan brez prenehanja, naj solnce pripeka, kolikor hoče. Ako v 48 urah po žvepljanju dežuje, ni žvepljanje prav nič koristilo in že na vsak način potrebno, da se ponovi.
Toliko  v  prevdarek   našim   dolenjskim   vinogradnikom.                                                                 D. N.