Leto XIII z vset številko 5 cena 1,46 EUR ■■■■■ 25. maj 2011 ■■■M Za tržnico so odgovorni lastniki..........................str. 8 Na desetem Unescovem taboru šole iz desetih držav.........str. 9 9 771580 096 04 YAMAHA ^ProMotOr I aprilia Kawasaki kymco VURIS že od 999,00 € Skuterji T/ www.promotor.si K a rrr galerija still caffe na Šlandrovem trgu v Žalcu CAFFE Najboljši ledeni kapučino v Žalcu! HÖR MAN N garažna in industrijska vrata NELSKAMP Vrhunska nemška kritina. ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Prihajajo poklicni vozniki Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Dan mladosti namesto norosti Če vzamemo vse zares, kar pišejo in govorijo, je bila po teži dogodkov minulega meseca gotovo najpomembnejša sobota, ko smo preživeli konec sveta. Apokalipso za letošnji 21. maj je namreč napovedal neki ameriški verski fanatik, baje ne prvič in tudi edini ni bil. Morda je bil del apokaliptične napovedi »le« požar na žalski tržnici sredi maja. Dlje pa »jezdeci apokalipse« vsaj pri nas niso šli. A tudi zgodba o tržnici nima zgolj žalostne plati, saj bo nabržpomenila dokončno rešitev te dolgoletne črne pike sredi Žalca. In če se vrnemo h koncu sveta: kdo razen brezupno vraževernih je sploh verjel v sobotni popolni konec? Po stari svetopisemski zavezi naj bi konec sveta nastopil sedem tisoč let po tem, ko seje Noe rešil s svojo barko, in prav ta dan naj bi bil po izračunih minula sobota. Morda pa nas je konec sveta le oplazil že v preteklih mesecih, letih, ko nam je zagrozil s svetovno gospodarsko krizo, povečano socialno stisko, številnimi rušilnimi potresi, cunamiji, poplavami in drugimi naravnimi katastrofami, ki pretresajo sodobni svet. Vse to sicer prinaša konec marsikomu, a svet kot celota ostaja, se bori in živi naprej! Vseeno raje razmišljam, da t. i. apokaliptične dogodke povzročamo sami oz. da imamo vpliv nanje s svojimi posegi v naravo, z znanostjo, ki hodi po robu, ali vsaj s t. i. človeškimi napakami. Grozljivo bi bilo namreč meniti, da o katastrofah manjših ali večjih razsežnostih odloča zunanja sila, na katero nimamo vpliva. Dovolj ježe bojazen, da so človeku posegi v naravo in prostor ušli izpoda nadzora! Glede na tople majske dni, ki nas vabijo v naravo, pa tudi na številne prijetne prireditve in dogajanja, s katerimi je postregla pomlad, imam vsekakor raje, da se, namesto da se bojimo konca sveta, raje veselimo dnevov mladosti, kot je današnji. Dan mladosti smo svojčas praznovali precej bučno. Morda je bila štafeta mladosti, pa vse tisto priklanjanje enemu človeku res pretiravanje, a pozitivna atmosfera druženja, navdušenja, vznemirjenja in prijetnega pričakovanja takih razsežnosti je vendarle nekaj, kar zbuja nostalgijo in skomine. Ideje v drugih, sodobnejših, ne toliko ideoloških okvirih vendarle niso preživete in ne zgolj nepotreben ostanek nekega prejšnjega sistema, s katerim seje nekdo okoriščal: bratstvo in enotnost med različnimi narodi, kulturami, ljudmi različnih prepričanj, med sosedi. Pozitivni ideali, ki jim sledimo. Druženja, ki utrjujejo medsebojno sožitje in razumevanje med različnimi, pa tudi pripadnost narodu, skupnosti, državi, pa tudi ljubezen do nje. Vrednote, ki spodbujajo spoštovanje, sočutje do sočloveka, zaupanje v dobro... Vam je znano? Morda pa apokaliptična svarila le niso tja v en dan. Morda nas želijo spomniti na vrednote, kijih pozabljamo, tiste, ki bi nas postavile nad materialnost tega sveta in nam omogočile preživeti mimo uničujoče ustvarjalnosti in pohlepa kapitalizma. Ker smo zaupali sočloveku, ker smo znali zbuditi empatijo, ker smo našli prave skupne cilje. Ni še prepozno. Zato, dragi Spodnjesavinjčani, živite dan mladosti, ne glede na starost, ne glede na prepričanje. Spomnite se le pozitivne dediščine preteklosti in si privoščite dan mladosti namesto norosti, ki preplavlja svet! Lucija Kolar TEJ STREHI NITI 'MOKRA ZOFKA" NE PRIDE DO ŽIVEGA. Milan Pečnik V Žalcu in na avtopo-ligonu v Ločici ob Savinji bo 10. in 11. junija potekal 39. kongres Zveze poklicnih šoferjev in avtomehanikov Evrope (EVBV-IAFHS). Organizirata ga ZŠAM Slovenije in ZŠAM Savinjske doline. Kot je povedal podpredsednik slovenske in predsednik savinjske ZŠAM Milan Pečnik, bodo kongres v Sloveniji pripravili petič, na njem pa naj bi sodelovalo približno 600 poklicnih voznikov in drugih članov zveze, med drugim iz Francije, Nemčije, Švice, Lichensteina, Avstrije in s Hrvaške. Razpravljali bodo o vseh aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo, od prometa in potrebnih izboljšav do pogojev dela poklicnih voznikov, delovnih časih in kaznovalnih politikah v posameznih državah. Kongres se bo začel 10. junija popoldne s prihodom udeležencev v žalski hotel in sejo predsedstva EVBV-IAFHS. Naslednji dan, v soboto, bo ob 10. uri pred UPI-jem svečana parada uniformiranih enot, narodnih noš in starodobnih vozil, ki bo po Šlandrovem trgu potekala do odra pri občinski stavbi (zapora prometa bo od 9. do 13. ure). Zatem si bodo udeleženci kongresa ogledali nekatere turistične znamenitosti in se popoldne zbrali v prireditvenem šotoru na poligonu v Ločici, kjer bo ob 15. uri uradno odprtje kongresa s slavnostnimi nagovori in kratkim kulturnim programom, ob 16. uri pa se bo v prostorih ZŠAM Savinjske doline začel delovni sestanek delegatov. Zvečer bodo udeleženci kongresa še zaplesali in se naslednji dan odpravili domov. K. R. Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 X 2125 mm. 950 € 888 ( matjaz Ustvarjamo pozdrave Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini & Nedelja, 26. junij, ob 8. uri start in cilj v pred Hotelom Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 i ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Žalec, Savinjska cesta 87 tei. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Nevenka Markič, Vrbje 50, Žalec 2. Ivana Mlinar, Ipavčeva 4, Žalec 3. Mile Bekič, Cesta na Lavo 8, Žalec Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec 35 let vrta zdravilnih rastlin Praznik vina 2011 atrij j>a%>tno%>e htse 10.6. Jure Tori trio 17.6. Joz sem Ela. čistilka v knjižnici 1.7. Katarina Mala C Sladcnre G. 7. Trianglov poletni večer slovenske popevke 15.7. Večer z Danijem Bedračem in gostjo Simono Kropeč 22.7. Sanja Poljšak Pesan z gosti 23.7. Kitarski večer. Duo Petrič - Shrestha Ob 21. uri, vstopnina 5 EUR 13 EUR konzumacija] ZKsr ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Med spretnostno vožnjo Med ogledom vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč Od 6. do 8. maja so v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljar- Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji je potekalo 43. občinsko kolesarsko tekmovanje Občine Žalec Kaj veš o prometu. V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu ter praktičnem delu z ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah z gorskimi kolesi in s čeladami ter v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo 28 učenk in učencev štirih osnovnih šol žalske občine (OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ stvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) praznovali 35 let vrta. Šempeter in II. OŠ Žalec). Med ekipami je pri mlajših (6. in 7. razred) zmagala OŠ Griže, pri starejših (8. in 9. razred.) pa OŠ Šempeter. Med mlajšimi je posamezno zmagal Domen Sevnik (OŠ Griže), med starejšimi pa Jernej Vrhunc (OŠ Šempeter), ki se bo 28. maja udeležil 20. državnega tekmovanja v Ljubljani. Za osvojena prva tri mesta so tekmovalci prejeli kolajne in praktične nagrade, ki jih je podelil predsednik Sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Žalec Milan Čadej. T. Tavčar Obiskovalci so si lahko ogledali vrt v spremstvu vodje vrta mag. Nataše Ferant, ki je delila nasvete za vzgojo zelišč, lahko so kupili ekosadike zelišč in vrtnin. Glavna slovesnost ob obletnici je potekala v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, kjer sta zbrane nogovorila direktorica IHPS Martina Zupančič in župan Občine Žalec Janko Kos, sledila so predavanja strokovnjakov Miše Pušenjak, prof. Sama Krefta, zeliščarice Mirjam Grilc in mag. Nataše Ferant. Organizatorji so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj so jih obiskali tako otroci iz vrtcev kot osnovnošolci, študentje in upokojenci. Vsi so z zanimanjem spoznavah rastline in bili navdušeni nad urejenostjo vrta. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi mikropivovarno inštituta in izvedeli veliko zanimivega o varjenju piva ter poskusili zeliščno in hišno pivo in domače čaje. V ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva pa so si lahko obiskovalci v tem času ogledali zgodovino hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji. T. T. Vrhunc na državno Sprejem gasilskega avtomobila za kar 28 različnih kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Vse niti ima pod pokroviteljstvom KS Galicija v rokah Odbor za pripravo prireditve Gališki dnevi. V tem času se v kraju povežejo prav vsa društva, šola, vrtec, nekatera podjetja in posamezniki. Kar nekaj prireditev se je že zvrstilo, med drugimi tudi prireditev o obujanju starih običajev, ki je bila prejšnjo soboto. Zelo zanimivo je srečanje šter-jakov, ki bi moralo biti 15. maja, pa so zaradi dežja prestavili na 19. junij. Sicer pa bo zagotovo znova prijetno tudi na partizanskem mitingu, ki ga to nedeljo organizirajo v Zavrhu, in na drugih prireditvah, ki bodo sledile vse do 25. junija, ko bodo prej omenjeno gasilsko vozilo slavnostno predali svojemu namenu. D. Naraglav Društvo savinjskih vinogradnikov je tudi letos pripravilo prireditev Praznik vina, na kateri so vinogradnikom podelili priznanja za najboljša vina letnik 2010 in starejša. Zbrali so se v atriju Savi-nove hiše, kjer je zbrane uvodoma nagovoril žalski župan Janko Kos, nato pa predsedniku Društva savinjskih vinogradnikov Silvu Mariču, gospodarju trte Nikolaje Bogomirju Rotovniku in vitezu vina Dragu Medvedu podelil stekleničke lanskega pridelka modre kavčine, ki jo bo Občina Žalec podarjala kot žlahtno darilo ob posebnih priložnostih. Sledila je podelitev priznanj V soboto, 14. maja, so gasilci iz Velike Pirešice poskrbeli za slovesen sprejem novega gasilskega vozila. Gre za sodobno kombinirano vozilo, ki je namenjeno vsem oblikam reševanja in gašenja požarov, ki jim bo pri njihovem delu zagotovo v veliko pomoč. Sredstva za novo vozilo so zbirali več let, saj gre za velik finančni zalogaj, ki so ga uspeli zagotoviti z lastnim delom, s pomočjo Občine Žalec, KS Galicija, nekaterih podjetij v kraju in pomočjo domačih botrov. Sprejema vozila se je udeležilo veliko domačinov, ki so se ob tej veliki pridobitvi poveselili pozno v noč. Sprejem so pripravili v okviru prireditve 17. Galiških dni. Letos bodo v okviru omenjene prireditve poskrbeli Novo gasilsko vozilo PGD Velika Pirešica S podelitve zlatih diplom vinogradnikom vinogradnikom. Predsednik Silvo Marič in vinska kraljica Suzana Čakš sta podelila 22 zlatih in 35 srebrnih diplom, vitez vina Drago Medved pa je v nadaljevanju vodil po- kušnjo 15 najbolje ocenjenih vin letnika 2010 članov društva. Za posebno glasbeno doživetje je z vinskimi napitnicami poskrbel kantavtor Aleš Črnko. T. Tavčar Kresnični večer Novo Celje, 21. junij, ob 81. uri Prestopite z nami prag poletja ob gi» prijemi glasbi s kulturnim prosramom m: H V a b I j e n i ! ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.sl Komisija zbira predloge Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je razpisala pogoje in rok dajanja pobud za podelitev priznanj Občine Žalec v letu 2011. Zadnji rok za oddajo pobud je 31. maj opoldne. V Občini Žalec vsako leto podeljujejo grbe, plakete in priznanja, največ pet vsakih, in sicer posameznikom ter organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom. Pobude lahko podajo fizične in pravne osebe, prejemnike priznanj pa potrdi občinski svet. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta 6. septembra. K. R. Kulturno društvo Svoboda Liboje nudi možnost organizacije in izvedbe revije narodno zabavnih ansamblov Prireditev je vsako leto zadnjo novembrsko nedeljo v kulturnem domu v Libojah. Vabljeni posamezniki, društva, organizacije ... Organizator revije je dolžan kulturnemu društvu plačati le najem, ogrevanje in čiščenje dvorane. Ponudbe sprejemajo do 31. 7. 2011 na naslov: Kulturno društvo Svoboda Liboje, Kasaze 48, 3301 Petrovče. Dodatne informacije na telefonski številki: 041 709 183 (Jolanda Železnik). Na vzhodu mesta krožišče Rekonstrukcija Gotoveljske ceste in deloma tudi križišča z obvoznico V teh dneh je nekoliko du poteka obnova Gotovelj-oviran promet na kar dveh ske ceste do semaforizirane-križiščih tako imenovane ga križišča z obvoznico (v žalske obvoznice. Na zaho- okviru OPPN Žalec Zahod), na vzhodni vpadnici v mesto pa urejajo krožišče. Križišče na vzhodu mesta je bilo ena najnevarnejših prometnih točk. Zlasti po priključitvi lokalne ceste z Ložnice je na tem območju pogosto prihajalo do prometnih nesreč. Cesta je v pristojnosti Direkcije RS za ceste, ki je po številnih opozorilih žalske občine letos vendarle namenila 50 tisoč evrov iz sredstev za nujna vzdrževalna dela oziroma sanacijo nevarnih križišč. Za umirjanje prometa je najučinkovitejše krožišče. Direkcija je izbrala tudi izvajalca - VOC Celje. Občina Žalec je zagotovila dodatnih 15 ti- Na vzhodu Žalca nastaja krožišče PROGRAM PRIREDITVE ŠPORTNI CENTER rftTAfl 10.00 -14.00 Zaključna prireditev akcije Razpnimo jadra 10 3, 2, 1 ...CILJ. Od 19.00 ŽALSKA NOČ MLADIH Glavni oder: Tabu, Zlatan Čordić Zlatko, Nina Pušlar Elektronski oder: Bodyrox (UK), Dean Deen (DanceRepublic) Luke Sampller MESTNI PARK 16.00 - 18.00 Srečanje pihalnih godb ŠLANDROV TRG - GOSTINSKI LOKALI STIL CAFFE Razstava Staneta Jakšeta - Stanca in akustična glasba ELIZABETH CLUB 10.00 Otroško rajanje in kuhanje 11.00 Brunch,14.00 in 18.00 Kuharski show, 16.00 - 21.00 Cantemus BISTRO BUCKA 11.00 Otroška plesna delavnica (Igen), 12.00 Tekmovanje v kuhanju golaža ü ŠLANDROV TRG - PRIREDITVENI ODER 18 00 Ribič Pepe, komika Klemen Mauhler in Vid Valič 20.00 Fešta bend - velenjski trubači. Primož Zvir s prijatelji 21.30 Showmix, Nuša Derenda, plesna skupina Superstar 24.00 Maja Keuc. Showmix Program bo povezoval Boštjan Romih Prireditev v primeru slabega vremena odpade, razen Žalske noči mladih, ki bo takrat pod šotori Medijski pokrovitelj Vsak žarna šek šteje! , ’ 1 Na prireditv j bomo zbirali zamaške za dobr odelne nafnbrtel / - _ 11 Ljasr 1 soč evrov, že prej pa je imela naročen projekt. Z deli naj bi končali še ta mesec, vendar pa ureditev krožišča ne bo dokončna, saj po besedah župana Janka Kosa nivoji še ne bodo usklajeni z lokalnimi cestami. Zato bodo robniki v prvi fazi plastični, kasneje pa betonski, plastične dele pa bo kasneje mogoče uporabiti na kakšnem drugem križišču. Za začasno ureditev so se odločili zaradi čimprejšnje zagotovitve večje prometne varnosti. K. R., foto: T. T. Dokončanje kanalizacije je zdaj bližje Vabljeni na osrednjo občinsko proslavo ob 20-letnici slovenske državnosti ki bo v petek, 24. junija, ob 19. uri v Domu II. slovenskesa tabora v Žalcu. Župan Janko Kos in direktor CMC Marjan Vengust ob podpisu pogodbe Žalski župan Janko Kos je tudi v imenu ostalih občin so-financerk (Braslovče, Polzela in Prebold) v podjetju CMC v Pirešici 11. maja podpisal pogodbo o dokončanju del izgradnje kanalizacijskega sistema. Izvajanje del spada v okvir projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Pogodbo za dela, za katera sta se združili v skupnem nastopu podjetji CMC, d. d., iz Celja in Plima, d. o. o., iz Žalca, je v imenu izvajalca podpisal Marjan Vengust, predsednik upravnega odbora CMC, d. d. Pogodba v vrednosti nekaj več kot 561 tisoč evrov brez DDV zajema dokončanje del na 12 kanalih, ki jih ni uspel dokončati prejšnji izvajalec Vegrad. Spomnimo, da je bila pogodba z njim prekinjena že 31. 7. 2010. Dela z novim izvajalcem bodo predvidoma končana v treh mesecih od prevzema del novega izvajalca, obsegajo pa predvsem dokončanje del na terenu, sanacijo nekakovostno opravljenih predhodnih del, odpravo pomanjkljivosti in pridobitev upravnih dovoljenj do prevzema kanalizacijskega sistema v celoti. Denar za plačilo obveznosti bodo črpali iz neporabljenih sredstev projekta, zadržanih sredstev ter vnovčenih bančnih garancij Vegrada. »Po vseh zapletih zaradi nezmožnosti dokončanja s strani Vegrada in dolgega vmesnega obdobja, ko naročniki nismo mogli nadaljevati s projektom, imamo zdaj zaupanje v novega izvajalca, da bo dela dokončal in v občinah Braslovče, Polzela, Pre- bold in Žalec namenu predal približno 28.853 m kanalizacijskega sistema,« je povedal Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja. Na priključevanje že dolgo časa čakajo uporabniki z območja občin Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec, ki se bodo lahko začeli po koncu projekta in prevzema objektov priključevati na zgrajeno kanalizacijo, ki bo na ta način dosegla vrednost v višini skoraj 7,9 milijona evrov brez DDV. Operacijo financirata EU v višini 62 % upravičenih stroškov in Republika Slovenija v višini skoraj 28 % upravičenih stroškov. L. K. Dan odprtih vrat tretje univerze V okviru letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja je Univerza za 3. življenjsko obdobje Žalec v četrtek, 12. maja, organizirala dan odprtih vrat. Naključje je botrovalo k temu, da je Žalec na ta dan gostil tudi nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja 2011. Tako jih je po osrednji prireditvi, ki je potekala v Domu II. slovenskega tabora Žalec, v njihovih prostorih v Ber-gmannovi vili v Žalcu z obiskom počastila tudi skupina udeležencev dogodka, med katerimi je bilo nekaj predstavnikov slovenskih ljudskih univerz. Podpredsednik društva Marjan Turičnik jim je spregovoril o dejavnostih ® 03/712 12 80 121 zkst.utrip@siol.net Žalske univerze, dotaknil pa se je tudi vedno pereče problematike dodelitve ustreznih prostorov, kjer bi društvo lahko delovalo, in pa seveda financiranja. Ob tej priložnosti se je zahvalil lokalni skupnosti, ki jih vsa leta delovanja podpira v okviru proračunskih možnosti. V pogovoru pa tudi niso pozabili na trenutni evropski projekt Krepitev mreže nevladnih organizacij na področju izobraževanja starejših, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo in v katerem kot partner sodeluje tudi žalska univerza, projekt pa pomembno prispeva k razvoju univerze v prihodnje. D. N. Naročnik: Kulinarika Podpečan - priprava jedi, Jernej Podpečan s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče Obnovljena lokalna cesta Za praznik o dosežkih in naložbah lipa-Smartno Tešova Prapreče Vologa eronim ■erTnca Letošnji dobitniki občinskih priznanj z županom Francem Sušnikom Občina Vransko praznuje 14. maja svoj občinski praznik, na ta dan je namreč Vransko leta 1868 pridobil trške pravice. Osrednjo prireditev, slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj, so pripravili v dvorani Kulturnega doma Vransko, slavnostni govornik pa je bil župan Franc Sušnik. V svojem govoru je izpostavil številne uspehe in poudaril, da je občina v dvanajstih letih samostojnega delovanja dosegla pomembne kratkoročne in dolgoročne cilje. Ob letošnjem prazniku so proslavili zaključek del pri obnovi ceste Vransko-Prapreče-Tešova, v športnem parku pri šoli so namenu predali park za rolkanje - skate park, na hiši št. 13 Vransko pa so odkrili spominsko ploščo Luki Sevšku, župniku in pesniku Slomškovega kroga. Največja naložba, ki še poteka, pa je gradnja kanalizacije in čistilne naprave za vzhodni del občine, njena vrednost znaša koli 500 tisoč evrov, kmalu pa bodo začeli s poskusnim obratovanjem. Župan Franc Sušnik in direktorica občinske uprave Jadranka Kramer sta v nadaljevanju podelila občinska priznanja. Najvišje občinsko priznanje, grb občine, je za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave prejel Emil Jelen, s plaketo sta bila nagrajena Franc Remic za dolgoletno skrb in vzdrževanje Marijine cerkve na Čreti in Frančiška Mavrič za dolgoletno delo v Planinskem društvu Vransko, priznanje pa so prejeli Janez Šoštar in Ivan Mihevc za prispevek pri ureditvi rekreacijskih prostorov DU Vransko, Frančišek Brišnik za dolgoletno uspešno delo na področju kmetijstva in Športnorekreacijsko društvo Ločica pri Vranskem za gradnjo športnega igrišča. Slavnostno sejo sta z igranjem na violino popestrila Lucija Bogataj in Urban Jerman z Glasbene šole Risto Savin Žalec, zaplesala pa je Folklorna skupina Vransko. T. Tavčar Imenovali svet ZKTŠ Polzela Dobitniki plaket in priznanj, župan Ljubo Žnidar in predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Simon Ograjenšek Zveza športnih društev Občine Polzela in župan Ljubo Žnidar sta v prostorih občine pripravila sprejem za športnice, športnike in zaslužne športne delavce in jim podelila priznanja in plakete za vidne uspehe na lanskoletnih državnih in evropskih tekmovanjih. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Simon Ograjenšek, župan Ljubo Žnidar pa se je športnikom in športnim delavcem zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih. V nadaljevanju so si ogledali prvenstveno košarkarsko tekmo med Hopsi in Elektro iz Šoštanja, ob polčasu pa so najboljšim športnikom pol-zelske občine podelili plakete, priznanja in knjižno darilo, Monografijo Polzele. Bronasto plaketo so prejeli: Matic Hribernik (3. mesto na DP v kategoriji mladici -76 kg), Luka Petrovič (2. mesto na DP v kategoriji ml. dečki -35 kg), družina Sadnik (3. mesto na DP v planinski orientaciji v kategoriji F), Laura Skornšek (2. mesto na DP v kategoriji borbe članice -50 kg), Max Kralj Kos (1. in 2. mesto na DP v deskanju na snegu v kategoriji do 15 let), Juš Jagarinec (1. mesto na DP v kategoriji borbe st. dečki -45 kg), srebrno Luka Deberšek (1. mesto na DP v kategoriji borbe kadeti +75 kg), zlato Vesna Bezgovšek (7. mesto na študentskem svetovnem prvenstvu v kategoriji borbe članice do -50 kg). Posebno priznanje za dolgoletno delo na področju športa sta prejela Tomaž Deberšek (Karte klub Polzela) in Vlado Travner (Tenis klub Polzela). T. Tavčar Polzelski svetniki so se sestali na 5. redni seji občinskega sveta in obravnavali 16 točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika prve telefonske korespondenčne seje, na kateri so svetniki potrdili Marijo Jerman iz Zahomc v Občini Vransko za predstavnico občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko v Nadzornem svetu JKP Žalec, so obravnavali in potrdili zaključni račun proračuna Občine Polzela za lani, nato pa razpravljali Tulipanovec ob dnevu Zemlje Na svetovni dan Zemlje so v Občini Polzela pripravili kar dva dogodka. Najprej so v parku Senek zasadili drevo V parku Senek so zasadili tulipanovec - tulipanovec, zbrane sta ob tem nagovorila župan Ljubo Žnidar in predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik, učenci OŠ Polzela pa so pripravili kulturni program. Pol ure za tem so prisluhnili predavanju z naslovom Gozd je naše naravno bogastvo, ki ga je vodil Uroš Petrič, predstavnik Zavoda RS za gozdove, OE Celje, in predavanju z naslovom Gobe - sadež nevidnih rastlin, ki ga je vodil Franci Uratnik, predsednik Gobarsko mikološkega društva Polzela, ki je v sodelovanju s hortikulturnim in turističnim društvom ter z Občino Polzela poskrbelo za ta dogodek ob dnevu Zemlje. Med prireditvijo so na ekološki stojnici ponujali gobje in domače dobrote. T. Tavčar o ceni storitev pomoč družini na domu v Občini Polzela. Pomoč družini na domu je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v domačem okolju, a se zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa jim tovrstne oskrbe in nege ne zmorejo zagotoviti ali zanjo nimajo možnosti. Izvajalec storitev v Občini Polzela je Dom Nine Pokorn Grmovje, ki je pripravil predlog novih cen. Po krajši razpravi so svetniki potrdili novo ceno, ki znaša med tednom 19,47 evra na uro, za uporabnika 6,12, in ob nedeljah in praznikih 21,37, za uporabnika 6,92 evra, razliko, to je 55 odstotkov, bo pokrila občina. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o imenovanju članov Sveta Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela, ki je bil ustanovljen na 4. seji občinskega sveta. Za predstavnike občine, ustanovitelja zavoda, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala komisijo s člani Alenko Završnik, Jernejo Svetko, Alenko Kočevar in Antonom Mešičem. Ker svetniki s tem niso bili zadovoljni, so namesto Jerneje Svetko imenovali podžupana dr. Jožeta Korberja, Alenka Završnik pa je zaradi osebnih razlogov odstopila, na njeno mesto pa so predlagali Bojano Kralj Kos, in takšen predlog tudi potrdili. Brez pripomb so svetniki v nadaljevanju potrdili sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010, tri predloge sklepov o sofinanciranju pri obnovi ceste v Dobriču, Založah in Ločici ob Savinji ter dopolnjen letni načrt razpolaganja s premoženjem za potrebe občine. V prvem primeru gre na nepremičnino, ki jo daje občina v najem v naravi. To je gostinski lokal v Gradu Komenda v velikosti 156 kvadratnih metrov z vso potrebno opremo. Izklicna najemnina je 3 evre za kvadratni meter mesečno brez DDV. V drugem primeru pa daje občina v najem nepremičnino, to je kmetijsko zemljišče - njiva, na katerem je del razbremenilnega objekta in kana-lizacijskiga voda in je še primerna za kmetijsko obdelavo. V tretjem primeru gre za dovozno cesto do cerkvenih objektov v Andražu. Svetniki so bili seznanjeni z letnim poročilom 2010 OŠ Polzela in Vrtca Polzela, II. OŠ Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec in Regijskega študijskega središča ter potrdili letni program športa v Občini Polzela za letos. Sprejeli so sklep o podpisu pisma o nameri za sodelovanje v projektu Regijska štipendijska shema Savinjske regije 2011/2012. Kot je povedala Alenka Kočevar, direktorica občinske uprave, bo Občina Polzela s pismom o nameri izrazila interes za sodelovanje, preko katerega bo izvajala svojo štipendijsko politiko in se zavezala sofinancirati do 25 odstotkov štipendij za upravičence iz svoje občine. T. T. Plakete in priznanja športnikom Cesto je blagoslovil Jože Turinek Med pomembnimi pri- prazniku Občine Vransko dobitvami ob letošnjem so namenu predali prvo fazo obnovljenega cestnega odseka Vransko-Prapre-če-Vologa-Tešova v dolžini 550 m. Župan Franc Sušnik je ob odprtju povedal, da so dela zajemala obnovo spodnjega in zgornjega ustroja cestnega telesa z dvoslojno asfaltno prevleko in ureditev meteorne in fekalne kanalizacije ter izgradnjo javne razsvetljave in pločnika. Vrednost del, ki jih je opravilo podjetje CMC Celje, je 140 tisoč evrov. Prispevek Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bil 102 tisoč evrov, ostalo pa je zagotovila Občina Vransko. V kulturnem programu je nastopil Jože Oblak z OŠ Vransko - Tabor, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Turinek. T. Tavčar ms Namenu predali nov prizidek šole Šentjurski sejem tokrat deževen celoti opremiti. Kot 20-letni lastnik objekta bo Remont skrbel tudi za vsa vzdrževalna dela. Celotna investicija vključno z 20-letnim vzdrževanjem je veljala 1.460.000 evrov. Po nagovoru župana, ki je še poudaril, da je šola duša vsakega kraja, je nastopil slavnostni trenutek podelitve občinskih priznanj. Adolf Laznik je za uspešno in nesebično delo v vaški skupnosti Miklavž prejel srebrno plaketo občine, Občinsko priznanje so prejeli Dominik Drnolšek za dolgoletno delo na operativnem gasilskem področju v PGD Loke, Martin Krajnc za dolgoletno delo v čebelarstvu in Ivan Hrastnik za uspešno delo na področju gasilstva in društvenega življenja v PGD Kapla - Pondor. Priznanje župana pa je šlo tokrat v roke Mitji Potočniku za izredne športne dosežke, med katerimi še posebno izstopa letošnja osvojitev naslova svetovnega prvaka v taekwondoju na Novi Zelandiji. Zadnja v nizu prireditev ob občinskem prazniku Občine Tabor je bil letos Šentjurski sejem, ki so ga zaradi velike noči in prvomajskih praznikov za tri tedne prestavili. V nedeljo, 15. maja, pa je organizatorjem zagodlo tudi vreme, saj je ves dan deževalo, tako da pravega sejemskega vzdušja tokrat ni bilo. Kljub vsemu pa so organizatorji izpeljali večino dogodkov, predvidenih za tisti dan. Dogajanje je potekalo pot platneno streho, v domu krajanov pa so pripravili razstave in prodajali sladke dobrote domačega društva žena in deklet. Na žalost je odpadla povorka, so se pa vsi tisti, ki naj bi sodelovali v povorki, zbrali pod šotorom, kjer je potekala slovesnost ob 60-letnici obstoja PGD Loke. Svoj jubilej so počastili tudi z razvitjem novega društvenega prapora. Slovesnost je vodil Marko Semprimožnik, zbranim pa so v nadaljevanju spregovorili predsednik PGD Loke Lipe Tekavc, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in župan Vilko Jazbinšek, ki je nase nadel gasilsko uniformo, saj je že devet let častni član PGD Loke in PGD Ojstriška vas Tabor. Novi prapor, ki ga krasi kar 65 zlatih in 31 srebrnih žebljičkov ter 8 trakov sponzorjev, je razvil župan, blagoslovil pa domači župnik dekan Polde Selčan. Slovesnosti so se udeležili tudi godbeniki pihalne godbe veteranov iz Velenja, sledil je nastop letošnjih prijavljenih glasbenih, pevskih in plesnih talentov, ki ga že vrsto let na Šentjurskem sejmu pripravlja Pevsko društvo Tabor. V nadaljevanju so za veselo razpoloženje poskrbe- no in podjetjem Remont iz Celja. To podjetje se je s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu obvezalo izpeljati investicijo z lastnimi sredstvi in šolo tudi v Sprejem novorojenčkov in prvošolcev Najmlajši občani Občine Tabor s starši V okviru tedna družine je župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek pripravil tradicionalni sprejem za družine novorojenčkov in otrok, ki bodo jeseni vstopili v prvi razred Osnovne šole Tabor. V zadnjem letu dni od 15. aprila 2010 do 15. aprila 2011 se je število novih prebivalcev povečalo za 18 novorojenčkov, prag prvega razreda pa bo septembra prestopilo 10 najmlajših šolarjev. Sprejem so s kulturnim programom popestrili učenci 3. b-razreda POŠ Tabor pod vodstvom mentorice Manje Majcen in Marjete Terbovšek ter Vrtca Tabor pod vodstvom Klavdije Konečnik. Predstavili so se z recitacijo, igro, s petjem in plesom. Otroke in starše je nagovoril župan Vilko Jazbinšek in izrazil veselje in zadovoljstvo nad rojstvom novih občanov. Z novimi stanovanji in priselje-nostjo pa se bo število prebivalcev zagotovo še povečevalo. Ob tej priložnosti je Občina Tabor po Odloku o enkratnem denarnem prispevku za novorojenčke in prvošolčke POŠ Tabor iz proračuna namenila enkratni denarni prispevek za prvega novorojenčka v višini 200,00 EUR, za naslednjega otroka pa še 50 odstotkov več. Prvošolci, ki so vpisani v POŠ Tabor, pa bodo prejeli 150 evrov. Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je novorojenka ali prvošolec pod pogoji, da je eden od staršev državljan RS in ima stalno prebivališče v Občini Tabor. D. N. Nagrajenci z županom Vilkom Jazbinškom Letošnji 6. maj bo v Občini Tabor zapisan z zlatimi črkami. Poleg slavnostne seje ob občinskem prazniku so namreč namenu slovesno predali novi prizidek k šoli. Novi prostori bodo tako po letu 1967 zagotovili v Taboru znova popolno osnovno šolo. Slovesna prireditev je potekala v dvorani Doma krajanov Tabor, ki je bila povsem polna. Slavnostne seje ob občinskem prazniku in odprtju prizidka se je udeležilo tudi zelo veliko gostov. Med njimi vsi župani ali podžupani spodnjesavinjskih občin, predstavniki osnovnih šol, Zavoda RS za šolstvo, OE Celje, ministrstva za šolstvo in šport in drugi, tudi investitorji in izvajalci izgradnje prizidka in povečanja jedilnice. V prvem delu slavnostnega večera, ki so ga s koračnico ob prihodu praporov in zelenega Jurija začeli Savinjski rogisti, so prireditev polepšali člani Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor skupaj z Ansamblom Robija Zupana. Zbrane je nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je v svojem nagovoru izpostavil novo pridobitev, ki je nastala kot plod dobrega sodelovanja in partnerskega odnosa med obči- K slavnostnemu večeru, ki je bil v nadaljevanju v znamenju nove pridobitve, so dodali svoj delež tudi učenci POŠ Tabor, ki so peli, plesali in zaigrali prizor iz šolskega življenja svojih babic in dedkov, občinstvu pa se je s petjem predstavil tudi učiteljski zborček. Zbranim so spregovorili tudi ravnateljica OŠ Vransko - Tabor, predstavnica Zavoda za šolstvo Celje in predstavnik ministrstva za šolstvo in šport. Na dvorišču pred šolo so prerezali trak, s katerim so simbolično odprli vrata novega prizidka. Slavnostni trak sta prerezala župan Vilko Jazbinšek in ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki. Pri tem dejanju sta se jima pridružila Ivan Basle kot predstavnik zadnje generacije učencev nekdanje osemletke in Tia Pečovnik, ki bo jeseni učenka prve generacije učencev, ki bo v domačem kraju hodila v popolno devetletno šolo. Po prerezu traku so si udeleženci ogledali novozgrajeni objekt in bili prijetno presenečeni. Vsi prostori so namreč popolnoma opremljeni in pripravljeni za uspešno izvajanje pouka 1. septembra. Kot po navadi pa se je večer končal s prijetnim druženjem ob kozarčku in dobrotah, ki so jih pripravili za to priložnost. D. Naraglav Prizidek sta uradno odprla ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki in župan Vilko Jazbinšek Novi prapor krasi kar 65 zlatih, 31 srebrnih žebljičkov in 8 trakov sponzorjev li narodno-zabavni ansambli Navihani muzikantje, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Robija Zupana, Štajerski baroni, Ansambel bratov Aubreht, jodlar Lojz in povezovalec Marko Semprimožnik. D. Naraglav Občina bo lahko ukrepala Preboldski svetniki so se na 6. redni seji zbrali 12. maja in med 12 točkami dnevnega reda v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o merilih in postopku za določitev ne-vzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževanih del na takšnih objektih. Sprejete so bile tudi spremembe občinskih podrobnih prostorskih načrtih za Latkovo vas. Predlog odloka o merilih in postopku za določitev nevzdr-ževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na takih objektih v Občini Prebold so pripravili na osnovi Zakona o graditvi objektov. Ta zakon omogoča občini, da s sprejetjem ustreznega odloka vzpostavi instrument, s katerim lahko uveljavlja javni interes, če so na objektu v zasebni lasti takšne pomanjkljivosti, da zaradi zastarelosti, vremenskih vplivov ali drugih razlogov zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in so te pomanjkljivosti posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine. Vendar pri tem ne gre za dejstvo, da bi bil takšen objekt nevaren. Nadzor nad nevarnimi gradnjami je namreč v pristojnosti gradbene inšpekcije in ne občine. S tem se sicer omejuje lastninska pravica zaradi javne koristi oziroma interesa, pri čemer pa župan Vinko Debelak poudarja, da bo občina skrbno preučila vsak primer in če je stanje objekta posledica dejstva, da lastnik nima potrebnega denarja za vzdrževalna dela, bo to upoštevala in mu skušala pomagati. Odlok pa določa kriterije, kaj so ne-vzdrževani objekti in postopke za izdajo odločbe, s katero se lastniku objekta določi, da v določenem roku izvede po- trebna vzdrževalna dela. Predlog odloka, ki je v 30-dnevni javni obravnavi, ima zaenkrat dve možnosti: po prvi bi bil nevzdrževan objekt in potrebna vzdrževalna dela določen v elaboratu, po drugi pa bi o tem odločala posebna komisija. V Preboldu imajo trenutno dva najbolj problematična objekta kar v samem središču kraja, ob glavnem križišču. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki v prvi in drugi obravnavi potrdili spremembe in dopolnitve odloka o lokacijskem načrtu dveh območij v Latkovi vasi in v prvi obravnavi predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Hrastja, prav tako v Latkovi vasi. Slednji predvideva gradnjo petih enodružinskih hiš. Za lokacijska načrta južno od državne ceste Ljubljana - Celje oziroma v SZ delu Latkove vasi so svetniki spremembe sprejeli kljub nasprotovanju krajanov, ki so zbirali podpise in jih poslali na ministrstvo za okolje in prostor. Opredelitvam iz lokacijskega načrta, ki jim nasprotujejo, so bile namreč sprejete že v prvotnem odloku iz leta 2007, ministrstvo pa je presodilo, da za navedene prostorske ureditve ni potrebno voditi vzporednega postopka celovite presoje vplivov na okolje. Sicer pa oba lokacijska načrta skupaj urejata 12,4 hektarov veliko območje. Preboldski svetniki so na majski seji kljub nekaterim pomislekom potrdili sodelovanje občine v Regijski štipendijski shemi (trenutno je samo en štipendist) in predlog pogodbe o sofinanciranju projekta RDO Dežela Celjska. Potrdili so tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12.2010. K. R. 1 IB Beljenje notranjih površin in fasad ornlnil Dekorativni opleski 1 IfSUlr Izdelava izolacijskih fasad 1 DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Sl LIK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Naročnik: Organizacija kulturnih prireditev, Andrej Hofer s. p., Šlandrov trg 20, 3310 Žalec 6 maj 201Ì PO DOLINI Pomoč potrebuje vse več ljudi Cilj je Slovenija - učeča se dežela Predsednica OO RK Darja Fišer med podajanjem svojega poročila Prejšnji mesec so se na redni letni skupščini zbrali predstavniki krajevnih organizacij in vodstva OZ RK Žalec. Poleg pregleda opravljenega dela v preteklem letu, programa dela za letos in razprave o sedanjem in pričakovanem stanju na socialnem področju so izpostavili tudi potrebo po trdnejšem sodelovanju med Območno organizacijo RK in krajevnimi organizacijami. Ne glede na to pa je Območno združenje Rdečega križa Žalec skupaj s krajevnimi organizacijami opravilo veliko dela in pomagalo socialno ogroženim občankam in občanom. Skupaj je bilo opravljenih kar okrog 35.000 ur prostovoljnega dela. Razdeliti je bilo potrebno veliko hrane iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti, ob tem pa so potekale tudi ostale aktivnosti. Na enajstih krvodajalskih akcijah je kri darovalo 1642 krvodajalcev, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu. Razveseljivo je predvsem to, da je kri darovalo kar 254 novih, prvič vpisanih krvodajalcev, od tega 6,3 % mladih od 20 do 25 let. Območno združenje RK Žalec pri izvajanju svojih programov ostaja zvesto tradiciji. Še vedno namenja največ pozornosti, časa in energije uspešnemu izvajanju javnih pooblastil in tradicionalnim programom na socialnem področju, zdravstveno preventivni dejavnosti, delovanju ob naravnih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnikom in invalidom, starejšim ... Skratka skrbi za socialno blaginjo in za humane odnose med ljudmi. Tudi lani je bilo razdeljene veliko hrane iz Nevarni odpadki Simbio, družba za ravnanje pnostih Občine Žalec pa 2. in 3. z odpadki, bo maja in na začet- junija. ku junija v dvanajstih občinah Zbirali bodo baterije, zdravila, Savinjske regije organizirala mazila, tablete, sirupe, čistila in brezplačen prevzem nevarnih kozmetiko, pršila, ličila, ostanke odpadkov. lakov, barv, lepil, odpadna olja, V spodnjesavinjskih občinah maščobe, akumulatorje, škro- bodo občani lahko nevarne od- piva, električno in elektronsko padke oddali 30. maja v občinah opremo. Ker bo stal premični za- Polzela in Prebold, 31. maja v bojnik za zbiranje nevarnih od- Braslovčah, v Taboru in na Vran- padkov na določeni lokaciji samo skem, v krajevnih skupnostih eno uro, so pripravili natančen Šempeter, Vrbje in Gotovlje 1. razpored lokacij, kamor lahko junija, v ostalih krajevnih sku- prinesete nevarne odpadke. T. T. /portnci dvorana YIMMSKO Cala koncert zlatih 9 lazov Oto Pestner Nuša Derenda Maga Keuc Irena Vrčkovnik Program bo povezoval Andrej Hofer Uvodne slovesnosti ob Tednu vseživljenjskega učenja v Žalcu so se udeležili tudi predstavniki sedmih evropskih držav (v prvi vrsti) intervencijskih zalog EU ter prehrambenih paketov in pralnega praška iz sredstev FIHO. S pomočjo sredstev FIHO, v skupni vrednosti preko 32.000 evrov, so kupili in razdelili 1147 prehrambenih paketov in 3441 kg pralnega praška, iz intervencijskih zalog EU pa so razdelili več kot 85 ton hrane, kar je bilo ovrednoteno na dobrih 76.000 evrov. Območno združenje je pomagalo tudi pri nakupu šolskih potrebščin desetim otrokom delavcev Vegrada. Z oblačili so pomagali 128 družinam oziroma 512 osebam. Lani so v skladišče prejeli kar 11 ton rabljenih oblačil, vendar je veliko teh oblačil bilo neuporabnih oziroma neprimernih, zato pozivajo vse, ki darujejo oblačila in obutev, da to storijo tako, da bo res v korist tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Prostovoljci in aktivisti vseh 16 krajevnih organizacij so v preteklem letu obiskali več kot 4000 starostnikov, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb in jih obdarili s priložnostnimi darili. V te namene so porabili nekaj denarja od članarine, nekaj pa je bilo sredstev FIHO. OZ RK je sama ali preko krajevnih organizacij vodila še vrsto drugih aktivnosti, od organiziranja tečajev prve medicinske pomoči do zdravstvene vzgoje in vključevanja podmladka na šolah. Tudi v programu dela za letos bo največ aktivnosti temeljilo na zagotavljanju pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Glede na možnosti bodo poskušali zagotoviti konkretno materialno pomoč, in sicer hrano in oblačila. Pri tem jim bodo tudi letos v veliko pomoč hrana iz intervencijskih zalog EU, paketi FIHO in druge donacije. Vsekakor pa se bodo, kot pravi predsednica Darja Fišer, kar najbolje trudili lajšati in preprečevati socialne stiske družin in posameznikov. K temu bo svoje prispeval tudi novi zakon o prostovoljstvu, ki pomeni novo kakovost in nov način dela tudi v njihovi organizaciji. Vsekakor pa je pri tem potrebna resnična homogenost vseh, ki so vpeti v to, saj bodo le tako še bistveno boljši, je še poudarila Darja Fišer, ki je 4. maja pripravila delavnico z naslovom Dobri odnosi so temelj našega dela. D. N. Andragoški center Slovenije (ACS) je uvodno prireditev v Teden vseživljenjskega učenja letos pripravil v Žalcu. Že 16. Teden vseživljenjskega učenja - slovenski festival učenja se je začel s slovesnostjo v Domu II. slovenskega tabora Žalec, na kateri so podelili tudi letošnja priznanja ACS za promocijo učenja in znanja za leto 2010. Andragoški center Slovenije je osrednji javni zavod na področju izobraževanja odraslih, ki že več kot 15 let strokovno podpira in sodeluje z več kot 300 različnimi organizacijami za izobraževanje odraslih in drugimi nevladnimi organizacijami. Razvija različne formalne in neformalne oblike učenja. Direktor centra je mag. Andrej Sotošek, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega direktorja UPI - ljudske univerze Žalec in je med drugim nagovoril zbrane na uvodni prireditvi v Žalcu. Prav tako jih je pozdravil žalski župan Janko Kos, slavnostni govornik pa je bil generalni direktor Direktorata za srednje in visoko šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Vinko Logaj, ki je tudi predsednik nacionalnega odbora tedna vseživljenjskega učenja. Mag. Vinko Logaj je skupaj z mag. Andrejem Sotoškom, Jankom Kosom in Franjo Centrih, direktorico UPI - ljudske univerze Žalec podelil priznanja ACS za promocijo učenja in znanja. Žalska UPI je namreč soorganizatorica uvodne prireditve in regijska koordinatorka TVU. Kot je povedala podsekretarka v sektorju za vseživljenjsko učenje in štipendiranje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Darja Čot, je komisija izmed 23 prejetih veljavnih predlogov izbrala deset nagrajencev. V kategoriji učeči se posameznik je bilo sedem nagrajencev, med njimi Alojz Lipnik iz Solčave, v tretji kategoriji (učeča se ustanova oziroma podjetje) pa Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije, Ljudska univerza Radovljica za program PUM in AHA EMI predelava aluminija, d. o. o. V kategoriji učeče se skupine letos priznanja niso bila podeljena. Nacionalnega odprtja TVU, ki so ga z glasbo popestrili Slovenski tolkalni projekt s pevko Sanjo Mlinar Marin, so se udeležili tudi predstavniki mednarodnega projekta Širimo semena znanja iz Estonije, Francije, z Irske, Madžarske, Nizozemske, iz Slovenije in Turčije. Namen tega dveletnega projekta je izmenjati izkušnje in izboljšati učinkovitost mrež in promocijskih kampanj oziroma festivalov učenja, da bi se povečala udeležba na področju izobraževanja odraslih. Tretje projektno srečanje je od 11. do 14. maja potekalo v Sloveniji, osrednji vsebinski del pa v prostorih Odela v Preboldu. Na srečanju so govorili o stikih z javnostmi v javnem sektorju ter o učinkovitejšem vključevanju tako imenovanih starih in novih medijev v festivale učenja. Zadnji dan so si ogledali Rimsko nekropolo v Šempetru, udeleženci slovesnega odprtja Tedna vseživljenjskega učenja pa so obiskali tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. UPI - ljudska univerza Žalec v Tednu vseživljenjskega učenja sodeluje od samega začetka. Letos kot regijski koordinator povezuje delo več kot 30 partnerskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini, ki bodo do konca junija skupaj izvedle več kot 70 brezplačnih prireditev. Med njimi bo danes (25. 5.) ob 16. uri v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec praznovanje Priznanja za promocijo učenja in znanja so podelili direktorica UPI - LU Žalec Franja Centrih, direktor ACS mag. Andrej Sotošek (ob njej), generalni direktor Direktorata za srednje in visoko šolstvo mag. Vinko Logaj ter žalski župan Janko Kos, ki izroča priznanje Janezu Koširju iz Begunj pri Cerknici Križ svetovnega dneva mladih V začetku maja je žalska dekanija gostila križ svetovnega dneva mladih, ki je ta čas na poti po Sloveniji, svojo pot pa je začel v Madridu. Sprejeli so ga mladi Župnije Galicija, naslednji dan je bil v Goto-vljah, potem v Šempetru, osrednja slovesnost ob tem dogodku pa je potekala na Polzeli, kjer so se zbrali mladi iz žalske dekanije. Dragocenega gosta so počastili s procesijo, z molitvijo in s sveto mašo, ki jo je bral škof dr. Stanislav Lipovšek. Od križa so se mladi poslovili v petrov-ški baziliki in ga izročili mladim iz celjske dekanije. T. T. Križ mladih v polzelski cerkvi 15-letnice Središča za samostojno učenje. Krovna tema letošnjega TVU je evropsko leto prostovoljstva, druga povezovalna tema prireditev je mednarodno leto gozdov, dogovorjene teme pa so tudi: branje za življenje, tradicija lokalnega okolja, sožitje generacij, mediji v podporo učenju ter varujmo okolje. Na območju države je v uradnem terminu TVU (od 16. do 22. maja) potekalo več kot 3.600 dogodkov, v razširjenem terminu pa skoraj 6.000. K. R„ foto: T. T. Sijale zvezde vokalne zabavne glasbe Kar šest majskih koncertov Vokalna skupina Cantilena je tudi v Žalcu potrdila, da sodi med prepoznavne mlade in perspektivne male vokalne skupine Pihalni orkester je ponovno navdušil občinstvo Vokalna zabavna glasba ima vse več privržencev v Sloveniji, tudi po zaslugi žalskega festivala Sredi zvezd, ki je prejšnji petek in soboto doživel že deveto izvedbo. Festivala vokalne zabavne glasbe se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in tujine, z najmanj štirimi in največ desetimi pevci, ki morajo delovati ljubiteljsko oziroma nepoklicno, njihov vodja pa je lahko poklicni glasbenik. Skladbe morajo biti v pop-jazz priredbi, vsaj ena od njih mora biti slovenska. Žirija ocenjuje tri, vse skupine pa so dodale še četrto skladbo. Letos je v tekmovalnem programu nastopilo šest vokalnih skupin: Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, debitantke iz Podlehnika, to je dekliška skupina Cantilena, Jaz-zva iz Ljubljane, vedno samosvoje Male Malice, žalski Cantemus v precej spremenjeni zasedbi in VS Sonus iz Oplotnice. Nastop skupin sta ocenjevala žirija in občinstvo. Vrednost prve nagrade žirije je bila 800, občinstva pa 300 evrov. Obiskovalci so svoje glasovnice oddali med odmorom, razglasitev pa je sledila nastopu gostujoče skupine, kvarteta Vox Arsana s Ptuja, ki združuje akademske klasične in jazz glasbenike. Občinstvo je s tretjim mestom nagradilo domačo Cantemus, druga je bila skupina Jazzva, prva pa VS Sonus. Zatem je besedo dobila strokovna žirija. Prvič je bil član žirije ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, ki je bil presenečen nad kakovostjo festivala, na njem pa si želi čim več mladih. Tomaž Kozlevčar sodeluje že vse od začetka, za idejo in vztrajnost pa je ponovno čestital glavnemu organizatorju skupini Cantemus in seveda Matjažu Kaču. S to prireditvijo je tudi v Sloveniji vokalni pop doživel razcvet. Član žirije je tudi Samo Ivačič, pevski pedagog, ki je povedal, da so pevci pred tem sodelovali na delavnici, ki je pokazala, da gre za res dobre skupine. Najprej je strokovna žirija podelila posebne nagrade: z delavnico v studiu Tomaža Kozlevčarja je nagradila debitantke iz vokalne skupine Cantilena, za najbolj izvirno priredbo skladbe Overload Jasno Žitnik iz VS Jazzva, za presežek v izvirnosti nastopa Male malice, delavnice s Samom Ivačičem pa so se razveselili tudi pevci VS Amadeus. S snemalnim dnevom v Kozlevčarjevem studiu SOS je bila za najboljšo izvedbo, ki jo odlikujeta tudi odlična priredba in izvirnost, nagrajena VS Sonus za skladbo En hribček bom kupil. Sicer pa je žirija tretje mesto prisodila VS Sonus, drugo VS Cantemus in prvo VS Jazzva. Sobotni večer so ljubiteljem vokalnega popa polepšali pevci iz Italije. VS Blue Penguin je za program izbrala skladbe iz osemdesetih let, pokazala pa predvsem to, da je tudi čisto vokalno petje mogoče vpeti v zabaven program, ki navduši občinstvo. Slednje je na pobudo Matjaža Kača letos ponovilo točko »šoka«, ki jo je prvič izvedlo ob nastopu legendarne skupine Flying Pickets. Po prvi skladbi namreč »modre pingvine« niso nagradili z aplavzom do žvižga Matjaža Kača, in popolnoma uspeli s presenečenjem. Letošnji festival Sredi zvezd se je končal uspešno, manj zadovoljni pa so bili organizatorji (KUD Žalec, Občina Žalec in JSKD OI Žalec) s številom obiskovalcev. Jubilejni, deseti festival bo 18. in 19. maja 2012. Zagotovo bodo zvezde spet močno sijale. K. R. Glasbena šola Risto Savin Žalec je in še bo vse do konca maja poslušalce v Domu II. slovenskega tabora Žalec in v dvorani žalske glasbene šole razvajala s kar šestimi kakovostnimi koncerti, ki jih je publika nagradila s številnimi aplavzi. 6. maja se je skupaj z glasbenimi gosti na samostojnem koncertu predstavila nadarjena osemletna pianistka Neža Pogačar, o njenih uspehih smo pisali tudi v preteklih dveh številkah našega časopisa. Večer so poimenovali Neža vas s prijatelji umetniki vabi na glasbeno popotovanje okoli sveta, saj so poleg Neže nastopili še 23-članski kitarski orkester, učenci GŠ Celje, plesne šole Roly Ljubljana in nekateri učenci GŠ Risto Savin Žalec. 11. maja je sledil koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Dejana Podbregarja, 17. in 18. maja sta se na koncertih v dvo- V baziliki Matere božje v Petrovčah bo do 10. junija na ogled razstava ikon, posvečena spominu na pokojnega patra Manesa Zdolška, rektorja bazilike. Tokrat je na šesti razstavi svoje ikone na ogled postavil organizator razstave Brane Rojc. Razstavljen je tudi portret patra Manesa Zdolška, ki ga je ustvaril akademski slikar Franc Kosi iz Slovenske Bistrice, zadnji učenec mojstra rani žalske glasbene šole predstavila najprej kitarski orkester GŠ Žalec pod vodstvom Maruše Mirnik in komorni kitarski sestavi, naslednji dan pa so že tradicionalno koncertirali učitelji žalske glasbene šole. Prejšnji ponedeljek še simfonični orkester Glasbene Šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Bernarde Belina. V petek bo majsko glasbeno koncertiranje pod okriljem Glasbene šole Risto Savin Žalec v dvorani glasbene šole zao- Božidarja Jakca. Ob odprtju je Brane Rojc med drugim dejal, da je v tisočtristoletni zgodovini ikonopisne tehnike letos prikazan vrhunec v ustvarjanju. Z ikono, ki jo je izdeloval skoraj štiri leta, je avtor dokazal, kako se da s sodelovanjem in skupnimi močmi ustvariti tisto, kar je bilo nekoč skrito očem. Za ta podvig v ustvarjanju so prvič v zgodovini petrovške bazilike prestopili prag menihi iz Indije, brez njihove pomoči ne bi bila podoba tisto, kar se lahko vidi danes. Tudi podeljene ikone so dokaz, da je Brane Rojc, učenec iko-nopisja mag. Silve Bozinove iz Bolgarije, širokega srca. Za njim stoji cela vrsta po- krožil koncert citrarja Haralda Oberlechnerja, ki bo konec tedna predaval tudi na dvodnevnem citrarskem seminarju žalske glasbene šole. Morda bi bilo v prihodnje dobro razmisliti le o terminih koncertov, da ne bi bili zgoščeni le v enem mesecu, ki je povrhu vsega kar prebogat tudi z drugim dogajanjem, zaradi česar je na nekaterih koncertih tudi manj obiskovalcev, kot bi jih bilo sicer. L. K. membnih osebnosti, ki mu pomagajo v Evropi, Indiji in celo na Kitajskem. Blagoslovu razstave, ki ga je opravil pater Ivan Arzenšek, je sledil koncert pevskega zbora Acappella, ki pripravlja svoj letni koncert prav danes, 25. maja, ob 19.30 v dvorani KZ Petrovče. T. Tavčar Brane Rojc med svojimi ikonami TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC ob soorganizaciji ZKŠT Žalec objavlja razpis za kandidatke na izboru za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2011 Izbor bo v soboto, 2. julija 2011, ob 21. uri na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi: - lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2011 - prehodno unikatno krono in komplet spominskega nakita Hiše nakita »ADAMAS« - unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik Lavtižar - predstavitveno spletno stran MK-DesignStudia in - šopek Cvetličarne in darilnega butika M&B Bernarda Kotnik Levec Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo: - Cvetličarna M&B in darilni butik M&B Bernarda Kotnik Levec - Turistična agencija »Palma«, d. o. o., Celje - Optika Salobir, d. o. o., Levec - Caffe Tropic, d. o. o., Žalec Na razpis se lahko prijavijo dekleta, stara najmanj 16 in največ 25 let, imajo smisel in željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo, oddate najkasneje do 25. junija 2011 na spletni strani www.smaragdna-kraljica.com ali na naslov: Turistično kulturno društvo Levec Levec 25, 3301 Petrovče (Milena KOTNIK, vodja projekta, 041 460 416). FRIZERSKI STUDIO IRCA IRIS ČATER, s. p. Šlandrov trg 28, Žalec Tel.: 031 765 101 E-pošta: cater.iris@gmail.com NAJNOVEJŠI TRENDI j V OBLIKOVANJU LAS j NOVO! + TRETMA ZA POŠKODOVANE LASE +TRETMA ZA RAVNANJE LAS - BRAZILSKO »FEN1RANJE« j -h DVA SISTEMA ZA PODALJŠEVANJE LAS + LAKIRANJE NOHTOV (obstojnost do 3 tedne) j M—«—J kupon za 30 % POPUSTA (za brazilsko »feniranje« in lakiranje nohtov) Simona KODRIN, Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 2. in 16. 6.. Akcija sončnih očal Z vami Že Obiščite nas in 18 let videli boste bolje! W;. L- i-U*-« 2£tmcna Komaj osemletna Neža Pogačar na samostojnem koncertu Razstava ikon v baziliki Naročnik: Emilijan Vedenik, s. p., Sv. Lovrenc 55, Prebold Za tržnico so odgovorni lastniki Lesene ruševine s pogorišča so v teh dneh že odstranili Mnogi so opozarjali, da se bo zgodilo nekaj takšnega. Lastniki so želeli s prodajo zaslužiti čim več, za tržnico pa niso skrbeli. Ogenj jo je spremenil v pepel in ob tem vzel še eno življenje. Župan pravi, da Občina Žalec zdaj ne bo več stala ob strani, čeprav so za tržnico odgovorni njeni lastniki. Gradnja žalske tržnice ob cerkvi se je začela leta 1978, in sicer sočasno z urejanjem mestnega parka. Čeprav zanimivo zasnovana, ni nikoli povsem zaživela, le nekaj let so bili namreč zasedeni vsi lokali in prodajna mesta oziroma stojnice. Kar je po svoje težko razumljivo, saj se naha- ja na osrednji lokaciji v mestu, v neposredni bližini pa je urejeno tudi parkirišče. Zadnja leta so objekti v sklopu tržnice propadali in poleg nezadovoljstva meščanov je bilo tudi v mestnem in občinskem svetu slišati opozorila, da je tržnica zanemarjena in, razen dolgoletnega prodajalca sadja in zelenjave, prazna. Tržnica je bila last Savinjske trgovske družbe, d. d. (naslednice Savinjskega magazina), ki je začela konec devetdesetih postopno prodajati ali zapirati svoje trgovine po dolini, leta 2006 pa objavila stečaj, ki še danes ni končan. Tržnica je medtem pristala v lasti družbe SM invest, družbe za investicije, d. d., s sedežem v Črnučah, ki je prav tako v stečaju. Občina Žalec je želela odkupiti zemljišče s tržnico in ga urediti tako, da ne bi bilo v sramoto mestu. Do prodaje oziroma dogovora ni prišlo zaradi previsoke cene. Objekti tržnice so med tem še naprej propadali, v njih pa so se zbirali domnevni zasvojenci in brezdomci. A če se je komu morda zdelo, da Žalčani zaradi tega zganjajo prevelik hrup, je resničnost potrdila njihove bojazni. Tržnica, deloma zidana, deloma iz lesa, je pogorela. Zagorelo je v četrtek, 5. maja, okoli pol ene ure zjutraj. Ogenj je zajel celoten objekt in ga kljub hitremu posredo- POUČUJ Gasilci in policija so bili na prizorišču dogajanja še ves dan po požaru vanju prostovoljnih gasilcev iz Žalca in Vrbja uničil. Še več - med gašenjem so gasilci na pogorišču našli mrtvega moškega, kriminalistična preiskava pa je potekala tudi v smeri možnosti namernega požiga. Po prvih podatkih naj bi zagorelo v enem izmed zapuščenih lokalov, kjer so našli truplo, domnevno gre za 39-letnega brezdomca. Kot je za Utrip Savinjske doline povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin, je sodna obdukcija pokazala, da je smrt nastopila zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Na truplu ni bilo vidnih poškodb, ki bi kazale, da je moški umrl nasilne smrti. Uradna identifikacija osebe pa bo znana šele po končanih toksikoloških preiskavah, predvidoma čez teden dni. Medtem je pogorišče obdajala opozorilna ograja, ki jo je postavila občina in ki seveda ni zadržala takšnih in drugačnih radovednežev. Območje je bilo nevarno in pogorišče je bilo potrebno očistiti, preden se zgodi nova nesreča. Vodstvo žalske občine je lastniku postavilo pogoj, da mora to storiti do prejšnjega tedna in v soboto je izvajalec, ki ga je izbral lastnik, res pričel s čiščenjem pogorišča. Župan Janko Kos je povedal: »Lastniki imajo največjo odgovornost v tem primeru. Mi smo jih pozvali, da odstranijo ruševine in očistijo pogorišče, sicer bomo to naredili sami. Kot občina smo zainteresirani za odkup tržnice, vendar za neko primerno ceno. V preteklosti so jo skušali prodati že dvakrat, cena se je začela pri 300 tisoč, zadnja je bila 250 tisoč evrov. V tem trenutku mi ponujamo okrog 150 tisoč evrov, je pa vprašanje, če bodo lastniki na to pristali. Mi tega denarja seveda nimamo, ga pa bomo zagotovili z rebalansom proračuna. Stari ureditveni načrti za območje tržnice obstajajo, potrebno jih je osmisliti in narediti konkreten projekt, ki bo ohranjal del tržne dejavnosti in predvidel še kakšne lokale oziroma prostor za druženje ljudi in manjše prireditve. Najprej pa moramo seveda priti do zemljišča. Potem se bomo odločili, ali bomo denar za izvedbo projekta zagotovili sami kot občina ali pa bomo iskali javno-zasebnega partnerja oziroma investitorja.« K. R., foto:T. T. Pokličite m žm ©3B® «r 041 813 616 V za dostavo gospodinjskega plina Zmet plin - vaš prodajalec v Savinjski dolini. Dostava ^ in? cos dhiib ^ daß wQsdhxsQ Mi pripeljemo, Vi varčujete. OSiološke, 'čist itimrwß'a i'c Sistemi za uporabo deževnice pezervoari^ajež^vnico - podzemni - '“ h ' , -ponikalm sistemi jll ' V\V\ • - dodatna opfethä 35581 ARMEX ARMATURE d.o.o. P^^^pS^PMw?ljnnska c. 2A TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-arrnature.si www.cistilnenaprave-dezevnica.si CREATONE* NARAVNO •VODIINO-1^ I « Prodajno mesto stavbnega pohištva KLI Logatec SPODBUDE 2011 gsm: 031 600 420, 031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si DOM-STREHA TRUBARJEVA 1 7 3230 AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine ^WALTHER / DACHZIEGEL Vhodna vrata iz lesa » . :. 15 STI t - — NEPOVRATNE FINANČNE ! Zanesljivo pravi strešnik Medijski pokrovitelj: glavni nagradi Ìgorski! giga Ikolesi! spart Kulturno društvo Marija Reka Športno društvo Marija Reka Občina Prebold vabijo na 15. PRIREDITEV POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO 17., 18. in 19. junij 2011 Letošnja tridnevna prireditev bo potekala po naslednjem programu: petek, 17. junij 2011, 16.00 >■ športne igre na športnem igrišču v Mariji Reki; sobota, 18. junij 2011, 9.00 >* kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari, 15.00 >*15. srečanje ljudskih godcev in pevcev POJEMO IN GODEMO v okviru področnega srečanja Ol JSKD Žalec, 16.30 >* etnološka prireditev Podoknica, 18.00 >* 5. predizbor harmonikarjev za 31. Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanje za REŠKEGA GODCA 2011, (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariji Reki); nedelja, 19. junij 2011, 17.00 >* 9. festival domačih ansamblov za VELIKO NAGRADO SAVINJSKE DOLINE (prizorišče: šotor pred planinskim domom v Mariji Reki). Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na tel. številki 041 650 712 ali na e-naslovu kdmarijareka@gmail.com. Hvala in nasvidenje v Mariia Reki! Odbor za prireditve: Cita Galič, predsednica Ena od skupin pri izvajanju svoje naloge ognjem poigraš, Potovanje v osrčje narave in Športno plezanje. V goste šo povabili svetovnega popotnika Zvoneta Šerugo. V dvorni Doma svobode Griže je bila zaključna prireditev letošnjega 10. jubilejnega Unescovega tabora, ki je bila pospremljena z bogatim kulturnim programom in s predstavitvijo opravljenega dela v posameznih delavnicah. Na letošnjem taboru je so- delovalo devetnajst Unescovih šol, poleg njih tudi tri šole Savinjske regije (OŠ Prebold, OŠ Petrovče in OŠ Žalec). Koordinatorica Unescovega tabora je bila profesorica Martina Govejšek, koordinatorica programa Comeniusa pa profesorica Polonca Jelen. Obe sta bili zelo zadovoljni z opravljenim delom, veliko zadovoljstvo pa je izrazil tudi ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar. D. Naraglav Kako samo v 14-tih, dneh zvišate družinski proračun za 1.800 EUR? Če ste sedaj za ogrevanje hiše porabili 2500 1 kurilnega olja potem boste morali zanj letos odšteti najmanj 2300 EUR. Seveda imate tu na voljo 3 možnosti: - da ne storite ničesar in da še naprej plačujete visoke stroške ogrevanja ter pretirano onesnažujete zrak - da prenehate ogrevati in se preselite v toplejše kraje - da za ogrevanje izberete toplotno črpalko f termotehnika KRONOVŠEK Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 20 let ! Sedaj ie pravi čas za obnovo ogrevanja ! ‘■»«S . Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto) . Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) . Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% . Zmanjšanja emisij C02 do 60 % • Odziven in strokoven sfervis ter podpora Pokličite nas ali pridite na sedež firme. In izvedeli boste, kje lahko največ . prihranite ! A r TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR TČ zrak/voda: do 1.500 EUR TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke srmo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče >l. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com Na desetem Unescovem taboru šole iz desetih držav Ker ste izbrali zadnjo možnost, potem se bo vaš strošek ogrevanja zmanjšal od 1540 do 1800 EUR -odvisno od vrste izbrane toplotne črpalke ! pnji udeležencev. Za uspešno delo v delavnicah je skrbelo sedemindvajset mentorjev, sodelovalo pa je tudi šest zunanjih ustanov (Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Celje, Lovska družina Gozdnik Griže, Kotlovnica Vransko, KIV Vransko, Bisol Latkova vas, Rudarski muzej Griže). Učenci druge triade so lahko izbirali med šestimi delavnicami: Živali v gozdu, Opazovanje ptic v gozdu in ob gozdnem robu, V gozd po modrost, Kako preživeti v naravi, Od kosa lesa do umetnine in Geografsko proučevanje vegetacije. Učenci tretje triade so lahko sodelovali v naslednjih delavnicah: Raziskovanje zeliščne plasti gozda, Živi svet gozdnega opada, Izkoriščanje naravnih virov gozda - lesna biomasa, Gozd skozi fotografski objektiv, Eksperimen-talnica - Če znaš, se lahko z Športne prireditve za vse, ki radi športajo ^ fGZßAlflt jadro vsaj eden od starsev 0trok = v (lahko tudi dedki in babice) POSEBNA NAGRADA m THERMANA wSSßS ZMOREM PRETEČI 5 KM 3. JUNIJA OB 17. URI RIBNIK VRBJE 11. JUNIJA OB 10. URI PORTNI CENTER ŽALEC . CILJ 18. JUNIJA OB 10. URI ŠPORTNI CENTER ŽALEC Podelitve nagrad in žrebanje posebnih nagrad. 5 0 % %§SS fornita 0 00- ć£z Otroška razigranost na zaključni prireditvi Osnovna šola Griže se je leta 1999 pridružila UNESCO ASPnet mreži šol. Leto zatem so organizirali prvi Unescov naravoslovni tabor. Letošnji je bil že jubilejni, deseti namreč. Potekal je v Grižah in njeni okolici. Zaradi gradnje nove šole je bilo dogajanje tudi letos strnjeno le na en dan. So pa na šoli od 18. do 22. maja v okviru projekta Comenius poleg slovenskih šol gostili tudi šole s Poljske, Portugalske, iz Turčije, Španije, Bolgarije, Grčije, Italije, Srbije in z Madžarske. Rdeča nit Unescovega tabora je bil tokrat slogan Pustimo gozdovom dihati. Delo udeležencev je potekalo v trinajstih delavnicah in je bilo prilagojeno starostni sto- Devet dejavnosti v okviru Comeniusa V okviru mednarodnega projekta Comenius, ki je v Savinjsko dolino in še zlasti na OŠ Griže pripeljal devet evropskih šol, se je v času od 18. do 22. maja zvrstilo veliko zanimivih dejavnosti. Stkale so se nove prijateljske vezi med učenci in učitelji iz Španije, Italije, Grčije Turčije, Bolgarije s Poljske, Portugalske, z Madžarske, iz Srbije in Slovenije. Prva dva dni so preživeli v Savinjski dolini oziroma v Grižah in okolici, nato pa so se podali na ogled tudi drugih lepot Slovenije. Prvi dan so se udeleženci zbrali v predavalnici UPI Žalec, v zgradbi, kjer že drugo leto gostuje Osnovna šola Griže. Uvodnemu pozdravu je sledila predstavitev dela v projektu v posameznih državah v tem šolskem letu. Popoldan je bil namenjen spoznavanju Žalca. Obiskali so ekomuzej, si ogledali cerkev sv. Nikolaja in se skupaj z županom in ostalimi družili ob obrambnem stolpu. Naslednji dan so ves dan preživeli v Grižah, kjer so sodelovali na 10. Unescovem in 1. mednarodnem taboru. Soboto so udeleženci preživeli na izletu po Sloveniji, kjer so si med drugim ogledali Ljubljano in Bled, v nedeljo pa so se odpravili domov vsak v svojo deželo in s sabo odnesli veliko lepih in prijetnih spominov. GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Geoprojekt a.o.o. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Novi drobilnik v kamnolomu Nova prodajalna za rezervne dele Župan Janko Kos med govorom Podjetje Ceste mostovi Celje je v Veliki Pirešici pripravilo dvojno slavje. Uradno so predali namenu skoraj milijon evrov vredno rekonstrukcijo primarnega dela separacije kamnoloma in prevzeli mednarodni certifikat varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001. Nova naložba omogoča celjskemu podjetju posodobitev tehnologije in povečanje proizvodnje. Nasploh je v teh težkih časih, še posebej za gradbince, ena redkih naložb, ki vzbuja upanje. V to je prepričan tudi predsednik uprave podjetja CM Celje Marjan Vengust: »V resnici smo lahko veseli novih pridobitev. Novi drobilnik v kamnolomu je sodoben, z večjo kapaciteto, manjšo energetsko porabo in kot tak velika pridobitev za okolje. Nova naložba je bila potrebna, saj je bil obstoječi drobilnik star 40 let in ni zadovoljeval potrebam in zahtevam po kakovosti mate- riala. S tretjim certifikatom, v rokah imamo že certifikata za obvladovanje kakovosti ISO 9001 in ravnanje z okoljem ISO 14001, je tlakovana pot k poslovni odličnosti. Čeprav so časi težki, se zavedamo, da brez gledanja v prihodnost ni preteklosti in ne sedanjosti.« Sicer zaradi propada nekaterih gradbenikov srečujemo podjetje tudi na »starih« poslih, na primer pri zaključevanju spodnjesavinjske kanalizacije. Vengust priznava, da ni lahko prevzeti poslov. »Ti vstopi so zahtevni. Lahko se odločiš, ali boš ali ne boš vstopil. Posledice enega ali drugega dejanja nosiš sam. Če vstopiš, moraš dokončati tako, kot si podpisal dokumente, in za tem moraš stati. Če imaš dobre sodelavce in okolje, ki ti na nek način pomaga, sem prepričan, da je projekt mogoče dokončati. Tudi glede omenjenega posla sem prepričan, da je še toliko pozitivne energije, da ga bomo uspešno končali.« CMC-j evo odgovornost do okolja in zaposlenih je v svojem govoru pohvalil tudi žalski župan Janko Kos. T. Tavčar Razvojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1. Javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2011, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij (Ul.RS št. 24/11). Rok: 15.6.2011. Informacije: ARSKTRP, tel: 01/580 77 92 ali e-mail aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (Pl TIP 2011), (Ul.RS št. 14/11). Roki: 5. 6. 2011, 20. 6. 2011, 5. 7. 2011, 5. 9. 2011, 20. 9. 2011, 5. 10. 2011 in 20. 10. 2011, 5. 11. 2011, 20. 11. 2011, 5. 12. 2011 oziroma do porabe sredstev. Informacije: tel. 02 234 12 88 , e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2011/2012. Rok: 20.7.2011; Informacije: 03 589 40 94 (Barbara Kač Kadunc), na e-naslovu: razvojna.agencija@rasr.si Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46P011, (Ul.RS št. 32/11). Rok: do 31.1.2012. Informacije: (01) 241-48-20,: http://www.ekosklad.si/. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Povabilo k sodelovanju v naboru inovacij v okviru 6. Slovenskega foruma inovacij. Rok: 12.9.2011. Informacije: sfi@japti.si; http://www.foruminovacij.si/ Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska O »HH Nflfozta v vašo prihodnost CVŽU MIMIITMTVOIA loiITVO IN »OKT ^ «VHCMCMINUA SAVINJSKA Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja vstopna točka VEM nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/ PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno - investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le - te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel:(03)713 68 60, faks:(03)713 68 70, e-pošta:ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Janez Širovnik V podjetju SIP Šempeter so 6. maja pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili novosti v kmetijski mehanizaciji. Ob tem so ob vhodu v tovarno odprli tudi novo tehnično prodajalno nadomestnih delov za kme- Ob novi pridobitvi je generalni direktor SIP-a Janez Širovnik povedal: »Predvsem želimo, da bodo stranke zadovoljne z našo ponudbo, saj lahko ponudimo vse za njihov stroj, originalne rezervne dele, servis ter strokovno svetovanje. Rad bi seznanil kupce, da imamo številne nadomestne dele za stroje opuščenega programa, ki smo jih prenehali izdelovati že pred desetletji.« Tehnični direktor podjetja SIP Miha Sitar pa je povedal, da so se v zadnjih nekaj letih temeljito usmerili k razvoju novih programov kosilnic. »Kdor spremlja tovrstno mehanizacijo, že pozna linijo diskastih kosilnic Silvercut in kosilnic Drumcut. Najboljši vtis o strojih lahko kmetje dobijo na številnih predstavitvah, ki jih večkrat letno organiziramo po vsej Sloveniji. Naš načrt je neposredno predstaviti, kje so naše prednosti pred konkurenco. V bližnji prihodnost bomo razširili ponudbo programa kosilnic in zgrabljalnikov, na trg ponudili nov program zmogljivejših obračalnikov do delovnih širin 15 metrov, nadaljevali bomo razvoj tudi na področju trosilnikov hlevskega gnoja, kjer do skupne mase 15,5 tone ponujamo raznovrsten program.« L. K., T. T. SIP proizvaja kmetijsko mehanizacijo predvsem za košnjo, obračanje, zgrablja-nje in spravilo trave, obiranje in siliranje koruze ter za trosilnike hlevskega gnoja. Proizvodno-prodajni program pa obsega tudi mline za koruzo. Poleg kmetijske mehanizacije pa SIP prodaja tudi storitve KTL (lakiranje kosov s posebno tehnologijo nanosa barve »kataferezo«) in praškastega lakiranja peskanja ter laserskega razreza kovin. tijske stroje. Opticut ter linijo bobnastih Z dneva odprtih vrat v SIP-u Vaš partner na kmetiji Proizvodni program SIP je proizvajalec kmetijske mehanizacjje predvsem za košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo trave, obiranje in siliranje koruze ter za trosilnike hlevskega gnoja. Proizvodno-prodajni program pa obsega tudi mline za koruzo. Poleg kmetijske mehanizacije pa SIP prodaja tudi storitve KTL (lakiranje kosov s posebno tehnologijo nanosa barve »kataferezo«) in praškastega lakiranje peskanja ter laserskega razreza kovin. ...več informacij na www.sip.si TRGOVIMA Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELI Odpiralni čas: pon.-pet.: 7.00-18.00, sob.: 7.00-13.00 Informacije: 03/ 703 86 80, 703 86 82, trgovina@sip.si GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA. GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geomzenirmg.si OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAM V MESECIH MAJ, JUNIJ IN JULIJ 2011 NUDIMO 15% POPUST NA NAŠE STORITVE. Delovno srečanje z gospodarstveniki Turistična ponudba SSD na ogled Med nagovorom župana Branimirja Strojanška Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek se je skupaj s svojimi strokovnimi službami, z Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec sestal z gospodarstveniki in izpolnil svojo obljubo, da bo v svojem mandatu prisluhnil potrebam gospodarstva. Cilj prvega delovnega srečanja je bil slišati, kaj podjetniki pričakujejo od lokalne skupnosti, in hkrati predstaviti, kakšne so možnosti in pristojnosti občine, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojne agencije Savinja kot razvojno podpornih inštitucij na lokalni ravni. V uvodnih predstavitvah razvojno podpornih storitev, ki jih v imenu občine podjetnikom zagotavljata Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, je direktorica Danica Jezo-všek Korent predstavila delo Razvojne agencije Savinja in izpostavila možnosti pridobivanja razvojnih sredstev iz evropskih in domačih virov. Danilo Basle, sekretar ZZG Žalec, pa je predstavil storitve zbornice in spregovoril o problematiki deficitarnih poklicev in štipendiranja. Vzpodbude, ki jih podjetnikom lahko nudi lokalno okolje, je s predstvitvijo prostorskih možnosti za razvoj gospodarstva v Občini Braslovče zaokrožil Milan Šoštarič, direktor občinske uprave. Odzivi podjetnikov so potrdili, da pozdravljajo pripravljenost za dobro sodelovanje vseh, ki lahko kakorkoli pripomorejo k vzpostavljanju boljših pogojev za delovanje podjetij. V razpravi so prisotni dobili odgovore na kar nekaj zastavljenih vprašanj, zlasti v zvezi z izgradnjo poslovne cone v Šentrupertu, s potekom tretje razvojne osi, z razvojem turizma ipd. Srečanje so zaključili s sklepno ugotovitvijo, da bo tovrstna oblika redne izmenjave mnenj in informacij zagotovo pripomogla ne le k boljšemu sodelovanju med lokalno skupnostjo in gospodarstvom, temveč posledično tudi k razvoju bra-slovške občine. T. Tavčar Bisol združil povezane družbe V preboldski družbi Bisol so konsolidirali skupino in združili vsa svoja povezana podjetja pod eno streho. Tako so ustanovili družbo Bisol Group, ki trenutno združuje deset podjetij. Bisol Group, elektro inženiring in svetovanje, d. o. o., združuje povezana in namenska podjetja družbe Bisol. Združitev podjetij bo pripomogla k enotnejšemu nastopu na slovenskem in mednarodnem fotovoltaič-nem trgu in hkrati povečala prepoznavnost njihove tržne znamke. Družbeniki podjetja Bisol Group ostajajo isti, kot so bili v družbi Bisol. Večinski lastnik je dr. Uroš Merc s 64,7-odstotnim deležem. 32,3 odstotka skupine je v lasti Marka Poličnika, Tjaša Bajda in Alenka Hudournik pa imata skupaj 3 odstotke. T. T. Tudi v Nemčiji Skupina Bisol Group odpira pisarno v Nemčiji. Lokalna prisotnost na najpomembnejšem trgu za fotovoltaiko bo še okrepila poslovno rast skupine. »Po uspešnem odprtju evropskih predstavništev v Belgiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji je nemška pisarna smiselno nadaljevanje uresničevanja prodajne strategije skupine Bisol Group,« je povedal dr. Uroš Merc, predsednik uprave skupine. Nemčija ponuja številne poslovne priložnosti, ki jih je potrebno še natančneje raziskati. Nemškim partnerjem želi Bisol Group dodatno pomagati povečati tržni delež na njihovem domačem trgu in skupaj z njimi zagotoviti stabilno rast prodajnega trga. Za neposreden in hiter odziv na spremembe na trgu je pomembno delovati lokalno. T. T. ® 03/712 12 80 O zkst.utrip@siol.net Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. (atrij www. sz- atrij. si www. sloveniapropertyatrij. si Celje 1 Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 TABOR v Savinjski dolini - TABORSKI GAJ, atraktivna lokacija med Celjem in Ljubljano, v neposredni j bližini šole, vrtca, trgovine in pošte. Prodamo, DO-KONČANO IN OPREMLJENO S POHIŠTVOM, vzorčno hišo, trojček, 120 m2 stanovanjske površine, 205 m2 zemljišča. NORA CENA: 179.000 € (DDV vključen) Info: 041 329 179 ali 031 360 072 *•: POLZELA, v naselju luksuznih hiš ob Savinji prodaji mo dvostanovanjsko hišo z ločenim vhodom, z lepim H vrtom in bazenom, ca. 490 m2, leto izgradnje 1985, m 1234 m2 zemljišča, v ceno je všteta tudi oprema, skull pno ogrevanje in elektrika, stroški ogrevanja so nizki, IS saj sta bili leta 2008 narejeni vrtina in toplotna črpalka. ■ Cena: 390.000 € Info.: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si MIWR ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 'HMt (Itti f - 1 CELJE, v bližini centra mesta, stanovanjska hiša - j dvojček ca. 120 m2 bivalne površine na parceli 309 1 m2, obnovljena streha, izolativna fasada, okrasni vrt, balkon, garaža. Okrasni vrt je zasajen s starejšim sa- J 1 dnim drevjem in z okrasnimi grmovnicami ter živo mejo proti cesti. Vredno ogleda. Cena: 139.000 € Info.: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrij.si Tehnološki park III Celje, oddamo poslovne prostore v velikosti od 15 m2 do 157 m2. Prostori so opremlje-! ni z vsemi priključki (medmrežje, telefon), ogrevanje je klimatizacijski sistem s samostojnim upravljanjem, j protivlomni in protipožarni senzor. Cena najema: 7,5 €/m2 + stroški, cena garažnega prostora 28,00 € mesečno, mogoč tudi odkup preko ; lizinga ; Info.: 031 360 072 ali 041 329 179 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■Hi Med ogledom obnovljenega Gradu Komenda na Polzeli Razvojni partnerji v Savinjski regiji so že dlje časa ugotavljali, da lahko k uspešnemu delu, ki ga opravljajo za razvoj občin in regije, veliko pripomore tudi medsebojno poznavanje in vpogled v to, kar jim je doslej uspelo dobrega narediti, zato so se odločili, da bodo organizirali turistične strokovne ekskurzije po posameznih subregijah. Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ter vsemi šestimi občinami na območju Spodnje Savinjske doline prejšnji četrtek organizirala prvo tovrstno ekskurzijo po Spodnji Savinjski dolini. Povabljeni udeleženci, župani in drugi predstavniki občin iz Savinjske regije, predstavniki gospodarskih zbornic in drugih regijskih inštitucij ter predstavniki turističnih organizacij so imeli možnost na nekajurni poti od Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu preko ogleda muzejske zbirke "Prebold skozi čas" v Preboldu, ogleda obnovljenega Gradu Komenda na Polzeli, prireditvenega prostora, kjer vsako leto potekajo prireditve ob dnevu hmeljarjev ter ogleda središča Grajske vasi v Občini Braslovče, obiska Lesjakovega ribnika v Taboru ter Muzeja motociklov na Vranskem bolje spoznati Spodnjo Savinjsko dolino, njeno zgodbo o hmelju in gostoljubje njenih ljudi. V vsaki občini so udeležence pozdravili tudi župani s svojimi sodelavci in jim podrobneje predstavili občine. Ob koncu izleta so udeleženci ugotavljali, da so dolino, ki so jo doslej poznali predvsem po edinstvenem pogledu na hmeljeva polja, doživeli tudi kot dolino, kjer so hmeljarstvo, kulturna in naravna dediščina ter gostoljubje ljudi del vsakdanjega življenja, in tudi kot del zanimive, specifične turistične ponudbe Spodnje Savinjske doline in Savinjske regije. T. T. ZD z novima pridobitvama Zobozdravstvena ambulanta je nova pridobitev v Zdravstvenem domu Prebold V Davidovem hramu tudi vinotoč Zdravstveni dom Prebold je od 6. maja dalje povsem poln. Vsi prostori so zasedeni z zasebnimi ordinacijami oziroma storitvenimi dejavnostmi, povezanimi z zdravstvom in boljšim počutjem. Poleg zasebne zdravstvene ambulante Vere Rupel, dr. med., zasebne splošne ambulante Irene Majcen, dr. med., DDM zasebne zobozdravstvene ordinacije dr. Sanje Rašič, zasebne zobne ambulante dr. Martina Rakuše, zasebne fizioterapije Limfa Lucije Narat, s. p., patronažne zdravstvene nege, ki jo izvajata diplomirani medicinski sestri Martina Lesjak Povše in Jelka Pečar, Lekarne Cvetka in Psihološke storitve Heketa Ane Miletič, s. p., imata od aprila oziroma maja dalje v zdravstvenem domu svoje prostore še zasebni kozmetični salon Ariana Aleksandre Naraglav, s. p., in zobozdravstvena ambulanta Saše Dolar Petelinšek, dr. dent. med. Kozmetični salon Ariana je svoja vrata odprl 15. aprila in deluje v dogovoru s strankami, saj opravljajo storitve tudi na domu, kar je dobrodošlo zlasti za starejše. Delovni čas zobozdravstvene ordinacije Saše Dolar Petelinšek, ki je bila slovesno predana svojemu namenu 6. maja, je ob ponedeljkih in torkih popoldne, ostale dni pa obratuje v dopoldanskem času. Novi najemnici sta domačinki oziroma imata korenine v preboldski občini. Petelinškova zdaj namreč živi v Celju. Po diplomi se je kot pripravnica za eno leto zaposlila v ZD Žalec, potem pa je pet let delala v ZD Laško. Kot je povedala, še sprejema nove paciente. D. N. Trgovsko podjetje Davidov Hram, d. o. o., je eno vodilnih zasebnih podjetij za distribucijo vseh vrst pijač v Sloveniji. Sedež podjetja je na Ljubnem ob Savinji. Po vsej Sloveniji imajo trinajst poslovnih enot, eno tudi v poslovni coni v Arnovskem gozdu v Občini Žalec. 7. maja so z novo pridobitvijo vinotočem vin proslavili 3. obletnico poslovne enote. Odslej si bodo kupci lahko sami natočili želeno količino vina iz vinske kleti Goriška Brda, vinske kleti Kmetijske zadruge Krško in vinske kleti Jeruzalem Ormož. Na jubilejni dan so obiskovalci vsa vina lahko pili brezplačno. Enako je bilo tudi z drugimi pijačami in kulinaričnimi dobrotami, ki so jih v reklamne namene prispevali številni drugi dobavitelji in samo podjetje Davidov hram, katerega večinski lastnik in direktorje Dušan Žehelj iz Ljubnega. Podjetje Davidov Hram zaposluje v svojih trinajstih poslovnih enotah več kot 150 zaposlenih. Vodja poslovne enote v Arnovskem gozdu je Jure Plaskan, v njej pa je zaposlenih 16 delavcev, ki se trudijo čim bolj ustreči potrošniku. Poslovna enota Arnovski gozd je odprta vsak dan od 6. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. V njihovem diskontu lahko kupujete po znatno nižjih cenah, za vse informacije pa jih lahko pokličete tudi po telefonu 713 15 24. DN-EP TEC ■4IKT :mc ZASTOPA IN PRODAJA: /4d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Mesto živih v antičnem parku S travnika v gozd turo odraža individualno doživljanje prostora bodisi skozi detajle, skice ali ideje za preureditev prostora.« Mentorja študentom sta bila pri tem projektu njihov profesor Alojzij Draksler in profesor Davorin Gazvoda, predstojnik Biotehnične fakultete. Poudarila sta, da so zelo veseli, kadar imajo možnost sodelovati pri podobnih projektih in dogodkih. Študentje se ob tem srečajo s konkretnim prostorom. Dejala sta, da sta s tem, kar je nastalo v Šempetru, zelo zadovoljna, in izrekla študentom vse priznanje za njihovo prizadevno in ustvarjalno delo. Zahvalila sta se tudi TD Šempeter, ki je za ta projekt pokazalo veliko zanimanje. To je v svojem nagovoru ob odprtju razstave povedala tudi predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik. D. Naraglav slovče so urejali okolico in sejali pesek za zidanje in betoniranje. Ker se zavedajo, da razvaline kar prosijo popravila, se bodo podobnih akcij še udeležili. T. T. To je naslov naloge v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Imejmo se fajn - doživite svoj kraj, ki so si jo v tem šolskem letu izbrali učenci turističnega krožka na OŠ Griže. Svojo nalogo so si zamislili kot enodnevni tabor preživetja v naravi brez vsega. Nalogo so predstavili tudi na predstavitvi festivala Ekofest v začetku maja. Prvič pa so v izvedli tudi delavnice preživetja v naravi, ki so jih pripravili v okviru naravoslovnega Unescovega tabora. Ideja za tovrstno nalogo je nastala že lanskega oktobra. Predstavili so jo na Občini Žalec Marjani Kopitar in predsedniku TD Griže Božu Trnovšku. Januarju letos so nalogo predali TZS, nato pa konec marca predstavili na turistični tržnici v Celju, kjer so prejeli zlato priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje v Ljubljani, kjer so pristali med najboljšimi. Za predstavitev so izdelali zgibanke, obeske za ključe v obliki žabic, ribic, športnih znakov in magnetke v obliki balonov, zemljevid športne poti in miniaturni šotor kot simbol tabora. Poskrbeli so tudi za videospot, ki se je teden dni pred turistično tržnico v Celju vrtel na STV in na šolski spletni strani. Na sami predstavitvi naloge je dogajanje v Celju popestrila plesna skupina Hip Hop. Naloga je zanimiva in adrenalinska, saj od udeležencev zahteva vrsto znanj in spretnosti, od tega, kako poiskati hrano, zakuriti ogenj, narediti bivak iz rastlinja, izdelati pripomočke, ki jih potrebujemo v kuhinji, narediti vrv iz korenin ali ovijalk, do tega, kako uloviti ribo. V turističnem smislu pa so svojo nalogo obogatili še s tem, kako se v naravi razvedriti na športni poti in kje nare- Izvajalci projekta skupaj z mentorico Tanjo Turnšek diti talne ovire, na katerih bi se razgibali. Te dejavnosti bi potekale ob Ribniku Vrbje v povezavi z njihovo gozdno učno potjo. To povezavo pa naj bi omogočil viseči most čez Savinjo, ki naj bi ga kmalu zgradili. Pri nastajanju in izvedbi naloge so pod mentorskim vodstvom učiteljice Tanje Turnšek sodelovali Anže Hribar, Lucija Božijak, Eva Pirnat, Klementina Mur, Jan Polavder, Matic Britovšek (vsi iz 7. razreda) ter Nejc Podkoritnik, Adrijana Žni- darec, Nina Ribar, Pia Obrez, Nika Cvek in Doroteja Mur (vse iz 4. razreda). Kot je povedala mentorica Tanja Turnšek, pa njihovo delo ni obsegalo samo pripravljanje in izvedbo turistične naloge S travnika v gozd, ampak so bili zelo uspešni tudi na tekmovanju za zlato kuhalnico, ki je potekalo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Njihovi trije predstavniki (Matic Britovšek, Klementina Mur in Lucija Božijak) so osvojili srebrno priznanje. D. Naraglav S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net PONIRKOV INFO CFNTER Odpiralni čas v juniju: PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: VSAKO SOBOTO in NEDELJO med 17. in 19. uro. V primeru slabega vremena zaprto. INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.ne Študentje in mentorja po odprtju razstave Študentje krajinske arhitekture ljubljanske univerze so v petek, 6. maja, v Rimski nekropoli v Šempetru postavili na ogled razstavo z naslovom Mesto živih. Z njo so v Turističnem društvu Šempeter začeli s prireditvami v počastitev 50-letnega jubileja. Slovesnost ob odprtju razstave je vodila Nina Zagoričnik, ki je podala nekaj stavkov v latinščini o dečkih Romulu in Remu. Po legendi naj bi se po Romulu imenovalo mesto Rim in posledično rimsko cesarstvo. Rimska kultura se v vsej svoji veličini kaže tudi v nagrobnikih v šempetrski Rimski nekropoli. To je eden najlepše ohranjenih tovrstnih spomenikov v Evropi. Prav to je tudi navdihnilo študente 2. letnika krajinske arhitekture, da so se lotili ski- ciranja in risanja teh spomenikov in svoje delo predstavili javnosti. Predstavnica študentov Živa Fink je ob odprtju razstave povedala: »To, da smo danes tukaj, je plod ideje, ki se je razvila na ekskurziji med ogledom Rimske nekropole. Ideja je hitro prerasla v sodelovanje s TD Šempeter in odločili smo se pripraviti razstavo, da bi opozorili na potencial Rimske nekropole kot ene najpomembnejših kulturnih dediščin pri nas. Ime razstave Mesto živih izhaja iz zamisli, kako skozi risbo popestriti to rimsko najdišče in hkrati podati nekaj zamisli o preureditvi prostora. Razstavo sestavljata dva sklopa. Prvi, bolj formalne strukture, zajema tri različne percepcije prostora, ki skupaj tvorijo kompleksno celoto. Drugi del z dosti manj dosledno struk- Delovna akcija na gradu S tokratne akcije Turistično društvo Šempeter vabi na osrednjo slovesnost ob praznovanju 50-letnice delovanja - RASTIMO K SONCU, ki bo v petek, 17. junija, ob 21. uri v Rimski nekropoli. V programu bodo sodelovali Glasbena šola Risto Savin Žalec, Petrovi tamburaši, Vlado Kreslin in Jure Sešek. Drugo majsko nedeljo je bila vzpetina, na kateri stojijo razvaline Gradu Žovnek, obžarjena ne le s soncem, temveč tudi z nasmejanimi obrazi in s pridnimi rokami članov Turističnega društva Braslovče, ki so se ponovno udeležili že tradicionalne delovne akcije na gradu. Skupaj s člani Kulturno--zgodovinskega društva Bra- EKOFEST JUNIJ 2011 PETEK, 3.J Eko otroška delavnica Družinska joga, Hiša Acman, 3 €/os Skupinsko ogrevanje za tek, Sara Stropnik Tek okoli ribnika vrbje v okviru prireditve Razpnimo jadra, cici tek na 400m, maii tek okoli ribnika 1700m in veliki tek okoli ribnika 5000m Sejem KAMRICA, predstavitev kreativnih izdelkov domačih ustvarjalcev. ZDRAVE JEDI IZ KRUŠNE PEČI - predstavitev študijskega krožka Etnološkega društva Hmeljarska vas - projekt sta sofinancirala Ministrstvo za šolstvo in šport in Andragoški center Slovenije Jezdenje ponijev Ribnik Vrbje Spoznavanje in ogled kače Ribnik Vrbje Hrustljava skušnjava - prodaja pekovskih izdelkov Ribnik Vi ml fest Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vri Ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti Vrbje in opazovanje ptic z Milanom Vogrinom Ponirkove otroške delavnice - »Otroci v simbiozi z okoljem«, predstavitev podjetja Simbio. opazovanje Ribnik Vrbje ptic s teleskopom, jezdenje ponijev Smejalna delavnica Sobotna tržnica Ponirkove otroške delavnice. Skrivnostni svet skulptur Vinko Kovačec, Masaža rok s hmeljevim maslom, jezdenje ponijev Predavanje KAKO ODPUŠČATI. predava Ana Miletič. 5 €/os Predavanje Sanje Lončar - ZAMOLČANE ZDRAVILNE MOĆI ZAČIMB-PREBAVILA, 5 €/os. Delavnica izdelava trdih mil. izvaja dr. Milko Novič. 45 €/os Voden ogled lovske učne poti Rinka Predavanja in delavnice EKOMUZEJ EKOMUZEJ Ribnik Vrbje EKOMUZEJ EKOMUZEJ EKOMUZEJ Lovski dom Rinka Bio park NIVO TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net PONEDELJEK, PETEK od 15. do 20. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI od 9. do 20. ure POLITIČNE STRANKE maj 2011 Tretja razvojna med politiko in stroko Pohod ob dnevu Evrope Z okrogle mize 3. razvojna os med politiko in stroko Trasa umestitve bodočega avtocestnega odseka med Velenjem in obstoječo avtocesto (t. i. tretja razvojna os) že nekaj časa razburja slovensko javnost, predvsem pa našo regijo. Zato je Zares na Polzeli organiziral omizje z naslovom 3. razvojna os med politiko in stroko. »Tema omizja je aktualna, saj je umestitev trase sicer strokovno zahtevna naloga, vendar pa bo odločitev morala pasti čim hitreje, saj Velenje in Koroška to cesto potrebujeta že danes,« je uvodoma poudaril Robert Rampre iz stranke Zares Polzela. Urban Jeriha, predstavnik Civilne iniciative Braslovče, je predstavil dejavnost njihove iniciative in potek sprejemanja odločitve državnih organov o bodoči trasi. Po njihovem mnenju pri trenutno izbrani trasi Šentrupert-Velenje čez Občino Braslovče niso bili upoštevani okoljski, gradbeni in finančni vidiki, ki gredo bolj v prid trase, ki je zasnovana preko Arje vasi. Trasa čez braslovško občino bo po njihovem mnenju uničila precej že tako redkih kakovostnih kmetijskih zemljišč, obenem pa je tudi dražja in ni umeščena tako, da bi bila povezovalna os te regije. Alojz Posedel, poslanec državnega zbora, posebej sicer ne zagovarja nobene trase, opozarja pa, da je v tem primeru znova prišlo do situacije, ko je bila stroka pre-slišana, v ozadju pa so interesi, ki vodijo k slabim rešitvam. Pohvalil je dejavnosti Civilne iniciative Braslovče, sam pa bo v državnem zboru zahteval pojasnila, kako je prišlo do izbora, in se boril proti rešitvam, ki ne bodo strokovno utemeljene. Dr. Tristan Šker, predsednik Odbora za promet v Zares, je menil, da mora politika upoštevati interese, ki so dobri za celotno družbo, prava stroka pa naj bo temelj za sprejem odločitev. Darjan Rajer, podpredsednik Savinjsko--šaleškega pokrajinskega odbora Zares, daje prednost trasi čez Braslovče, ki je po njegovem mnenju lažje izvedljiva z vidika gradnje in umestitve, vendar pa jo podpira le, če bo imela ta dovolj strokovnih argumentov, da je res najbolj optimalna. Oglasila se je tudi iniciativa iz Šmartnega ob Paki, ki sicer medijsko ni tako opažena kot braslovška, je pa dejavna in odločno nasprotuje poteku trase čez njihovo občino, kar se sicer v javnosti prikazuje drugače. Omizje se je končalo z večinskim mnenjem, da se morajo politični interesi umakniti stroki. Zato je Savinjsko-šaleški pokrajinski odbor Zares predlagal, naj stranka Zares zavzame stališče, da se pred dokončno odločitvijo ponovno preučijo strokovni argumenti za najbolj optimalno umestitev bodoče trase 3. razvojne osi. T. T. Devetega maja praznujemo dan Evrope. To je eden od simbolov Evropske unije, ki ga je Svet Evropske unije sprejel na vrhu v Milanu leta 1986 v spomin na deklaracijo teda- njega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, predstavljeno 9. maja 1950, v kateri je predstavil svoje zamisli o organizaciji nacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. To je hkrati tudi praznik zmage nad nacifašizmom, ki ga na svoj način obeležujejo tudi socialni demokrati v naši dolini, ki na ta dan vsako leto organizirajo pohod in druženje na planinski postojanki. Glavni organizator je Klub socialnih demokratov Žalec, ki deluje v okviru žalskega občinskega sveta. Prva leta je pohod potekal na območju KS Galicija s ciljem na Šentjungertu. Zadnja tri leta pa se pohodniki zberejo pri Keramični tovarni Liboje, od koder se vsako leto po različnih poteh podajo na Brnico, kjer je planinski dom PD Liboje. Letošnji pohod je potekal po zahodnem delu libojske krajevne skupnosti, na startu in cilju pa je udeležencem zaigral pihalni orkester Godbe Liboje. Na cilju je zbranim spregovoril župan Janko Kos. D. N. O?Ja t&xusis) IMüüBW > Za otroke - mačkonova zabava, celodnevna animacija v mini klubu, izbor najlepše muce in mucka, iš-kanje zaklada, slikarska in plesna delavnica, gradimo mačkonov grad, muce in mucki se učijo plavat, tekmovanje za naj pesem, športni turnirji, mačje igre brez meja, mačji vrtec... Za odrasle - podvodno iskanje predmetov, jadranje, surfanje, odbojka, lokostrelstvo, TOP DJ ekipa, izbor MISS PLAŽE, cocktail time, koncert... Za fotografe - predavanja, izposoja opreme, 24 fotografskih nalog za 24 nagrad, foto izobraževanja, nagrade za najboljše fotografijev Za željne zabave - skupina Chateau, Miran dalmatinski mix, Zoran Zorko harmonika show, Center plesa, TOP DJ ekipa Za vse - Nova spoznanja, nove izkušnje, nova prijateljstva, obilo zabave in lep, čudovit vstop v POLETJE. ' Od 16. ure dalje smo pripravili bogat program za vse in za vsakoaar. Zvrstili se bodo zanimivi, poučni in zabavni dogodki: • srednjeveška tržnica • nastop igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja • nastop glasbene skupine Brenči banda • animacije za otroke • svečano odprtje Gradu Komenda, nato pa sprehod skozi prostore, ki jim vračamo življenje. Za jedačo in pijačo bosta poskrbela Gobarsko-mikološko društvo in Turistično društvo Polzela, pa tudi grajska krčmarica obljublja dobro postrežbo. Že zdaj pa vabljeni tudi na MALTEŠKO POROKO, ki bo v soboto, 2. 7. 2011, ob 14. uri. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE I FEEL LOVE Turistično društvo Občine POLZELA MALTEŠKI POZDRAV POLETJU Vabimo vas na veliki dan: v soboto, 18. 6. 2011, bomo svečano odprli OBNOVLJEN GRAD KOMENDA! OBČINA POLZELA Več informacij na tel. 03/703 84 80. Torbe že na zalogi, za prvošolce 20 % popusta. Črnila in tonerji za tiskalnike za vsak dom in pisarno: UGODNE CENE,VELIKA IZBIRA,GARANCIJA NA KVALITETO! ČB in barvno lasersko fotokopiranje, printanje, skeniranje, vezava in plastificiranje do A3 formata. z zbiranjem točk do darilne kombinacije V VAŠI LOTERIJI TARA junior! Kontakt : Papirnica Tara junior, Daša Kuder s.p., Rimska 98 a, Šempeter - tel. 03 703 84 80, faks: 03/570 24 00, tara.junior2@gmail.com; vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 13. ure, e-naslov - 24 ur na dan. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko V Vokalni skupini Candela prepevajo Andreja Rak Ribič, Mojca Božič, Marjeta Rak Jezernik, Bernarda Skok, Romana Žagar in Martina Krulc tara JUNIOR Prednaročila sprejemamo do 28.6., do 28. 7. indo 15.8.2011, ko je tudi dobava. Že otroci vedo, da Brglezov sladoled je najboljši ... Ne zamudite ... Dnevi sladoleda v slaščičarni Nik v Žalcu: petek, 27. 5. 2011, torek, 31. 5. 2011, petek, 3. 6. 2011 Kupiš eno kepico sladoleda, drugo dobiš zastonj... Njam,... Ne zamudite odlične ponudbe odličnega sladoleda! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Gasilske maše v čast zavetniku Pekarna in trgovina Vransko, tr 703 30 30; trgovina Žalec s 713 30 82; slaščičarna Žalec tr 713 30 83; trgovina Griže tr 713 30 80; slaščičarna Petrovče tr 713 30 84; trgovina Ostrožno ir 428 20 60; trgovina Vrbje D 713 30 86; bar Vrbje ir 713 30 87; slaščičarna Šempeter tr 703 30 46; slaščičarna Polzela ir 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi ir 566 02 80, trgovina Kamnik ir (01) 830 82 70; trgovina Laze s (01) 834 70 12; trgovina Tabor (tr 703 43 70). POZOR! POZOR! POZOR! Dnevi sladoleda v Žalcu Po maši so braslovški gasilci proslavili tudi prenovljen gasilski dom Povorka godbenikov in gasilcev v Preboldu Četrtega maja goduje sv. Florjan, zavetnik gasilcev. Njemu v čas so v mnogih krajih po dolini pripravili maše in jih obogatili še z drugimi svečanimi dogodki, po njih pa tudi z druženjem. V Gasilski zvezi Prebold, ki vključuje osem gasilskih društev, so sveto mašo v njegovo čast pripravili v nedeljo, 8. maja. Florjanovo slovesnost vsako leto organizira drugo gasilsko društvo. Letos je bila organizacija v rokah PGD Kaplja vas. Na Florjanovo nedeljo se je na parkirišču pred preboldskim hotelom zbralo okrog 120 uniformiranih gasilk, gasilcev in gasilske mladine, ki so se v spremstvu gasilskih praporov in Pihalnega orkestra Prebold v povorki podali k sveti maši. Med udeleženci so bili tudi vsi predstavniki GZ Prebold na čelu z Jožetom Vebrom in preboldski župan Vinko Debelak, ki je tudi sam dolgoletni gasilec. Po maši, ki jo je daroval domači župnik Damjan Ratajc, so se udeleženci zbrali pri Aninem domu, kjer je potekal blagoslov nove orodne prikolice PGD Kaplja vas, v nadaljevanju pa so poskrbeli za prijetno druženje ob prazniku. Gasilci petih društev GPO Polzela so se zbrali na vsakoletni maši v čast sv. Florjana v cerkvi v Andražu nad Polzelo. Še prej pa so pred cerkvijo poskrbeli za blagoslov gasilcev in gasilskih vozil. Pri maši, ki jo je daroval andraški župnik Janez Furman, je sodelovalo 105 uniformiranih gasilcev vseh starosti. Župnik je v svojem nagovoru poudaril, da so gasilci morda edini prostovoljci, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč ob katerem koli času in vremenu. V imenu organizatorja letošnjega srečanja je navzoče pozdravil predsednik PGD Andraž nad Polzelo David Krk. Na dan, ko goduje sv. Florjan, so se pri maši v domači cerkvi prvo majsko soboto zbrali tudi braslovški gasilci. Zbrali so se pred gasilskim domom v Braslovčah, od koder so odšli pod vodstvom poveljnika PGD Braslovče Danijela Pantnerja v sprevodu proti cerkvi. Maše, ki jo je daroval domači župnik Milan Gosak, se je udeležilo 90 gasilk in gasilcev iz vseh sedmih gasilskih društev pa tudi gostje in občani. Na slovesnosti so sodelovali pevci Dobroveljski fantje, ki so vsi tudi gasilci. Po maši so vsi zbrani odšli do gasilskega doma, kjer je bila kratka slovesnost z blagoslovom obnovljene učilnice v gasilskem domu. Predsednik PGD Braslovče Jožef Matko pa je povedal, da so v zadnjem času obnovili tudi streho ter zamenjali okna in vrata. Člani so opravili 1000 prostovoljnih ur in imeli za 18.500 evrov stroškov. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje, in sicer poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj, poveljnik gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič, podžupan Občine Braslovče Anton Repnik in drugi. Slovesnosti je sledila tradicionalna pogostitev s kuhanimi jajci in z domačim kruhom, članice društva pa so poskrbele za pecivo. D. N., T. T. Prvi samostojni koncert VS Candela Slovesno je bilo tudi na Polzeli Večer večno zelenih melodij Pevke Vokalne skupine Candela so v dvori Hmeljarskega doma Petrovče 7. maja pripravile svoj prvi samostojni koncert, ki ga je skupaj z vokalno skupino organiziralo KD Petrovče. Na koncertu je nastopila tudi VS Zapet s Ponikve pri Žalcu. Začetki Vokalne skupine Candela segajo v leto 2003, ko je skupina delovala v mešani sestavi. Po treh letih delovanja se je moški del umaknil, k sodelovanju pa so pritegnile nove pevke. Začele so z nastopi na adventnem sejmu v Novem Celju, na občinskih revijah, na srečanjih malih vokalnih skupin, ob odprtju razstav jaslic v Drešinji vasi, na Božični skrivnosti v Jami Pekel, božičnih koncertih v domači cerkvi v Petrovčah, v Preboldu in v Mariji Reki. Na prvem samostojnem koncertu so se predstavile z enajstimi pesmimi. V prvem delu so zapele pet narodnih pesmi, v drugem delu pa priredbe popevk domačih avtorjev, kot so Sepetova Brez besed, Ne čakaj na maj Frana Mi-ličinskega, Ti si moja ljubezen Matjaža Kača in Dan Ljubezni Tadeja Hruševarja. Njihov nastop so obogatili Vokalna skupina Zapet ter mlada glasbenika Klara Ribič iz Petrovč in Mitja Cizej iz Braslovč. D. N. Kulturno društvo Svoboda Liboje je v nizu svojih letošnjih prireditev 7. maja poskrbelo za zanimiv glasbeni večer, ki so ga poimenovali Večer večno zelenih melodij. Z njim so obeležili tudi prenovo svoje kulturne dvorane, ki prinaša novo svežino in nove izzive. Glavna ustvarjalca večera sta bila pevca Ani Frece in Matjaž Jeršič. Medtem ko je domačinka Ani Frece pela in igrala predvsem slovenske zimzelene melodije, je Matjaž Jeršič postregel s pretežno anglo-ame-riškimi hiti. Občinstvo je tako uživalo ob pesmih, kot so Dan ljubezni, Ne čakaj na maj, My way, Love me tender, Ko si davi se zbudila in drugih. Ker gresta glasba in beseda z roko v roki, je med glasbenimi predahi za lepoto besede ® 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net poskrbela voditeljica večera Jolanda Železnik. Poleg predstavitve obeh glasbenikov je dodala tudi nekaj misli in verzov, ki so ji jih prišepnili Mila Kačič, Ivan Minati, Franček Knez in še kdo. Ustvarjalci večera so v svojem vabilu obljubljali majski večer, poln nežnosti in nostal gije, in vsega tega res ni manjkalo. " D. N. Ana Frece, Jolanda Železnik in Matjaž Jeršič so ustvarili res prijeten večer zimzelenih melodij PO DOLINI maj 2011 Crni galebi na Dobrovljah Ko zacveti dren in zadišijo potice Rok Kvas med dokumentiranjem brezna pri cerkvici sv. Jošta Člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki jim od letos dalje predseduje predstavnica nežnejšega spola Andreja Kladnik, ki se je izkazala tudi kot prva ženska članica na odpravi preboldskih jamarjev na Filipine leta 2008, so letos pred 1. majem organizirali večdnevni jamarsko raziskovalni tabor. Takšnih taborov je bilo v preteklosti že veliko, kar nekajkrat pa so se med prvomajskimi prazniki podali tudi na krajše odprave v Bosno in Hercegovino ali na otok Vis in Brač. To- krat so se odločili za Dobrovlje, ki so z vidika raziskovanja jam izredno zanimive, saj premorejo tudi najglobljo jamo oziroma brezno na območju osamelega krasa Spodnje Savinjske doline, imenovano Brezno presenečenj, ki se končuje na globini -472 m od vhoda. Osredotočili so se na južni del Dobroveljske planote od cerkvice sv. Jošta do sv. Katarine. Tabor je potekal od 26. do 29. aprila. Predsednica kluba Andreja Kladnik je povedala, da so prve tri dni pregledovali teren in iskali nove jame. »Evidentirali smo tri, dve od teh sta bili močno onesnaženi. Manj izkušeni člani so se izpopolnili tudi v tehniki merjenja in risanja jam. Že evidentiranim jamam smo popravili netočne koordinate. Poleg tega smo dokumentirali onesnaženost novo raziskanih jam in tistih, ki so že evidentirane v Katastru Jamarske zveze Slovenije. Obiskali smo Štabirnico, Prepad, Goričarjev prepad in Brezno pri Mlinarjevi globački. Preverili smo lege in na naše veselje ugotovili, da so jame neonesna-žene,« je med drugim povedala Kladnikova in dodala: »Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo namesto tabornega ognja večere popestrili z dobro hrano, s pijačo in z glasbo na pokriti terasi pri naši članici. Zadnji dan pa je naše delo zaradi dežja potekalo v prostorih kluba. Uredili smo zapisnike, narisali načrte in pregledali fotografije.« Tokratni tabor je le eden od nizov aktivnosti, ki so jih v svoj program zapisali preboldski jamarji. Vsekakor pa bodo v teh poletnih mesecih imeli precej dela tudi z upravljanjem Snežne jame, saj bodo od te sobote dalje (28. maja) začeli z rednim dežurstvom ob vikendih in praznikih, od 15. julija dalje do konca avgusta pa vsak dan. D. N. Polne mize dobrot na razstavi Na veliko soboto, veliko noč in na velikonočni ponedeljek je bila v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi na ogled razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Razstavo sta pripravila Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas in Turistično društvo Petrovče. Ob odprtju je zbrane najprej pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, Jože Stepišnik, ki ima največ zaslug za to zanimivo razstavo, pa je med drugim povedal, da na letošnji sedmi razstavi sodeluje 28 razstavljavcev s Celjskega. Na 35 mizah se je bohotilo vse, od postnih jedi do tradicionalnega žegna, raznih potic, pirhov, pletenic, pogač. Poskrbeli so tudi za veliko noč v naravi, kjer so bile prikazane butare, ljubenske potice, drevesne gobe in skulpture, ki jih ustvarila narava. Razstavo sta v soboto, na dan odprtja, ko so povsod blagoslovili velikonočne jedi, blagoslovila dr. pater Marjan Biškup iz Zagreba, ki je dve leti kot kaplan služboval v Žalcu, in petrovski župnik pater Ivan Arzenšek. V treh dneh sije razstavo ogledalo veliko ljudi. T. Tavčar Zaključek inovacijskega projekta Udeleženci z ravnateljico OŠ Braslovče Andrejo Zupan in Inko Jazbinšek z Zavoda RS Mitja Dimeč je učencem spregovoril o sajenju dreves Na Podružnični osnovni šoli Gomilsko so imeli prvo majsko soboto zanimiv šolski dan, ki je bil večinoma namenjen gibanju in sprostitvi v naravi in le deloma pridobivanju znanja v šolskih klopeh. Začeli so s tekom - krosom v okolici šole, nadaljevali z zdravo malico, predsednica TD Gomilsko Božena Kosu pa je v goste pripeljala Mitjo Dimca, vodjo izpostave Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje, ki je otrokom predaval o ekološki pridelavi hrane ter skupaj z učenci posadil drevo - hruško, ki so jo učenci poimenovali Vilma Veličastna. Mitja Dimeč je povedal, da je to za otroke posebno doživetje, seznanijo se s saditvijo dreves, tako drevo tudi bolj spoštujejo, spremljajo njegovo rast in pozneje obirajo njegove sadove. D. N. V soboto, 7. maja, so se učenci POŠ Trnava lotih barvanja podhoda, ki vodi v Orlo vas. Občina je poskrbela za osnovni premaz sten s sivo barvo, otroci pa so skupaj s starši, starimi Življenje je lepše, če ga pletemo skupaj Tako so polzelski osnovnošolci naslovili literarno-film-ski večer, ki so ga pripravili skupaj z Občinsko knjižnico Polzela 16. maja v mali dvo- rani kulturnega doma. Učenci od 6. do 9. razreda so predstavili iskrene in simpatične pesmi o naravi in ljubezni, iskriva najstniška Prireditev je vodila Tajda Piki razmišljanja o odnosih med ljudmi, predvsem o svetu odraslih. Pletenju ljubezenskih odnosov so posvetili največ svojih misli v pesmih, spisih in v filmih. Letos je namreč več učencev sodelovalo na različnih video in radijskih natečajih in za svoje izdelke so prejeli kar štiri nagrade. Zato so obiskovalcem z veseljem zavrteli filme, ki so jih posneli na temo prostovoljstva in varne rabe medmrežja. Dokazali so, da računalnik ni le sredstvo zabave, ampak orodje, s pomočjo katerega zmorejo ustvarjati imenitne izdelke. T. T. starši in z učitelji poslikali stene s travniškimi motivi. To je bil zaključek inovacijskega projekta, ki so ga prijavili na Zavodu za šolstvo in se imenuje Hura za POŠ-evce. Vodja podružnične šole Damjana Lukman nam je ob tej priložnosti povedala: »Za ta projekt smo se odločili, ker želimo, da podružnične šole delujejo in ostanejo tudi v prihodnje, da delujejo in s svojim delovanjem dajejo življenje kraju. Šola je gibalo kulturnega delovanja kraja, veliko prireditev pote- za šolstvo Celje ka v šoli, če tega ni, tudi ne zaživi sodelovanje med otroki, odraslimi in nasploh med generacijami. Današnji dan je še dokaz več, kako pomembno je to sodelovanje in kaj se lahko naredi s skupnimi močmi. Sicer pa smo letos že veliko postorili za lepšo podobo svojega kraja in okolice. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje.« Nad opravljenim delom sta bili navdušeni tudi ravnateljica OS Braslovče Andreja Zupan in Inka Jazbinšek z Zavoda RS za šolstvo Celje. D. N. GREMO NA KOLO, ŽiVUENJE JE LEPO Nedelja, 29. maj.oblOh Celje- Citycenter Celje Vojnik Slovenske Konjice Žalec Šentjur Štore Citycenter Celje trniJA ,, ££> ta>. Posadili svoje drevo Šport špas s 1400 udeleženci Veliko zanimanje pri gasilcih Drugo majsko soboto so se na OŠ Polzela pridružili vseslovenski akciji ŠPORT ŠPAS pod okriljem organizacije MEDIA ŠPORT Ljubljana in organizirali vrsto naravoslovnih, športnih in kultur- nih dejavnosti. Cilj te velike prireditve je bil predstaviti staršem in širšemu okolju dejavnosti EKO, ZDRAVE in FIT šole ter vrtca. Učenci in starši so se zbrali pred šolo ob 8. uri in zbirali star papir za so- delovanje v akciji Novo upanje za pomoči potrebne v Sloveniji in Afriki. Nato so se odpravili na pohode. Na izobraževalnih točkah so sodelovali različna društva in predstavniki zdravstvene ustanove. Udeleženci so lahko spoznali osnove prve pomoči in orientacije, preverili vitalne funkcije, se poučili o nevarnosti sončnih žarkov in zaščiti pred klopi. Na športnem področju so se preizkusili v tenisu, balinanju, lokostrelstvu, se pomerili v elementarnih in štafetnih igrah, igrah z žogo in obudili stare družabne igre. Ob tem so spoznavali naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti kraja, predstavniki turističnega društva so jim predstavili tudi prenovljen Grad Komendo. Rdeča nit celotnega dogajanja je bilo gibanje za zdravje, veselje, ohranjanje narave in krepitev soustvarjal-nih medsebojnih odnosov ... Celoten projekt so sklenili s kulturno-športno prireditvijo, ki jo je odprla ravnateljica Valerija Pukl. Na igrišču se je zbrala množica zadovoljnih otrok in staršev, dogajanje pa so s številnimi vozili in konjeniki popestrili gasilci. Na parkirišču so svoje stojnice postavili člani čebelarskega, gobarskega in hortikulturnega društva, ponujali so biološko pridelano sadje in mlečne izdelke Združenja eko- loških kmetov Slovenije in dobrote, pripravljene v šolski kuhinji. Na koncu so voditeljice prireditve Simona Tomšič, Nevenka Jerin in Milena Hriber-šek podelile pokal in priznanje najmlajši udeleženki, 6-meseč-ni Piji Štiglic, in najstarejšemu udeležencu, 73-letnemu Petru Hrastniku, ter 7-članski družini Štiglic s Polzele kot najštevilnejši družini. Na eni zmed stojnic so učenci delili priložnostne zloženke in prodajali knjižico o Neži Maurer. Knjižica je pravkar izšla v počastitev njene 80-letni-ce. Nekaj pohodnikov je obiskalo tudi njeno rojstno hišo. 1400 udeležencev (učenci, starši, mladi planinci iz vrtca, člani društev in predstavniki občine) je tega lepega sončnega dne napolnilo šolsko igrišče in soustvarjalo nepozaben dan druženja, gibanja, veselja in medsebojnega spoznavanja. T. Tavčar Tek za zdravje Štiridesetletno prijateljstvo z zamejci štu. Naslednje leto so obisk vrnili Borštani in začele so se tkati vezi, ki že štiri desetletja ostajajo trdne in bodo tako močne ostale tudi v prihodnje, čeprav že kar nekaj tistih, ki so zaorali prve brazde prijateljstva, ni več med živimi. Ta večer so s petjem začeli člani Moškega pevskega zbora KD Tabor, za njimi pa je dvorano preplavila pesem Mešanega pevskega zbora Slovenec - Slavec iz Boršta, nato pa tudi pesem Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor. Med posameznimi pevskimi sklopi sta svoje delo uspešno opravljala povezovalca Janez (Tabor) in Ervin (Boršt) in ob tem razkrivala tudi razne anekdote in zanimivosti njihovih medsebojnih druženj. Med njimi tudi ljubezensko romanco, ki je pred 36 leti vzklila prav na gostovanju v Borštu in se končala z ustvarjanjem družine, ki je vsa predana petju. Za prijetno vzdušje je v nadaljevanju poskrbela dramska skupina Slovenec z igro v narečju z naslovom Silicone rep, ki jo je napisal član skupine Edvin Rapotec. Uradni del večera se je končal z nagovori predstavnikov društev in krajev ter izmenjavo daril. Ob koncu so skupaj zapeli vsi zbori, njihovo druženje pa se je ob kozarčku in dobrotah zavleklo do zgodnjih jutranjih ur. D. N. Taborske in italijanske pevce povezuje slovenska pesem Družina in šola imata pri vzgoji in navajanju mladih na zdrav način življenja najpomembnejšo vlogo. Vzgoja brez lastnega zgleda pa seveda ni uspešna, zato so se starši in učitelji z veseljem skupaj z otroki podali okrog Vrbenskega jezera. Na uvodni tekaški prireditvi so se na progo okoli jezera podali predšolski in šolski otroci. Za njimi so za dober zgled poskrbeli vsi učitelji na čelu z ravnateljem in starši. Za zaključek je bil na vrsti še družinski tek, ki so se ga poleg 32 družin udeležili tudi žalski župan Janko Kos, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in svetovna atletska rekorderka Jolanda Čeplak. Vsak izmed več kot na spremljevalka Sinja Ožbolt. Morda se bo katera od skupin uvrstila tudi na državni tekmo- vanji. Ti bosta septembra v Velenju Pika miga in novembra v Ljubljani Festival Živa. T. T. Družinskega teka so se udeležil tudi minister dr. Igor Lukšič, svetovna rekorderka Jolanda Čeplak in župan Janko Kos Prejšnji mesec je ob Vr-benskem jezeru potekala pomladna prireditev projekta Za zdravo delam z glavo pod geslom Otroci - aktivnost - zdravje. To je bila ena izmed prireditev v okviru številnih projektov, ki jih uspešno izvajajo na OŠ Griže. 170 udeležencev se je potrudil, zato so bili na koncu vsi zmagovalci in so si prislužili priznanje, razveselili pa so se tudi dobrot šolskega kuharja in posamičnih športnih nagrad, med katerimi so bile še posebej privlačne nagrade šola jadranja na deski, tečaj tenisa in smučanja. D. N. Dvorana Doma krajanov Tabor je bila drugo majsko soboto prizorišče 40-letnega prijateljstva in sodelovanja med kulturniki iz Občine Tabor in zamejskimi Slovenci iz Boršta v Italiji. Povezuje jih lepa slovenska pesem, ljubezen do maternega jezika, medsebojna prijaznost in želja po izmenjavi kulturnih Regiska revija plesnih skupin dobrin, česar ni manjkalo tudi na sobotnem večeru. Rdeča nit srečanja sta bila voditelja, ki sta skozi pogovor vsak v svojem jeziku oziroma v narečju odstirala zgodovino 40-letnega prijateljstva in sodelovanja, ki se je začelo leta 1971 z gostovanjem Moškega pevskega zbora Ivan Cankar Tabor v Bor- V Domu II. slovenskega tabora Žalec je prejšnji četrtek pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Žalec potekala regijska revija otroških in mladinskih plesnih skupin. Razdeljena je bila na dva plesna sklopa. V dopoldanskem delu sporeda se je predstavilo šestnajst otroških, v večernem delu pa je nastopilo enajst mladinskih plesnih skupin. Ogledali smo si lahko zelo izdelane nastope, ki so bili po svoji težavnosti precej zahtevni. Nastope na prireditvah je ocenjevala strokov- Utrinek z nastopa Šolski plesni festival Plesna zveza Slovenije je v sodelovanju s plesnimi šolami organizirala šolski plesni festival za osnovnošolce in dijake. V sodelovanju s Plesnim valom Celje je v dvorani Celjskega doma potekalo regijsko tekmovanje. Zbralo se je kar 200 otrok, ki so se preko šolskih uvrstili na področno tekmovanje. Na festivalu so sodelovali tudi učenci osnovnih šol Vransko - Tabor, Petrovče in Polzela. Učenci od 4. do 9. razreda so v dveh starostnih kategorijah tekmovali v angleškem valčku, čačačaju, swingu, hiphopu, popu in latinu. Pri starejših učencih od sedmega do devetega razreda je bila med udeleženci iz Spodnje Savinjske doline v hiphopu, popu in latinu najboljša Zala Župančič z OŠ Petrovče, v parih pa sta se zmage razveselila Larisa Pekler in Tomaž Vadlan z OŠ Vransko - Tabor. T. T. OBČINA ŽALEC Sreda, 1. junij, ob 17. uri CICI OLIMPIJADA 2, za OS Občine Žalec - 1. razredi; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, A K Žalec in OŠ Občine Žalec). Sreda, 1. junij, ob 17. uri Petrovčevanje 2011 - košarkarski turnir trojk; igrišče ob domu krajanov, Mala Pirešica (Peter, 031 631 342). Sreda, 1. junij, ob 17. uri vse o srčnem infarktu, predava dr. Dragan Kovačič; prostori koronarnega kluba (nad Juteksovo trgovino), Hmeljarska 3 (Koronarni klub Savinjska dolina Žalec). Četrtek, 2. junij, ob 19.30 XVII. Gališki dnevi: od bolečine do srčnega infarkta, predstavitev, pokušnja zdravilnih zelišč, merjenje holesterola, sladkorja in tlaka; Dom krajanov Galicija (KORK Galicija, 031 481 373). Četrtek, 2. junij, ob 20. uri Petrovčevanje 2011 - koncert skupine Lusier; Bazilika v Petrovčah (Lusier, 031 339 629). Petek, 3. junij, ob 17. uri tekmovanje gasilske mladine za pokal KS Petrovče; športni igrišči Petrovče in Dobriša vas (041 690 053). Petek, 3. junij, ob 17. uri Razpnimo jadra: Zmorem preteči 5 km; Ribnik Vrbje (ZKŠT Žalec, 031 631 342). Petek, 3. junij, ob 17. uri prireditve bo 50. obletnici delovanje TD Šempeter: otroške ustvarjalne delavnice z naslovom Značilnosti življenja Rimljanov; Rimska nekropola (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Petek, 3. junij, ob 17. uri razstava likovnih del maturantov Šole za oblikovanje, letnik 1968; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34). Petek, 3. junij, ob 20. uri predstavitev 12. številke književne revije Vpogled, atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 3. junij, ob 20. uri Petrovčevanje 2011 - koncert skupine Uroš Planinc Group (5. jubilejni koncert); Pozdrav poletju; Hmeljarski dom Petrovče (Klemen, 030 312 303). Sobota, 4. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami, Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 4. junij, ob 9. uri Petrovčevanje 2011 - teniški turnir dvojic ob 20. obletnici teniške sekcije Petrovče; Tenis center Petrovče (Jelka, 031 855 223). Sobota, 4. junij, ob 9. uri XVII. Gališki dnevi: razstava ročnih del; POŠ Trje (Društvo upokojencev Galicija, 572 84 33). Sobota, 4. junij, ob 9. uri XVII. Gališki dnevi: turnir v nogometu na milnici; Zavrh pri Galiciji (Športno društvo Hofrein in Zavrh, 041 682 260). Sobota, 4. junij, med 9. in 13. uro sobotna tržnica pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 571 80 21). Sobota, 4. junij, ob 13. uri Petrovčevanje 2011 - nogometni turnir vaških skupnosti v Dobriši vasi: - 13.00 osnovnošolci, - 15.00 člani. Sobota, 4. junij, ob 14. uri f Petrovčevanje 2011 - pohod po poteh KS Petrovče; start pri Obrezovem kozolcu, Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). ? Sobota, 4. junij, ob 14. uri Petrovčevanje 2011 - odprti turnir v odbojki na mivki za moške in ženske; igrišče v Dobriši vasi (Peter, 031 631 342). Sobota, 4. junij, ob 17. uri Petrovčevanje 2011 - odprtje igrišča za odbojko na mivki in družabno srečanje krajanov (igrala bo skupina Veški dečki); igrišče v Dobriši vasi (Marjan, 041 695 219). Nedelja, 5. junij, ob 8. uri XVII. Gališki dnevi: pohod po obronkih KS Galicija; start pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 031 864 826). Nedelja, 5. junij, ob 15. uri Petrovčevanje 2011 - družabne igre in športne aktivnosti za otroke; igrišče v Dobriši vasi. Nedelja, 5. junij, ob 16. uri Petrovčevanje 2011 - revialna nogometna tekma: PAX - župani; igrišče v Dobriši vasi. Sreda, 8. junij, ob 17. uri županov sprejem odličnjakov osnovnih šol Občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 10. junij, ob 20. uri 44. kavarniški večer z gostjo Alenko Kveder, glasbena gostja Jana Kvas; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Od petka, 10. junija, do sobote, 18. junija, teden glasbe in druženja v Stil Caffeju; razstava slikarja Staneta Jakšeta - Stanča in glasba v živo; Stil caffe, Šlandrov trg (040 750 820). Petek, 10. junij, ob 21. uri Savinov poletni večer: Jure Tori trio; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11., in nedelja, 12. junij, ob 6. uri planinski pohod čez Pohorje: Maribor-Rogla; odhod s Petrovega trga (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 11. junij, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 11. junij, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 11. junij, ob 10. uri Razpnimo jadra - NAM SE ROLA ... Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 031 639 324). Sobota, 11. junij, ob 9. uri dan planincev na Bukovici; start izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Sobota, 11. junij, od 14. ure zabavna orientacija in delavnice; Spodnje Grušovlje (Društvo tabornikov Rod bistre Savinje Šempeter, 041 572 315). Sobota, 11. junij, ob 14. uri XVII. Gališki dnevi: turnir v odbojki na mivki; igrišče pri Cizej (Športno društvo Hofrein, 041 267 440). Sobota, 11. junij, ob 15. uri KS Gotovlje praznuje: medkrajevni turnir v malem nogometu; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje). Sobota, 11. junij, med 17. in 19. uro P&nirkova otroška delavnica: »Na Luno in nazaj -so smeti samo na Zemlji?«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 12. junij, ob 5. uri pohod od češnje do češnje; starti: ob 5. uri parkirišče Lidi, Nova vas Celje, 5.10 AP Petrovče, 5.15 Sipex, Zabukovica, 5.30 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 5.40 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 338 494). Nedelja, 12. junij, ob 6. uri od češnje do češnje; start s parkirišča pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Nedelja, 12. junij, ob 9. uri XVII. Gališki dnevi: teniško tekmovanje za pokal KS Galicija; Trje (Teniški klub Trje 2000, 041 670 050). Nedelja, 12. junij, ob 15. uri KS Gotovlje praznuje: medkrajevni turnir v odbojki na mivki za pokal KS Gotovlje; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje). Nedelja, 12. junij, ob 16. uri XVII. Gališki dnevi: družabne igre; Trje (Klub mladih Galicija, 051 338 795). Nedelja, 12. junij, med 17. in 19. uro Ponirkova otroška delavnica: »Na Luno in nazaj -so smeti samo na Zemlji?«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 16. junij, ob 17. uri XVII. Gališki dnevi: športna akademija ob koncu šolskega leta - igre naših dedkov in babic; Trje (POŠ Trje, 041 939 508). Petek, 17. junij, ob 9. uri praznovanje KS Gotovlje: meddruštveni turnir upokojencev za pokal KS Gotovlje; igrišče v Gotovljah (Društvo upokojencev Gotovlje). Petek, 17. junij, ob 14.30 Regionalna debata Evropskega parlamenta: Nenalezljive bolezni, okolje, hrana, zdravje (sodelovali bodo: Lojze Peterle, Romana Jordan Cizelj, Mojca Kleva in strokovnjaki); Dvorana PGD Žalec, Ulica heroja Staneta 1 (DPVZS Slovenije in druge organizacije). Petek, 17. junij, ob 16. uri Tek - hoja za življenje za preživele z rakom in zdrave; Športni center Žalec (DPVZS Slovenije in druge organizacije). Petek, 17. junij, ob 20. uri XVII. Gališki dnevi: spominski večer ob 100-letnici rojstva Doreta Klemenčiča - Maja; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 882 970). Petek, 17. junij, ob 20. uri odprtje razstave likovnih del Urške Stropnik in Tanje Vovk Petrovski; nekdanja Roblekova dvorana v Žalcu (Celjska cesta 4); razstava bo na ogled do 25. junija (041 789 300). Petek, 17. junij, ob 21. uri Savinov poletni večer: Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici, monokomedija, prirejena po besedilu Irene Štusej, v izvedbi Olge Markovič, Atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 17. junij, ob 21. uri Savinov poletni večer: Katarina Mala in skupina Sladcore; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. junij, ob 6. uri Storžič; start s parkirišča pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 18. junij, ob 6. uri Krkine planinske poti 3: Raduha; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 031 894 826). Sobota, 18. junij, ob 8. uri po poteh KS Šempeter; odhod s Petrovega trga (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 18. junij, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. junij, ob 10. uri 3,2,1 ...CILJ; zaključna prireditev športne akcije Razpnimo jadra 2011; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 18. junij, ob 12. uri 7. golažijada, zbor ob 12. uri, začetek ob 13. uri; kmetija Tratnik (prijave in informacije: Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 18. junij, ob 16. uri XVII. Gališki dnevi: tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija; Trje (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Sobota, 18. junij, ob 17. uri XVII. Gališki dnevi: turnir v nogometu med zaselki za pokal KS Galicija; Zavrh pri Galiciji (Športno društvo Hofrein, 040 185 087). Sobota, 18. junij, med 17. in 19. uro Ponirkova otroška delavnica: »Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 19. junij, ob 5.45 pohod: Jezerski vrh-Pohorje; starti: 5.45 parkirišče Lidi, Nova vas Celje, 6. uri Sipex, Zabukovica, 6.10 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 6.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Nedelja, 19. junij, ob 8. uri praznovanje KS Gotovlje: meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje; Lovski dom Rinka (Lovska družina Žalec). Nedelja, 19. junij, ob 16. uri XVII. Gališki dnevi: tekmovanje v namiznem tenisu; telovadnica Trje (Klub mladih Galicija, 051 338 795). Nedelja, 19. junij, med 17. in 19. uro Ponirkova otroška delavnica: »Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 21. junij, ob 21. uri Kresnični večer; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 23. junij, ob 20. uri XVII. Gališki dnevi: Z roko v roki za gorenjski izgled, dobrodelni koncert; Dom krajanov Galicija (Folklorna skupina Galicija, 041 926 877). Od petka, 24. junija, ob 4.30 do nedelje, 26. junija, Severni Velebit; odhod s Petrovega trga (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Petek, 24. junij, ob 19. uri XVII. Gališki dnevi: tek na Goro; start na Trju (Športno društvo Hoferin, 041 266 175). Petek, 24. junij, ob 19. uri osrednja občinska proslava ob 20-letnici slovenske državnosti, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 24. junij, ob 20. uri XVII. Gališki dnevi: kresna noč na Gori; Šentjungert-Gora (Planinsko društvo Galicija, 031 864 826). Sobota, 25. junij, ob 9. uri praznovanje KS Gotovlje: pohod po stezicah Gotovelj; start: igrišče v Gotovljah (Društvo upokojencev Gotovlje). Sobota, 25. junij, od 15. ure praznovanje na Ponikvi: 15.00 - sveta maša, 6.00 - proslava ob 20-letnici osamosvojitve, 17.00-19.00 športne igre, 19.00 -pogostitev udeležencev praznovanja s kresovanjem in splošnim rajanjem (Krajevna skupnost Ponikva). Sobota, 25. junij, ob 17. uri XVII. Gališki dnevi: prevzem novega gasilskega vozila, pri Košarici (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Sobota, 25. junij, med 17. in 19. uro Ponirkova otroška delavnica: »Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 25. junij, od 19. ure dalje 10. jubilejni kresnični večer na Ribniku Vrbje -Brenči Banda in Machu Pichu; Ribnik Vrbje (Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959). Sobota, 25. junij, ob 20. uri osrednja proslava dneva državnosti, praznika KS Gotovlje in obletnica TOD Lipa Gotovlje; središče vasi Gotovlje (KS Gotovlje, TOD Lipa Gotovlje). Sobota, 25. junij, ob 20. uri XVII. Gališki dnevi: velika vrtna veselica z Modrijani; pri Košarici (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Nedelja, 26. junij, ob 6. uri spoznajmo naše planinsko cvetje - Mrzlica; start s parkirišča pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Nedelja, 26. junij, ob 8. uri kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; start pred Hotelom Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 26. junij, ob 10. uri XVII. Gališki dnevi: turnir trojk v košarki; igrišče Velika Pirešica (Športno društvo Hoferin, 041 857 170). Nedelja, 26. junij, med 17. in 19. uro Ponirkova otroška delavnica: »Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Od petka, 3. junija, do nedelje, 5. junija, ŠEŠČE KRAJEVNI PRAZNIK: 3. junij ob 18. uri odprtje razstave Ustvarjalnost krajanov s kulturno prireditvijo; 4. in 5. junij od 9. do 19. ure razstava Ustvarjalnost krajanov; Dom kulture Šešče KPD Šešce, krajevni odbor Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Petek, 3. junij, letni koncert - nastop pevskih zborov OŠ Prebold in gostujočih izvajalcev; OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 4. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. junij, ob 9. uri srečanje krajanov Latkove vasi; 14. tradicionalni generacijski turnir v malem nogometu; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220). Sobota, 4. junij, ob 15. uri tekmovanje s staro gasilsko tehniko; Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Nedelja, 5. junij, 11. Tončev pohod v Marijo Reko; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 5. junij, od 15. do 18. ure otroški nedeljski živžav; zabavne športne igre, delavnice, presenečenja, nagrade, animatorji ...; predstava ob 17. uri: Piščanček išče mamico; vse brezplačno; v vsakem vremenu; Športni park Šešče. Sobota, 11. junij, ob 9. uri dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku pri Aninem domu v Preboldu; Čebelarsko društvo Prebold (Brane Valenčak, 041 783 379). Sobota, 11. junij, in nedelja, 12. junij, ob 8. uri gasilsko tekmovanje GZ Prebold; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Nedelja, 12. junij, od 15. do 18. ure otroški nedeljski živžav; zabavne športne igre, delavnice, presenečenja, nagrade, animatorji...; predstava ob 17. uri: Gusarski zaklad; vse brezplačno; v vsakem vremenu; Športni park Šešče. Sreda, 15. junij, ob 15. uri medobčinsko tekmovanje upokojencev v okviru praznika Občine Prebold; Gaj Prebold; DU Prebold (572 31 10). Petek, 17. junij, zaključna prireditev OŠ Prebold; OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Petek, 17. junij, ob 16. uri športne igre; športno igrišče v Mariji Reki; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 572 915). Sobota, 18. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 18. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 19. junij, od 15. do 18. ure otroški nedeljski živžav; zabavne športne igre, delavnice, predstava, presenečenja, nagrade, animatorji... delavnica ob 17. uri: Joga skozi srce za otroke; vse brezplačno; v vsakem vremenu; Športni park Šešče. Petek, 24. junij, ob 19.30 predvečer dneva državnosti in slavnostna seja ob občinskem prazniku; Dvorana Prebold; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 25. junij DAN GASILCA GZ PREBOLD; Matke, PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Sobota, 25. junij kolesarski vzpon na Golavo; PGD Šešce (Matej Golavšek, 041 783 400). Sobota, 25. junij pohod na Golico; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 25. junij turnir v malem nogometu; mladi do 15 let; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Aleš Golič, 041 335 325). Nedelja, 26. junij, od 15. do 18. ure otroški nedeljski živžav; zabavne športne igre, delavnice, predstava, presenečenja, nagrade, animatorji... delavnica ob 17. uri: Vesnina plesno-glasbena delavnica; vse brezplačno; v vsakem vremenu; Športni park Šešče. OBČINA POLZELA Petek, 3. junij, ob 8. uri pohod na Krvavico; zbirališče v društvenih prostorih; (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 4. junij, ob 7. uri dan slovenskih planincev - Jeruzalem; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (BerniPalir, 041 813 909). Sobota, 4. junij, ob 17.15 18. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 5. junij, ob 6. uri pohod na Vrhtrebnje iz Velikega Gabra preko Medvednjaka (3-4 ure); odhod avtobusa izpred občinske zgradbe na Polzeli (Ferdo Glavnik) Nedelja, 5. junij, od 9. do 12. ure rekreativno kolesarjenje po poti št. 10; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (TD Občine Polzela, 703 32 20). Petek, 10. junij in Sobota, 11. junij 39. kongres Zveze poklicnih šoferjev in avtomehanikov Evrope; avtopoligon Ločica ob Savinji, Zveza ZŠAM Slovenije in Savinjske doline. Sobota, 11. junij, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pred trgovino TUŠ (TD Občine Polzela, 703 32 20). Sobota, 11. junij, ob 6. uri Župančičev pohod; zbirališče športno igrišče Andraž: (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 11. junij, ob 10. uri srečanje članov TD Občine Polzela in članov TD Šmartno ob Paki; Gora Oljka (TD Občine Polzela, 703 32 20). Sobota, 11. junij, ob 17.15 19. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sreda, 15. junij, ob 15. uri 158. lunahod - memorial za Staneta na Ptuju; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe na Polzeli (Erna Drofenik, 041 855 358, Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 18. junij, ob 16. uri Malteški pozdrav poletju, otvoritev Gradu Komenda; Grad Komenda (Občina Polzela, 703 32 00) Spbota, 18. junij, ob 17.15 20. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Torek, 21. junij, ob 9. uri pokrajinsko tekmovanje v visečem kegljanju; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 23. junij, ob 21. uri ob kresni noči na Goro Oljko, zbirališče športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Petek, 24. junij 29. pohod na Goro Oljko ob kresni noči; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Petek, 24. junij, ob 20. uri proslava ob dnevu državnosti: Dom krajanov Andraž (Občina Polzela, 703 32 00, Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 25. junij, ob 6.30 pohod ob dnevu državnosti Ruše - Ruška koča (4-5 ur); odhod avtobusa izpred občinske zgradbe na Polzeli (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 25. junij, ob 17.15 21. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 26. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbirališče športno igrišče Andraž (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sreda, 29. junij, ob 6. uri pohod po slovenski planinski poti Sivka - Bevkov vrh: zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 4. junij 21. nočni pohod na Bezovec Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Nedelja, 5. junij od češnje do češnje, Goriška Brda; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče . (Natalija Marovt, 041 560 117). Sobota, 11. junij pohod na Košenjak; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Nedelja, 19. junij pohod na Snežnik; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Ponedeljek 20. junij, do nedelje 26. junij teden športa na Gomilskem; ŠD Gomilsko (Matej Jerman, 031 762 895). Sobota, 25. junij pohod po puntarski poti; TD Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 25. junij strelsko tekmovanje na strelišču Boštunovec Lovska družina Braslovče (Dušan Urankar, 041 634 258). OBČINA TABOR Četrtek, 9. junij, ob 17.30 prireditev ob 30. letnici vrtca Dom krajanov Tabor (Vrtec Tabor, 03 705 21 82) Sobota, 11. junij, ob 20. uri Slovensko arabski kulturni večer Dom krajanov Tabor (KD IC Tabor in Ali Khodary , 040 467 677) Torek, 14. junij, ob 18. uri počitniška ustvarjalna delavnica Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 03 703 20 92) Petek, 24. junij, ob 20. uri koncert ob 30. letnici delovanja Savinjskih rogistov- Tabor posvečen 20. letnici samostojne države Slovenije Dom krajanov Tabor (KDIC Tabor, Savinjski rogisti, 040 166 190) Petek, 25. junij, ob 10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti, organizira Občina Braslovče pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije odhod ob 09. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 041 515 988) Sobota, 25. junij, ob 20. uri Gasilska maša cerkev v Miklavžu (PGD Loke, 041 783 077) Nedelja, 26. junij od 8. ure dalje kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe Čebelarsko društvo Tabor (031 766 533) S 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net Mesec april v žalski knjižnici Pelo 767 mladih pevcev Najštevilčnejši zbor na reviji je bil otroški pevski zbor OŠ Braslovče, v katerem prepeva 69 mladih pevcev, vodi pa ga Anja Jezernik Aprila knjige praznujejo kar dvakrat: 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Oba dneva so obeležili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Ob mednarodnemu dnevu knjig za otroke so pripravili 4. pravljični maraton, na katerem so lahko otroci iz vrtca in učenci prisluhnili pravljicam. Letos so v goste povabili knjižničarke iz drugih knjižnic in tujce, ki živijo v Sloveniji, ki so pripovedovali pravljice v svojih jezikih. Najmlajšim so pravljice pripovedovale Majda Pur (OŠ Polzela), Gusta Gro-bin iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in Metka Pivk Srdič iz Knjižnice Velenje. Z zanimivim pripovedovanjem so navdušile najmlajše bralce, ki so tudi redni obiskovalci meseč- nih pravljičnih ur v žalski knjižnici. Učenci od 4. do 8. razreda so poslušali po dve pravljici v tujih jezikih. Zgodbo o Ronji je za prvo triado v švedščini in slovenščini brala Emma Vaupotič Holmquist, Jose Estigarribia iz Paragvaja pa je učencem druge in tretje triade prebral pravljico v španščini, Andreja Hutinski pa v slovenščini. Armeda in Vera Haliti iz Albanije sta v albanščini in slovenščini prebrali albansko ljudsko pravljico. Pravljičnega maratona se je udeležilo 140 obiskovalcev. Za vse otroke žalskih vrtcev so v okviru pravljičnega maratonu pripravili pravljice o žabah. Tudi otroci vrtcev v braslovški občini so letos prisluhnili pravljicam in se spomnili velikega pravljičarja H. C. Andersena. Otroci v Vrtcu Letuš so prejeli tudi priznanje za prebrane knjige v projektu Cici knjižnica. Aprila letos je žalska knjižnica s pripovedovanjem pravljic razveselila več kot 400 otrok. To pa še ni vse. Svojim bralcem so svetovni dan knjig in avtorskih pravic 23. aprila polepšali z bukvarno Knjige menjajo lastnike. Pred knjižnico in na Mestnem trgu v Žalcu so na dveh stojnicah podarjali odpisane knjige in knjige, ki so jih bralci prinesli v knjižnico, ker so jih že prebrali ali pa jim je zanje na knjižnih policah zmanjkalo prostora. Tako so knjige dobile nove lastnike. Poleg knjig so obiskovalcem stojnic podarili tudi nagelj. Vse aprilske prireditve so bile zelo dobre obiskane in so dokaz, da mladi radi poslušajo pravljice, odrasli pa radi berejo. V roke z veseljem vzamejo tudi knjige, ki so izšle že pred leti. T. Tavčar Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi 2011. Na dveh koncertih je nastopilo 21 otroških in mladinskih zborov s 767 pevci iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Pred prvim koncertom je zbrane pozdravil vodja žalske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije Marko Repnik in poudaril, da ga tako številčna udeležba veseli in je rekordna, to pa pomeni, da bodo mladi pevci nadaljevali tradicijo zborovskega petja. Revijo je strokovno spremljala Katja Gruber, ki bo podala pisno oceno. T. Tavčar Ela, čistilka v knjižnici V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so si obiskovalci premierno ogledali monokomedijo avtorice Irene Štusej Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici v izvedbi Olge Markovič. Zgodba se začne, ko čistilka Ela med čiščenjem knjižnice najde na tleh Drnovškovo knjigo o zavedanju ... Prvotni naslov teksta, prirejenega za monokomedijo, je Čistilkin esej o zavedanju. Leta 2007 je bil v finalnem izboru za najboljši slovenski esej revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev. Avtorica je še nekajkrat sodelovala na natečaju za najboljši slovenski esej in leta 2010 zmagala z esejem Princesa Recesulja. Med njenimi eseji pa je prav ta o čistilki Eli tisti, ki je zdramil Olgo Markovič, da ga je nekoliko priredila, napisala zanj scenarij, prav tako v njeni režiji in izvedbi pa so si lahko tisti večer igro tudi ogledali. Malo je tekstov, ki iz intime knjižničnega okolja prinašajo zgodbe, občutke, situacije ... Knjižničarji bi morda med vsemi zadetki dogodkov izbrali tiste naj-bistvenejše in bili pri tem kot vedno strokovni, a šele iskrena in preprosta čistilka Ela jih zna opaziti, podoživeti in duhovito o njih pripovedovati. T. Tavčar Pevski zbor starejših občanov Pevski zbor starejših občanov, ki ga vodi Tjaša Ribizel Pevski zbor starejših občanov Braslovče, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Braslovče, je nastopil v Kavarni Veronika v Braslovčah, kjer je pripravil svoj letni koncert, njihov gost pa je bil Andrej Stergar, ki je zaigral na diatonično harmoniko. Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1999, od vsega začetka vodi Tjaša Ribizel. Program pevskega zbora temelji na izvajanju slovenskih ljudskih oziroma narodnih pesmi, ki so prirejene za mešani sestav. Letos so v želji po poustvarjanju ljudske pesmi ustanovili folklorno skupino, ki jo vodi Julijana Veber. Zbor se vsako leto udeleži revije upokojenskih pevskih zborov v Celju. Ob 10-letnici so člani zbora prejeli Gallusova priznanja, na koncertu v braslovški kavarni pa so prvič nastopili v novih oblačilih. T. Tavčar Več kot 200 del osnovnošolcev V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do včeraj (24. maja) odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na ogled je bilo postavljenih kar 207 del, ki jih je ob pomoči 29 mentoric ustvarilo več kot 200 učenk in učencev. Izbor del za razstavo in njeno postavitev so opravili Uroš Govek, Breda Tekavc in Marija Završnik. Ob odprtju je zbrane učenke in učence, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Koceli, vodja za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, razstavo je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, odprl pa župan Občine Žalec Janko Kos. Kot je dejal Matija Plevnik, je na razstavi širok in zato tudi pester izbor likovnih tehnik in motivov. Predstavljene so raznovrstne tehnike grafike v vseh svojih izraznih možnostih, kolaži in mešane slikarske tehnike, drobna plastika iz papirja, keramika, voska, predstavljen je pisan izbor izdelkov uporabne obrti, tekstilij in pustnih mask. Tudi motivno je postavitev izredno raznolika, saj vsebuje portrete, abstrakcije, študije, vedute, krajine, tihožitja, upodobitve živali in poskuse v organiziranju prostora. T. T. S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Na dan odprtja razstave MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE JUNIJA 2011 Torek, 7. junij 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Dolgi pohod in postanek v Žalcu - predstavitev pesniške zbirke Ervina Fritza. Z njim se bo pogovarjala prof. Marija Končina. Ponedeljek, 13. junij 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer rime in globine. Torek, 28. junij 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - lutkovna predstava Čarovnik iz Oza v izvedbi lutkovne sekcije Kulturnega društva Smeško iz Celja. VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE. Podeljevali bralne značke Bralo 186 Savinjčanov Potem ko so v Žalcu ob podelitvi bralnih značk osnovnošolcem pripravili prireditev že minuli mesec, smo tokrat ulovili bralne značkarje v Braslovčah, na Vranskem, na Polzeli, v Šempetru. Bralna priznanja sta na posebnih svečanostih podelili zanimivi gostje, pisatelja Lopold Suhodolčan in Slavko Pregl na Polzeli oz. v Braslovčah ter pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan v Šempetru. Povsod pa so obeležili 50-letnico Bralne značke. Dan pred mednarodnim dnevom knjig za otroke, ki ga praznujemo na Andersenov rojstni dan, 2. aprila, so na Osnovni šoli Polzela začeli z že tradicionalnim mesecem knjige in branja. Letos je bil posvečen besedam in 50-letni-ci Bralne značke, ki jo je letos prejelo 606 otrok iz vrtca in učencev. Na natečaj Dežela besed so se odzvale vse oddelčne skupnosti in pripravile razstavo, najboljše še čakajo nagrade, ki jih bodo prejeli ta mesec. V mesecu knjige so veliko tiho in glasno brali, še posebej knjige Primoža Suhodolčana, se o prebranem pogovarjali in poustvarjali. Starejši učenci so brali mlajšim v vrtcu, brali so tudi v okviru ekobralne značke, učitelji so sklenili bralno značko za odrasle, za sedmošolce pa so priredili večer branja z ustvarjalnimi delavnicami. Na glasbeno popotovanje po Madagaskarju so se 15. aprila odpravili z gostom Josephom Rakotorahalahyjem, mesec knjige pa sklenili 22. aprila s podelitvijo bralne značke otrokom iz vrtca in učencem, gost prireditve pa je bil Primož Suhodolčan. Gosta so izbrali s posebnim namenom, saj je njegov oče Leopold Suhodolčan s Stankom Kotnikom pred petdesetimi leti osnoval edin- stveno gibanje za spodbujanje branja - Bralno značko. V letošnjem šolskem letu je za bralno značko bralo 199 otrok iz vrtca, 407 učencev, med njimi je 30 zlatih bralcev - devetošolcev, ki so bili vseh devet let šolanja zvesti bralni znački. Priznani slovenski pisatelj Slavko Pregl je bil gost letošnje bralne značke na OŠ Braslovče. Prireditev je potekala v dveh delih, najprej za učence od 6. do 9. razreda, v drugem delu pa za učence od 1. do 5. razreda in podružničnih šol. Ravnateljica Andreja Zupan je čestitala bralcem in jih spodbudila, da z branjem nadaljujejo do devetega razreda, pa tudi učiteljem, ki jih spodbujajo. Zbrane je nagovoril tudi gost Slavko Pregl, učenci POŠ Trnava pa so pripravili krajši kulturni program. Podelili so 354 bralnih priznanj. Na OŠ Braslovče je bralno značko opravilo 250 učencev, kar je 80,3 odstotka učencev, na POŠ Gomilsko je bralno značko osvojilo 41 učencev, na POŠ Letuš je priznanje prejelo vseh 31 učencev, na POŠ Trnava pa vseh 32 učencev. Zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let, je bilo letos 23, kar je 5 manj kot lani. Na OŠ Vransko - Tabor letos praznujejo 50-letnico Bralne značke, kar so obeleževali že med letom. Z branjem so začeli 17. septembra lani, takrat so namreč izvedli »bralni maraton« ob knjigi Ane Štefan Kotiček na koncu sveta. Decembra so obiskali knjižni sejem, na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, so na razstavi predstavili štiri slovenske ilustratorje (Zvonka Čoha, Ančko Gošnik Godec, Matjaža Schmidta in Mojco Cerjak), izvedli so več ur pravljic za šolo in vrtec. Posebno pozornost so posvetili 2. aprilu - svetovnemu dnevu mladinske književnosti. V avli šole so postavili razstavo o 50-letnici tega gibanja in zgodovini srečanj z ustvarjalci na šoli. Obiskali so jih številni pesniki in pisatelji. Ob koncu pa so slovesno podelili 307 bralnih značk. Učence so nagradili z gledališko predstavo Lili v cirkusu v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc. Devetošolci, ki so brali vseh devet let, bodo na valeti prejeli posebno spominsko priznanje in knjigo Bine Štampe Žmavc Cesar in roža. Tudi na OŠ Šempeter je bila podelitev bralne značke letos v znamenju 50-letnice gibanja Bralna značka. Kot je povedala knjižničarka Katja Završnik, so se učenci naužili pravljičnih dobrot, ki jih je prinesla pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan, gostja letošnje podelitve bralne značke. Na šoli so organizirali dve srečanji s pisateljico, in sicer za učence od L do 5. ter za učence od 6. do 9. razreda. V kratkem programu so prvošolci pod mentorstvom učiteljice Lee Napotnik zapeli dve pesmi Anje Štefan, starejši učenci pa so pod mentorstvom Katje Dvornik uprizorili pravljico Kotiček na koncu sveta. Bralno značko je letos prejelo 219 otrok, kar je skoraj 80 odstotkov vseh otrok na šoli. Posebej so nagradili 21 učencev 9. razreda, ki so za bralno značko brali vsa osnovnošolska leta in tako postali zlati bralni značkarji. Pravljičarka Anja Štefan je otroke spodbudila k sodelovanju pri njenem pripovedovanju, ravnateljica mag. Petra Stepišnik pa je ob koncu poudarila pomen branja za vsakega človeka s številnimi aktivnostmi, zato si na OŠ Šempeter posebej prizadevajo branje približati učencem. T. Tavčar V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je 9. maja potekala zaključna prireditev branja odraslih SAVINJČANI BEREMO. V ta projekt, ki je potekal od novembra lani do maja letos, je bilo vključenih 186 bralcev iz šestih spodnjesavinjskih občin (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec). Bralci so lahko v tem času izbirali dela številnih domačih in tujih avtorjev, ki so jih priporočili v žalski knjižnici. To je le ena od promocij branja, ki jo že nekaj let uspešno izvaja Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Skoraj polno dvorano doma je pozdravila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, nato pa je bralce duhovito nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Sledil je uvodni del kon- Med ogledom bio parka Širjenje bralnega virusa v obliki mesečnih pogovorov o knjigah si je zamislila Manca Košir, promotorka branja, in jih poimenovala po sebi. Medobčinska splošna knji- certa salonskega orkestra Musica Camerata, ki ga sestavljajo priznani umetniki, akademsko izobraženi solisti in orkestrski glasbeniki vseh slovenskih orkestrov. V osrednjem delu prireditve se je Irena Štusej pogovarjala z nekaterimi avtorji knjig, katerih dela so bila vključena v letošnje branje. To so Sonja Por- žnica Žalec je v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec uspešno zaključila že tretjo sezono mesečnih druženj, ki sta jih organizirali mentorica Biserka Neuholt Hlastec le, Ervin Fritz, Marko Repnik in Igor Karlovšek. Slišati je bilo predvsem, da nas v kriznem času branje ne more rešiti finančnih in političnih zagat naše skupnosti, lahko pa posamezniku pomaga ohraniti zdrav duh. Tako se novembra že veselijo začetka pete sezone skupnega branja. T. Tavčar in moderatorka pogovorov Irena Štusej. Zadnje srečanje so preživeli v Bio parku Nivo v Vrbju, a tokrat brez Mance Košir. Po bio parku, parku dobrih energij, jih je vodil Jani Štusej. Obnovili so pogovore pretekle sezone, ko so se s knjigami dotaknili negativnih aspektov ega, medgeneracijskega preživljanja prostega časa, poezije kot blazine in utehe, strpnosti in nestrpnosti do razmerij v naši družbi, zgodbe naše preteklosti in slikanic, ki naj bi otrokom približale drugačnost. Omenjali pa so teme pogovorov, ki jih bodo dogovorili na prvem srečanju v novi sezoni, najbrž novembra. T. T. Pot v gozd je pot domov Zaključno srečanje v bio parku Morda midva, razstava slik Lidija Šuster v pogovoru z Andrejem Martinkovičem Miran Orožim V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so predstavili pesniško zbirko Morda midva in odprli razstavo slik umetnika Andreja Mratinkoviča. Pesmi sta interpretirala Katja in Marko Repnik, v glasbenem delu pa jih je na svoj izviren način predstavila glasbenica in pevka LadyBird s Črtom Lipovškom. Z umetnikom se je o likovnem in pesniškem ustvarjanju pogovarjala Lidija Šuster. Posebnost razstave, ki bo na ogled do 31. maja 2011, je kava, ki se pojavlja na njegovih slikah kot likovni medij in s katerim je opremljena pesniška zbirka Morda midva. Andrej Mratinkovič, rojen 1984, se je po končani I. gimnaziji v Celju vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer likovna pedagogika, kjer je le- tos diplomiral pri prof. Anici Krašni Kocijan in dr. Marjeti Ciglenečki. Večino časa je posvetil likovnemu ustvarjanju, predvsem pa raziskovanju likovnih tehnik in materialov. Morda ne povsem po naključju ga je raziskovanje likovnih umetnikov pripeljalo do umetnika Mirsada Begiča, pri katerem je zasledil zanimiv likovni medij - kavo. Sčasoma je, v li-kovno-obrednem smislu, kava postala Mratinkovičeva stalna praksa, zato tudi ni nenavadno, da je v svojem diplomskem delu pisal poglobljeno prav o njej. Besede, s katerimi Mratinkovič največkrat povezuje svoje likovno ustvarjanje, so primarnost, prvinskost in neposrednost. Ob likovnem ustvarjanju je tudi veliko bral, se seznanil s svojim vzornikom, pesnikom Gregorjem Strnišo, in tudi sam pesniško ustvarjal. T. Tavčar Pod tem naslovom je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec do 31. maja na ogled razstava fotografij Mirana Orožima, posvečena mednarodnemu letu gozdov. To je njegova enajsta samostojna razstava, sicer pa je sodeloval že na več kot dvestopetdesetih skupinskih doma in po svetu. Avtor fotografij, kandidat za mojstra fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije, se je s fotografijo-srečal že med študijem. Kot gozdarski inženir je ves čas povezan z naravo. Tako vedno znova nastajajo fotografije, ki z ujetimi trenutki dokazujejo neizmerno lepoto narave, tokrat lepoto gozdov. Igor Rosina, diplomirani fotograf, je ob odprtju razstave dejal: »Motivi so na vseh fotografijah skrbno izbrani, posneti večinoma s srednjo ali daljšo goriščnico in, kljub temu da je to pokrajinska fotografija, ni zajeta panoramsko, ni uporabljal širokokotnega objektiva. Raje se je osredotočil na detajle, skrbno je izbral motive, ki pritegnejo. Iskal je vremenske razmere, ki bi določen motiv likovno še bolj obogatile. Kompozicija je na vsaki fotografiji skrbno izbrana in v pravilnem razmerju popestrena z detajli, ki so kompozicijsko jasno nakazani v horizontalnem, vertikalnem, diagonalnem ali krožnem zlatem rezu. In ravno ti detajli dajejo fotografijam značilno prepoznavnost. Vsaka fotografija izraža mir, spo- kojnost in uravnoteženost.« V programu, ki ga je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, je z zvončki sodeloval in navdušil glasbenik Marjan Novak. Z recitacijo in razmišljanjem o gozdovih je prireditev popestrila Andreja Hutinski. Odprtja se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi tudi mednarodna delegacija v okviru mednarodnega projekta Širimo semena učenja gostja UPI - ljudske univerze Žalec. T. Tavčar Pomladni atletski miting v Žalcu X Osem zlatih za Sempetrane Prve tri v teku na 400 metrov Udeleženci z osvojenimi medaljami in s trenerjem Aleksandrom Jelenom Atletski klub Žalec je na stadionu v Žalcu konec aprila tudi letos pripravil spomladanski atletski miting, na katerem se je pomerilo 167 udeležencev iz enajstih slovenskih atletskih klubov in že tradicionalno tudi udeleženci iz OŠ Petrovče in OŠ Braslovče. Atleti so se med seboj pomerili v 26 disciplinah po posameznih starostnih kategorijah in si raz- delili 26 kompletov medalj. Prvič je AK Žalec na mitingu omogočil nastop tudi starostni kategoriji mlajših mladink in mladincev, ki so se pomerili v teku na 400 m, v katerem je pri fantih slavil Lucijan Zalokar iz AD Kladivar Celje. Pri dekletih je šla zmaga v roke Kaji Bajda iz AK Žalec, drugo mesto je osvojila Nina Perko, prav tako članica domačega kluba. Atletski klub Žalec je za letošnjo organizacijo mitinga, ki je po preteklih deževnih letih tokrat potekal v sončnem vremenu, prejel pohvale glavnega sodnika - Marjana Gorze, predstavnika Atletske zveze Slovenije, kar je bila prizadevnim članom tega kluba, ki so v težkih časih vendarle uspeli zbrati sredstva, znanje in energijo za organizacijo tekmovanja, precejšnja spodbuda. L. K. Na državnem prvenstvu v duo sistemu, ki je 8. maja v organizaciji Ju jitsu kluba Katana Globoko potekalo v Globokem pri Brežicah, so člani Ju jitsu kluba Aljesan iz Šempetra osvojili kar deset medalj, od tega se je osem tekmovalcev okronalo z naslovom državnega prvaka. Na državnem tekmovanju je tekmovalo 35 parov iz petih ju jitsu klubov. Med mlajšimi člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so se kar štirje pari na državnem prvenstvu okronali z naslovom državnih prvakov. Državni prvaki v duo sistemu za leto 2011 so postali: Nika Artelj in Lea Posedel v kategoriji kadetinje, Miha Jambrovič in Jure Jambrovič v kategoriji dečki do 12 let, Lena Kostanjšek in Nejc Zorec v kategoriji mešano do 10 let ter Dominik Hlade in Juan Posedel v kategoriji dečki do 8 let. Nika Artelj in Lea Posedel sta osvojili še 2. mesto v kategoriji deklice do 14 let. To biro medalj sta v kategoriji deklice do 12 let s petim mestom zaokrožili Iva Posedel in Marina Cokan. D. N. Najboljši na svetovno V Šmatevžu pri Gomilskem je potekal »I. Golding Open Na balinišču v Športnem centru Žalec je potekalo ekipno tekmovanje društev upokojencev žalske občine, ki ga je pripravilo DU Žalec. Tekmovanja se je udeležilo osem moških in šest ženskih ekip. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa DU Kasaze - Liboje, drugo mesto je zasedla ekipa DU Žalec, tretje pa eki- Cup« turnir v elektronskem pikadu. Turnir je bil eden izmed pa DU Ponikva. Pri ženskah je zmago slavila ekipa DU Go-tovlje, drugo mesto je usvojila ekipa DU Petrovče in tretje ekipa DU Žalec. Medalje najboljšim trem ekipam v moški in ženski konkurenci sta podelila referent za šport pri Zvezi društev upokojencev Žalec Marjan Vidic in podžupan Občine Žalec Franc Jelen. T. T. večjih pripravljalnih turnirjev Pikado zveze Slovenije za slovenske udeležence letošnjega evropskega in svetovnega prvenstva v elektronskem pikadu, ki bo letos potekalo v Beni-dormu v Španiji. Turnirja se je udeležilo 45 igralcev iz Savinjske doline in tudi od drugod. Igrali so v treh kategorijah, in sicer v igri dvojic, ženske in moški posamezno. V vseh kategorijah so igralci pokazali izjemno željo, borbenost, kakovost in seveda mirno roko, ki je najboljše pripeljala do najvišjih mest. Prvo mesto v dvojicah sta osvojila Viktorija Klaneček (Skorba pri Ptuju) in Maks Šimenc (Kamnik), drugo mesto David Muškotevc (Ločica pri Polzeli) in Kijamet Osman (Kamnik), tretje mesto Dalibor Božič (Šoštanj) in Marko Gaberšek (Polzela). V kategoriji ženske posamezno je zmago slavila Viktorija Klaneček (Skorbe pri Ptuju), drugo mesto je osvojila Mateja Bezjak, tretje pa Anita Alavuk (obe Polzela). V moški kategoriji je prvo mesto osvojil Vlastimir Gavrilovič (Nova Gorica). T. T. Najboljši v elektronskem pikadu v Šmatevž pri Gomilskem Tekmovali v balinanju 10. srečanje upokojencev športnikov Utrinek s tekmovanja v ruskem kegljanju Društvo upokojencev Vrbje je pripravilo 10. srečanje športnikov upokojencev. Udeležilo se ga je 160 članic in članov iz devetih društev ZDU Žalec in gostje iz DU Andraž nad Polzelo. Pomerili so se v metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. V metanju krogov je pri ženskah zmagala ekipa DU Ponikva pri Žalcu, pri moških ekipa DU Kasaze - Liboje, v metanju pikada pri ženskah in moških ekipi Andraža nad Polzelo, v streljanju z zračno puško pri ženskah in moških ekipi DU Vrbje in v ruskem kegljanju pri ženskah in moških ekipi DU Šempeter. Kolajne in priznanja sta najboljšim podelila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik DU Vrbje Ernest Lužar. T. Tavčar Kadeti tretji v državi Mlada kadetska ekipa SIP Šempetra, kije osvojila tretje mesto. V telovadnici OŠ Šempeter je bil finalni turnir za kadete v odbojki. Poleg domače ekipe SIP Šempeter so na turnirju nastopile tudi ekipe Keko opreme Žuženberg, Krke Novega mesta in Maribora. Domačini so bili tretji, prva v državi pa je postala ekipa Keko opreme Žuženberg. V prvi polfinalni tekmi so gostitelji izgubili z ekipo Keko oprema 2 : 0, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Maribor 2 : 0. Naslov prvaka pa je osvojila ekipa Keko oprema Žuženberg, ki je v finalni tekmi premagala ekipo Krka Novo mesto z rezultatom 3 :0. Za naj napadalca so trenerji izbrali igralca domače ekipe Novaka Grumiča. T. T. Tudi v mali odbojki Šempetrani tretji Organizacijo finalnega turnirja v mali odbojki četverice je Odbojkarska zveza Slovenije letos zaupala odbojkarskemu klubu Hoče, na turnirju pa so poleg domačinov iz Hoč nastopili še Mislinja, SIP Šempeter in Ljubljanski zmajčki iz Črnuč. Najboljša štiri moštva državnega prvenstva v mali odbojki so na finalnem turnirju prikazala zelo izenačeno, atraktivno in borbeno igro. Ekipa SIP Šempetra je za tretje mesto premagala ekipo Ljubljanskih zmajčkov 2:1, naslov državnih prvakov pa je osvojila ekipa Hoč. V X Šahovski Selerjev memorial Šahovsko društvo Savinjčan je v Garnem šport hotelu Prebold tudi letos organiziralo tradicionalni hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdanjega šahista, učitelja, likovnega in kiparskega ustvarjalca Ernesta Šelerja, občana Prebolda, ki je umrl pred štirinajstimi leti. Turnirja se je udeležilo 28 tekmovalcev, ki jih je uvodoma pozdravil glavni organizator in predsednik kluba Savinjčan Jože Peternel. Spregovoril je o Ernestu Šelerju, ki je bogato zaznamoval šolski utrip in življenje v kraju in bil tudi mentor mladim šahistom. Zahvalil se je njegovi družini, hčerki Mojci in ženi Jožici, da skupaj z njimi nadaljuje to spominsko tradicijo, vodstvu hotela in podjetniku Franciju Hušu, ki vsako leto prispeva pokale za najboljše šahiste. Letos so vse pokale osvojili tekmovalci ŠK Zagorje. Najuspešnejši je bil Bernard Perič, ki je osvojil deset točk, z enakim številom točk je turnir končal Martin Ocepek, na tretje mesto pa se je z osvojenimi devetimi točkami uvrstil Marko Jurič. Najboljši domačin je bil Franci Škorjanc s šestimi točkami. D. N. Predsednik SK Savinjčan jože Peternel med pozdravom udeležencev ’V' Športna jadra znova zaplapolala Kadetinje druge, deklice tretje v državi Otroci se se najbolj navduševali nad napihljivim adrenalinskim poligonom V Športnem centru Žalec je v soboto, 14. maja, potekala uvodna prireditev vsakoletne akcije Razpnimo jadra, ki bo letos potekala vse do zaključne prireditve 18. junija. Jadra na veliki športni »ladji« so torej znova zaplapolala. Več kot 1000 udeležencev je preživelo lepo športno soboto, ki je ponujala več kot dvajset različnih športnih aktivnosti, prijetno druženje ob glasbi in vrsto drugih spremljajočih dogodkov. Vrhunec je bil zagotovo doskok padalcev iz Exstrem skydiving kluba iz Maribora v tandemu s Sabino Predovnik, svetovno viceprva-kinjo v ju jitsu iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. Ta športna prireditev poteka že enajsto leto v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in traja tudi mesec in več dni. Med uvodno in zaključno prireditvijo se bo zvrstilo kar nekaj športnih in rekreativnih prireditev. Na uvodni prireditvi je bilo letos tudi nekaj novosti: napihljiva žoga, streljanje v elektronsko tarčo v telovadnici I. OŠ Žalec ... Za dodatno popestritev pa je poskrbela tudi atletska šampionka in promotorka akcije Martina Ratej, ki je pred uradnim odprtjem opravila trening. Udeleženci so z Martino Ratej ta dan lahko metali tudi vortex in prisluhnili navodilom in nasvetom njenega trenerja in trenerja Davida Šavlija Andreju Hojnšku. Največ zanimanja najmlajših so ponovno poželi veliki napihljivi poligoni in tobogan ter vožnja s štiri- in trikolesniki. Sicer pa so udeleženci poleg že omenjenih aktivnostih sodelovali tudi v nogometnih spretnostih, testu hoje na 2 km, nordijski hoji, konjeni-štvu, balinanju, kegljanju, tenisu, ustvarjalnih delavnicah, taborniškem kotičku in crossfit vadbi Wellness in fitnes kluba Olimpus Žalec, ki je pripravil tudi predstavitev zumba plesne vadbe. Prav tako so si obiskovalci lahko ogledali predstavitev in demonstracijo rokometa RK Žalec in demonstracijo karateja KK Nestor. Na košarkarskem spretnostnem poligonu pa se je preizkusil tudi župan Janko Kos. Zanimivo si je bilo ogledati tudi predstavitev inline hokej, ki so ga izvajali člani Hokejskega kluba Celje, igranje odbojke na mivki in še kaj. Pestro bo tudi na zaključni prireditvi 18. junija, saj bo ta dan tudi zaključna prireditev Žalska noč. Prejšnjo soboto so že pripravili prireditev Vsi na Hom na lasten pogon. V petek, 3. junija, bo tekaški praznik ob Ribniku Vrbje s sloganom Zmorem preteči 5 km. V soboto, 11. junija, bo prireditev Nam se rola, na sporedu bosta hitrostno spretnostno rolanje in inline hokej turnir, udeleženci pa se bodo lahko udeležili mini šole rolanja in se spoznali s skikom. Vodja enote za šport na ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer in ostali soorganizatorji vas vabijo, da se jim pridružite, saj so tudi letos poskrbeli za zanimive in privlačne nagrade, ki jih bodo podelili ob koncu akcije, pomembno pa je poskrbeti tudi za druženje in zdrav način življenja. D. Naraglav S padalci je skočila Sabina Predovnik Bron za Lucijo in Urško Na desetem evropskem prvenstvu v judu, ki je tokrat potekalo v Carigradu, sta naši odlični judoistki Lucija Polav-der in Urška Žolnir osvojili bronasti kolajni. Luciji sicer ni uspelo obraniti naslova evropske prvakinje v kategoriji nad 78 kg, se je pa domov vrnila z bronasto kolajno, ki jo je osvojila v repasažu, koje premagala Poljakinjo Urszulo Sadkowsko, ki je tehtala kar 150 kg, to pa je enkrat več kot Lucija. Urška pa je za tretje mesto in bronasto kolajno z iponom premagala Izraelko Yorden Gerbi. Roki začel z zmago Turnirja za veliko nagrado Bakuja v judu so se udeležili tudi Rok Drakšič, Urška Žolnir in Lucija Polavder. Najboljše seje izkazal Rok Drkašič, ki sije priboril polni izkupiček; v finalu je namreč premagal Španca Sugoia Uriarteja. Urška Žolnir, ki je v finalu morala priznati premoč Izraelki Alice Schlesinger, je bila v svoji kategoriji druga, Lucija Polavder pa peta. T. T. ZADNJE ŠPORTNE VESTI V končnici državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka so Hopsi z rezultatom 88 : 70 doma premagali ekipo Elektro iz Šoštanja in zasedli na lestvici šesto mesto. Odbojkarska zveza Slovenije je Odbojkarskemu klubu OK ZM Braslovče zaupala organizacijo finalnega turnirja za naslov državnega prvaka v odbojki za starejše dečke. Domačini, ki so ponujeno priložnost vzeli zelo resno in tudi zelo dobro pripravili turnir, z osvojenim 4. mestom niso razočarali. Že z uvrstitvijo na firfalni turnir so dosegli svoj cilj. Prikazali so odlično igro, vendar se je poznalo pomanjkanje izkušenj. Naslov prvaka je osvojila ekipa OK Anhovo. Marina Tomič s Polzele, ki tekmuje za AK Kladivar Celje, pa je na atletskem mitingu na Reki v teku na 100 m z ovirami in s časom 13,33 sekunde slavila zmago. Zbral: T. T. Deklice RK Žalec z bronastimi odličji z letošnjega državnega prvenstva Strateška vrnitev k usmeritvi predvsem v vzgojo lastnega kadra od naj mlajših kategorij naprej je obrodila sadove tudi v Rokometnem klubu Žalec. Na državnem provenstvu za mlade rokometašice se je po več kot desetletju ekipa mlajših deklic A povzpela na oder za zmagovalke in zasedla tretje mesto, še višje, na drugo mesto v državi, pa so se povzpele tudi kadetinje. Mlajše deklice A RK Žalec (1. 1998, 1999) so po prepričljivi zmagi brez poraza v 1. ligi Vzhod na finalnem turnirju v Kranju 7. maja osvojile tretje mesto. V tej sezoni sta bili boljši le ŽRK Kranj in RK Šempeter Vrtojba. Bronasta dekleta pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka so nastopile brez najboljše igralke Anike Strnad, ki je bila poškodovana, in bile v povprečju dobro leto dni mlajše od večine ekip. Še stopničko višje, to je drugo mesto v državi, pa so osvojile kadetinje žalskega rokometnega kluba, ki jih od letos trenira Danilo Kovačič. Dekleta so v petek, 13. maja, na zadnji prvenstveni tekmi premagale ekipo RK Krim Mercator in tako potrdile konč- no drugo mesto v državi. Naj pripomnimo, da so iz te generacije Še možnost za obstanek v 1. ligi? Na tekmi zadnjega kroga končnice za uvrstitev od 8. do 11. mesta državnega prvenstva 1. lige Z’ dežele je precej okrnjena mlada članska ekipa v Piranu izgubila proti RK Piran (32 : 27). Z zadnjim, 11. mestom v prvi ligi naj bi iz nje tudi izpadla. Ker pa se je drugouvrščena ekipa v I. B-državni ligi, ekipa ŠD Polje, odpovedala nastopom v 1. državni ligi, obstaja verjetnost, da bodo žalske rokometašice zaigrale v prvi ligi tudi prihodnjo sezono. Da bi se to res zgodilo, bi morale igrati še kvalifikacijsko tekmo s tretjeuvrščeno v I. B-ligi RK Sežana. Zapletlo pa se je, ker ekipa iz Sežane ne želi igrati kvalifikacij. O vsem skupaj bo zato že jutri odločala arbitražna komisija RZS. (1994,1995) kar štiri državne kadetske reprezentatke (Turnšek, Pirc, Feldin in Petek), prav tako pa so državne reprezentantke tudi tri žalske rokometašice starejših deklic (1996, 1997; Čede, Kompan, Voglar), ki so sicer na državnem prvenstvu letos zasedle 10. mesto. V rokometnem klubu Žalec je registriranih več kot 70 igralk, poleg tega izvaja klub svojo dejavnost tudi na desetih osnovnih šolah po Spodnji Savinjski dolini, zelo razvejan je tudi mini rokomet (igralke od 2001 in mlajše). »Samo širša baza in dobro delo z mlajšimi igralkami omogočata potencial za naprej. Preživeli bodo samo tisti, ki dobro delajo z mladimi,« je povedal trener Milan Ramšak, ki pravi, da se jim je precej poznala usmeritev izpred osmih let, ko so vlagali predvsem v člansko ekipo, mlajše pa nekoliko zanemarili. Zdaj se slika obrača, napredek pa se je pokazal tudi pri rezultatu mlajših selekcij na pravkar končanem državnem prvenstvu. Ta vikend čaka mlajše deklice A še mednarodni turnir v Zagorju, konec junija pa v Piranu pripravljajo že 7. rokometni tabor za dekleta in fante. L. K. Mednarodno prvenstvo v Braslovčah V braslovški dvorani je bil ta dan res praznik športa Osmega mednarodnega odprtega prvenstva v ta-ekwondoju 8th SUN OPEN 2011 prejšnji mesec v Braslovčah se je udeležilo več kot 300 tekmovalcev iz kar 12 evropskih držav. Med tekmovalci iz Anglije, Walesa, Švice, z Madžarske, iz Avstrije, Bolgarije, Grčije, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, .Slovaške, Češke in iz Slovenije so bili tudi nekateri najboljši evropski in tudi svetovni tekmovalci. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo tudi več kot 60 sodnikov, trenerjev in gostov iz sveta ta-ekwondoja, je uradno odprl župan Občine Braslovče Branko Strojanšek, zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik kluba Uroš Zupanc in predsednik ITF Taekwondo zveze Slovenije Matevž Žugelj. Braslovčani so v izjemno močni konkurenci zelo uspešno nastopili in skupaj osvojili 12 bronastih, 7 srebrnih ter 6 zlatih kolajn. Z medaljami so se okitili Pia Matko, Blanka Strmšek, Sabina Bec, Iztok Go-ličnik, Luka Kos in Luka Hribernik. D. N. Člani TKD kluba SUN so uspešno nastopili tudi na odprtem prvenstvu v Šentjurju pri Celju, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Bolgariji in tudi v Grčiji. Članica braslovškega kluba SUN Sabina Bec je osvojila naslov državne prvakinje v kickboxingu, in sicer v kar dveh kategorijah (-55 kg in -60 kg), in se bori za uvrstitev v slovensko reprezentanco. S tekmovanjem v Grčiji, kjer so uspešno nastopili Gal Kozmelj, Davor Florjan in Taras Terjašek, pa so člani kluba tudi izpolnili tekmovalni program, ki so si ga zastavili pred začetkom sezone. Davor Florjan se je domov vrnil z bronasto medaljo, Taras Terjašek pa je z zmago presenetil vso konkurenco in se okitil z zlato medaljo. Pisma bralcev Kraja na grobovih v Žalcu Grobovi, posebej še grobovi najbližjih, so posvečen prostor, prostor tišine in spoštovanja. Vsak nasilen poseg pomeni oskrunitev, ki še posebej prizadene pokojnikove svojce. Ko sem prišla letos s skrbjo zaliti na novo nasajen spomladanski nasad, so me na žarnem grobu pričakali prazna posoda in sledi na silo izruvanih sadik. To se je zgodilo že četrtič. Žalost in srd, ki sem jo ob tem občutila, sta nesorazmerna izgubi nekaj sadik. Vsakič, ko se je zgodila kraja, sem nekoliko poizvedovala med ljudmi in spoznala, da so tarča brezvestneža tudi drugi grobovi. Vse več sumov kaže na osebo, ki pa pri dejanju še ni bila ujeta. To pismo pišem kot poziv lastnikom grobov in še posebej službi, ki skrbi za pokopališče, naj poskuša zavarovati grobove pred barbari. Mogoče se bodo moje besede dotaknile tudi brezvestneža, ki, namesto da sadike kupi na tržnici, jih nabira na grobovih. Jožica Pirnat, Petrovče Okrogla miza o šolstvu v Taboru Na okroglo mizo o šoli nekoč smo 13. 4. 2011 na POŠ Tabor povabili Milana Verdelja, Branka Pepela, Tatjano Kodary in Vida Pozniča. V avli šole se je zbralo 77 učencev in učitelji. Skozi zgodovino šolstva v Taboru sem prisotne popeljala ob fotografijah stavb, v katerih so se nekoč šolali naši občani: po letu 1884 v gospodarskem poslopju gradu Ojstrica v Lokah, okoli 1910 v Verdeljevi sušilnici in po 1913 v novozgrajeni popolni osnovni šoli in v Taboru v popolni osnovni šoli do leta 1967 (zdajšnji trgovini Brglez). Leta 1972 je bila zgrajena nova šola, ki je omogočila šolanje do 5. razreda (zdajšnji vrtec), nova šola leta 2005 in najnovejši prizidek leta 2011, kjer bo s 1. 9. 2011 ponovno popolna osnovna šola v Taboru. V nadaljevanju sta učenki 4. b Rijana Đuranović in Viktorija Pucelj spraševali goste o šolski zgradbi, ki so jo obiskovali, in o šolskih potrebščinah, predmetih, šolski prehrani, učiteljih in kaznih, načinu prihoda v šolo in domov, anekdotah ... Izvedeli smo veliko poučnega in zanimivega o pouku pred in med drugo svetovno vojno (Verdelj) ter po njej - v času socializma (Khodary in Poznič) in o učiteljevanju (Pepel). »UČENCI, UČITE SE, KER JE ZNANJE ZELO POMEMBNO ZA ŽIVLJENJE!« je bil napotek gostov okrogle mize. Mentorici okrogle mize Darja Savinek (raziskovalna naloga OŠ v Taboru) in Marija Drnolšek (raziskovalna naloga OŠ v Lokah) Peš na Brezje V petek, 6. maja, se je že desetič podal peš na Brezje Janko Potočnik iz Zabukovice pri Žalcu. Pridružilo se mu je dvanajst romarjev iz Zabukovice in okolice ter osem romarjev z Gomilskega. Pot jih je prvi dan vodila mimo Vranskega do Motnika, kjer so prespali na seniku na kmetiji Urh. Naslednji dan so odšli po Tuhinjski dolini do Kamnika in nato skozi Tunjice do Cerkelj na Gorenjskem. Prenočili so v Župniji Velesevo v Adergasu, kjer je lepo obnovljen ženski dominikanski samostan, ki so ga leta 1238 ustanovili oglejski patriarhi. V nedeljo so se podali proti Brdu in Naklem ter skozi Podbrezje do romarskega kraja Brezje, kjer so imeli v kapeli Marije Pomagaj mašo, ki jo je vodil župnik Martin Cirar z Gomilskega. Romarjem so se pri maši pridružili krajani fare Gomilsko in skupaj so se odpravili proti domu. Dolgo pot je uspešno prehodilo vseh enaindvajset udeležencev in kljub mnogim žuljem in utrujenosti so ves čas ohranjali optimizem in veselje. Magda Šalamon, Gommilsko Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krk - Punat in na Pohorju - Trije Kralji: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. S tem lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci pod strokovnim vodstvom mentorjev spontano - neprisiljeno pridobivajo nova znanja. Informacije: Občina Žalec, Bojan Jereb, dipl. soc. del., svetovalec za socialo in zdravstvo, tel. št.: 03/713 64 38 ali 051 342 646. Število prijav je omejeno. NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO Anekdote učencev popolne osnovne šole v Taboru do leta 1967 (V nekdanjih prostorih osnovne šole se zdaj nahaja trgovina.) Med drugo svetovno vojno je učiteljica zabičala svojim učencem: »Ubogajte očeta in mamo. Bodite zavedni Slovenci. Upam, da se bomo še videli,« nato je odšla v partizane. Marija Metelan iz Tabora (1. razred leta 1938) V 4. razredu sem nagajal. Tovarišica me je poklicala pred tablo, me okregala, prijela za rame, me obrnila in s škornjem brcnila v zadnjico. To sem ji ob kasnejšem srečanju na morju tudi očital. Ni ji bilo prijetno. Ampak ji nisem zameril, pozabil pa tudi ne. Danes pa ne smejo učiteljice niti glasu povzdigniti, kaj šele prijeti za kakšen sladek las. Kakšna ironija! Ubogi učitelji, saj bo kmalu obratno, kot je bilo včasih. Branko Lesjak iz Miklavža (OŠ Tabor, 1. razred leta 1947) V 1. razredu smo imeli sošolko Jožico, ki je neprestano jokala. In da ne bi bila šolska klop preveč mokra, smo ji na pobudo učiteljice na šolsko klop postavili umivalnik za odtekanje solz. Za malico smo imeli kruh, zelo poredkoma namazan s pašteto. V 7. razredu smo kruh s pašteto dobili na postni dan, na veliki petek. Vemo, da se po krščanski veri takrat ne sme jesti mesa. Kljub socialističnim časom smo se učenci, večinoma Tabor- čani, uprli »provokaciji«, tako da je dežurni odnesel nedotaknjeno malico nazaj v šolsko kuhinjo. Naslednji dan je prišla v razred ravnateljica Jožica Dimeč in rekla: »A to so tisti učenci, ki nimajo radi paštete?« Nič nismo odgovorili. Bili pa smo zelo ponosni, da smo se uprli »tovariškemu režimu«. Ena učiteljica je med šolsko uro sedela za katedrom, naenkrat odprla zvezek, iz njega utrgala dva lista, jih podržala v roki in rekla: »Hočeš, nočeš, moraš« in odšla iz razreda. In kaj je to pomenilo? Šla je na stranišče, ki še niso bila na izplakovanje, tudi toaletnega papirja ni bilo. V stranišču je bil le kakšen časopisni list, pa še tega ni bilo vedno. Tatjana Kobale Khodary iz Tabora (OŠ Tabor, 1. razred leta 1960) Ob šoli je rasla hruška, ki je segala do okna. Drzni učenci, ki so bili zaprti po pouku, so splezali nanjo in se spustili po njej ... ter tako ušli domov. Maksimiljan Kovče iz Lok (OŠ Loke, 1. razred leta 1947) 'n Vid Poznič Starša sta mi kupila novo kolo, da se bom iz šole prej vrnila domov, a so mi sošolci nagajali ... Jaz pa sem enkrat pograbila konjsko figo in jim jo vrgla, potem pa sem imela mir. Zvonka Rak iz Tabora (OŠ Loke, 1. razred leta 1958) V 2. razredu je mooočnejši učenec skočil na zidano lončeno peč ... in padel vanjo . Ker se je ustrašil, je pobegnil in ni hotel več hoditi v šolo. Zanimiv je bil šolski zvonec (ročni), ki ga je včasih kdo »potegnil«, da je zazvonil še pred koncem šolske ure. Na izlete smo hodili: »Do Šempetra s konjsko vprego, naprej z vlakom do Celja ... « Po pouku smo se postavili v vrsto in pozdravili: » Za domovino s Titom naprej!« in odhiteli po klancu navzdol... Nekoč je nek učenec v 5. razredu (moral bi biti v 8.) prišel v šolo kar brez torbe in knjig. Rekel je, da mu je torba zgorela. Kar sredi šolskega leta je lahko zaključil razred in osnovno šolanje. Vid Poznič iz Kaple (OŠ Tabor, 1. razred leta 1961) Na veliki petek so nas silili jesti meso. Kdor ni znal poštevanke, jih je dobil z lesenim metrom. Vida Slakan iz Tabora (OŠ Loke, 1. razred leta 1965) Proslave so bile popoldan. Ko sem šel v 3. razredu na proslavo, ki je bila ob 17. uri, sem pri Žagar padel v Bolsko. Tekel sem domov, se hitro preoblekel, tekel spet v Tabor ... in recitiral. Janko Drča iz Kaple (OŠ Tabor, 1. razred leta 1965) Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Modna revija Učenke petih razredov smo v Pilu opazile natečaj MOJA EKO OBLEKA in ga takoj prebrale. Zelo nas je navdušil. Ugotovile smo, da moramo na A4-list iz odpadnih stvari izdelati čim bolj izvirno obleko. Takoj smo se lotile dela. Vsaka je je svojo idejo prikazala na listu. Pri tem nam je pomagala učiteljica Zala Valenčak, ki je skice tudi poslala na uredništvo revije Pil. Po približno enem mesecu smo dobile sporočilo, da smo med finalisti. Bile smo tako vesele, da smo kar zavriskale. Naslednji dan smo se takoj lotile dela. Izdelati smo morale vsaka svojo obleko po idejni skici. Z veliko truda nam je le uspelo. V soboto, 2. aprila 2011, smo se ob enajsti uri odpravile v Koper na modno revijo, da predstavimo svoje obleke. Modeli smo bile kar same. Ko smo prispele, smo začele z vajo hoje. Čez eno uro in pol smo se odšle uredit za modno revijo. Kmalu smo prišle na vrsto. Ko smo nastopilie vse, smo morale še nekaj časa počakati na razglasitev rezultatov. Napočil je čas za razglasitev rezultatov. Vse smo bile zelo napete. Najprej so razglasili “tolažilno zmagovalko”. To je bila ena izmed nas - Nika. Vse smo bile zelo uspešne (tako so vsaj pravili nekateri). Zelo pa nas je presenetila tudi naša učiteljica Zala, ki nas je gledala in vsaki podarila šopek cvetja. Domov smo odšle z nasmejanimi obrazi. Imele smo se zelo lepo in upamo, da se bo to še kdaj ponovilo. Zapisale: Nika Štraus, Lina Zore in Klara Ribič, 5. b, OŠ Petrovče OBVESTILO Vabimo vse mlade literate, novinarje in pesnike, da nam pošljejo svoje pisne izdelke v uredništvo (zkst.utrip@siol.net). Ta stran je namreč namenjena ustvarjalnosti mladih piscev in ne njihovih mentorjev in učiteljev, ki so dobrodošla spodbuda pri njihovem ustvarjanju. Zato mladi pisci, opogumite se in nam pošljite svoja besedila sami ali pa naj jih v vašem imenu pošljejo mentorji oz. mentorice. Besedila morajo biti opremljena z imenom in priimkom avtorja, razredom v osnovni ali srednji šoli ter z imenom šole, ki jo avtor ali avtorica obiskuje. Uredništvo bo objavljalo prispevke po uredniški presoji, v skladu s prostorom, ki je na voljo in v skladu s terminskim planom, kije objavljen tudi na spletni strani www.zkst-zalec.si/utrip. Uredništvo MALI OGLASI Prodam prašiče za zakol in nadaljnjo rejo. Živali lahko tudi dostavimo. Info.: 041 561 893 Upokojenec nudi BREZPLAČNO STANOVANJE na območju UE Žalec samski, mlajši upokojenki v zameno za pomoč in nego. Info.: 051 662 886 V PREBOLDU oddam v najem 1,5-sobno, delno opremljeno stanovanje z garažo, balkonom in dvigalom. Info.: 031 428 332 KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža ...) Informacije in naročila: 041 433 814 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 Nudim UČNO POMOČ pri pripravi na zaključne izpite, splošno in poklicno maturo in popravne izpite. Info.: 031 350 058. AMZS v._JP O Center vame vožnje ( ) RO TARY c^M.l;B Z Dragi prijatelji, vabimo vas na 2. humanitarno ghiredUcu “SEKUNDA, KI JE NI MOGOČE VRNITI, 2011” Priredite' iti treninga varne vož poligonu AMZS Cente: nedeljo. : vožnje Vri 7 trni Agencija za varnost prometa, Policijska uprava Celje. Poklicna gasilska enota Celje. Bolnišnica Celje, zavod Vama pot. Dobrodelni prispevek za udeleibo znaša po EUR Zbrana sredstva bodo namenjena gibanju “'ŠE VEDNO VOZIM VENDAR NE HODIM' in ozaveštanju otrok in mladostnikov v cestnem prometu. Kontakt: rotary.zalec(©amis.net ali GSM: 051 646 008 V München in nazaj Tudi letos smo se učenci izbirnega predmeta nemščine in dodatnega pouka zgodovine odpravili na ekskurzijo v tujino. Tokrat smo odšli v Nemčijo, in sicer v glavno mesto Bavarske, v München. 15. aprila smo se zgodaj zjutraj zbrali pred šolo in odpotovali novim dogodivščinam naproti. Najprej smo odšli na Gorenjsko, kjer se nam je pridružil še en voznik, in pot nadaljevali skozi karavanški predor v Avstrijo. Po dolgih treh urah vožnje smo naredili postanek, pozneje pa smo pot nadaljevali proti prestolnici zvezne dežele Bavarske. Kljub oblačnemu vremenu, ki nas je spremljalo skozi Avstrijo, nas je zjutraj, že na nemških tleh, predramilo sonce. Po nekajurni vožnji po nemških cestah smo pred seboj zagledali ogromno Kimsko jezero ali, kot so ga poimenovali sami, Bavarsko morje. Kmalu zatem smo naredili še zadnji postanek pred prihodom na cilj. V Dachau smo prispeli malce pred deveto uro zjutraj. Pred vhodom v zloglasno taborišče smo izvedeli še nekaj zanimivih stvari, potem pa smo stopili na tla, kjer so med drugo svetovno vojno Nemci izvajali teror nad Židi, invalidi ... Po pretresljivem ogledu koncentracijskega taborišča smo pot nadaljevali proti olimpijski vasi, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp. Vreme nam je bilo resnično naklonjeno in tako smo lahko z vrha opazovali prečudovito mesto. Ker pravijo, da se od višine zvrti, smo nadaljevali naš izlet proti centru mesta. Najprej smo si ogledali mestno hišo, nato pa smo lahko sami raziskovali mesto in njegove znamenitosti. Po uri in pol smo se ponovno zbrali in odšli v tehnični muzej. Ob vstopu v zgradbo smo bili vsi presenečeni nad njegovo velikostjo in vsem, kar nam je zanimivi muzej ponujal. Ker je stavba res velika, smo imeli za ogled na voljo dve uri. Ob izstopu iz muzeja smo bili vsi dodobra izmučeni, tako smo se vkrcali na avtobus in pred nami je bila dolga vožnja nazaj v domovino, kamor smo se vrnili pozno ponoči. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili ekskurzijo, tako staršem kot tudi učiteljicam mentoricam. Lara Safran, 9. a, OŠ Petrovče Na odlagališču surovin Na dan Zemlje, 22. 4., smo se okoli devete ure peti razredi Osnovne šole Petrovče odpravili peš v Vrbje. Pot nas je vodila mimo številnih njiv hmelja do odlagališča v Žalcu. Tam nas je sprejel gospod, ki nas je vodil. Razkazal nam je smetnjake in povedal, da zbirajo kovine, steklo, papir, karton, železo, tetrapak, pla- stiko, ovoje, les ter elektro in nevarne odpadke. Ugotovili smo, da ljudje odlagajo še uporabne stvari. Na dvorišču, kjer je bilo veliko večjih odpadkov, smo zagledali žerjav. Njegova moč je vse odpadke odložila na pravo mesto. Čudili smo se številu odloženih odpadkov. Z odpadki oskrbujejo toplotne elektrarne po vsej Slove- niji in celo sosednjo Avstrijo. Pokazali so nam vse stroje, da delo opravijo hitreje. Izvedeli smo še mnogo zanimivega. Na koncu smo odšli na tehtnico. Skupaj smo tehtali kar 2 toni in 110 kilogramov. Mislim, da je bila to čudovita izkušnja, ki je ne bom pozabila. Polni veselja smo odšli domov. Pina Držan, 5. a, OŠ Petrovče Nekoga moraš imeti rad ali vsepovsod je ljubezen Ljubezen. Ljubezni. Ljubezni. Ljubezen. Ljubezni. Z LJUBEZNIJO. Čarovnija. Čudeža. Skrivnosti. Razočaranje. Soncu. Z LJUBEZNIJO. Ali: Tvoje oči so lepše od oči katerega koli drugega osebka na tej Zemlji, tvoj nasmeh je slajši od jagod, oblitih s čokolado in ti ... Ti si najsvetlejša in najlepša zvezda na nočnem nebu, ki sije zame. Ali: Ko boš ti, roža mojega življenja, ostala brez vode ter sonca in ovenela, se bo razparalo moje srce. Skrivnostna tišina in molk, ljubezen do monitorja, za katerim se skrivaš, bolečina pa je vseeno skoraj enaka! Eno omrežje, en svet, en način komunikacije, kjer na milijone besed išče uho. Eno omrežje, kjer domuje ljubezen, eno omrežje, kjer domuje zavist. Sovraštvo, radost, hrepenenje, strast. Med žicami, kjer iščejo poti sprti in zaljubljeni?! "Živjo, vidu sm te. Lejo, gremo kj vn? (:'' "Ha? Kje? Ja, vredu se zmenmo, ne.." "Dans popudan, na igrišču za šolo.'1 "Kua? Res? Kje si pa biu?" "Dj mi msn, se tam zmenma :D" "... ja, noprob.” Še dobro, da današnje šarmerje rešujejo SMS-i in MSN ali pa facebook. Za vsemi temi junaki, ki lahko ubijejo sedmeroglavega zmaja in pretečejo maraton od Ljubljane do Tokia, pa se seveda, kako bi bilo drugače, skrivajo romantične dušice, ki hrepenijo po besedah: rada te imam, ljubim te, všeč si mi, tvoje oči so najlepše, kako si simpatičen itd. Navsezadnje, kaj ni smisel življenja LJUBITI in BITI LJUBLJEN? Vsak dan zapravim nekaj ur za sedenje pred računalnikom, brskanje po medmrežju, komuniciranje z najdražjimi. Čas v nič, prida bolj malo, pa vseeno nekakšno tešenje potrebe po komunikaciji. Pravijo, da je zanimivo preko spleta spoznavati nove ljudi, ohranjati stike s starimi znanci in sklepati prijateljstva, morda celo ljubezni. Na vrat na nos sem verjela vsem besedam in nevede "poskusila" tudi sama. Vendar se danes tudi sama sprašujem: Sem jaz res jaz, si ti res ti? Ali sva le X med milijoni ljudi, ujeta v istem medmrežnem svetu? Mogoče je le slutnja romance, ki naj bi pomenila ljubezen, pa vendar ni tako. Sama si ljubezen predstavljam, jo doživljam drugače ... Zaljubila sem se v "ikono" na face-booku, kaj pa zdaj? Saj res, po žicah bodo stekla čustva in vsi zapeljivi pogledi do ljubezni, ta pa mi jo bo vrnila? Ni ravno tako, kajne? Svet in tehnologija se spreminjata. Vse je drugače. Če bi vprašali svoje starše o "medmrežni ljubezni", mislim, da ne bi mogli dobiti kaj prida podatkov, glede na to, da tega sploh niso poznali. Včasih si želim, da bi bilo tudi danes tako. Prisiljeni bi se bili GLEDATI V OČI in si ne kovati neko iluzijo popolnosti, ki nam jih prikazujejo profilne slike, morda celo pogovori preko spletne kamere. Zakaj je tako? S tem živimo! Generacije za nami, če se mene vpraša, pojma ne bodo imele, kaj pomeni ljubezen iskati med ljudmi. Dandanes, ko se takole med poukom ozrem po razredu, ljudem v očeh prebiram, kaj čutijo. Smeh, solze, žalost, jezo, zavist ... Zanimivo, tega ne morem početi, kadar se pogovarjam z ljudmi med socialnimi omrežji. Včasih si ljudje želimo, da bi nekdo opazil, da se za "kul sm" skriva nekaj popolnoma drugega, vendar je to prezahtevno. Razen izjem, ki so zmožni telepatskega izražanja, seveda. Težko je, ko iz črk ne moreš razbrati človeškega obraza, ne moreš vzpostaviti pristnega čuta ali sočustvovati. Tudi pri ljubezni je tako ... Tako kot svet ni vedno oblit s čokolado in se ne cedi od meda, tudi srce ni ravno vedno jagodno. Mogoče na spletu le ni vse tako, kot bi moralo biti! Nikar zaupati vsemu! Priznam, za ohranjanje komunikacij, ko v tem hitrem življenjskem toku primanjkuje časa, da bi vsako sekundo lahko pobegnili skozi vrata, je zadeva precej koristna. Še vedno pa menim, da se čustev ne da pretakati in prenašati po žicah. Tudi zapeljivih pogledov in mežikov ne, je pa vseeno dovolj za tisto besedno zvezo "lw ya". ;) Kriva vera me daje, ko včasih nasedem ljudem, ki so pred računalnikom na osvajalskem pohodu za dekleti, ko se s takimi ljudmi nekje srečam, pa bog ne daj, da bi pozdravili. Zdravo človeško telo s prekomerno uporabo različnih omrežij, tudi mobilne telefonije, zgublja svoj utrip. Hladni postajamo. S težavo še poskušamo seči v roko. Oddaljujemo se. Strah nas je človeških oči. V mislih je praznina. Zanašamo se na dejstvo, da solze rodijo solze, zato si prizadevamo, da vse, kar bi lahko rodilo solze, prikri-jemo očem. Vsi smo takšni, delamo se nedotakljive, pa vendar sama menim, da opcija "zapri se vase, nič se te ne sme dotakniti" ni ravno najboljša izbira. Sama še vedno prisegam na tisto ljubezen "verjela ali ne, cel večer sem potreboval, da sem spisal tale napev ...":) in en dotik dveh teles, za katerim tavam okoli in ga iščem na vratih nebes. Napisati in prebrati je lahko, toda priznajmo si, da vsi radi slišimo tisti plahi, pomilujoči, tresoči se glas, ko gre tako težko z jezika "ljubim te". Kakorkoli, nekoga moraš imeti rad. Torej. Kako sklanjati ljubezen? Z občutki, s solzami, z nasmehom in s hrepenenjem. Le beseda ali dotik je tisto, ki lahko spremeni, da ali vzame vse! Včasih je treba v ljubezni kakšno stvar pogledati od daleč, da se v resnici zavemo, koliko nam pomeni. In ni ga čez darilo, kot je dragocen nasmeh nebeških oči. "Možnosti je nepredvidljivo veliko, in ali ni nepredvidljivost največji čar pustolovščine?" Tudi ljubezen je ena sama pustolovščina. Odprimo ji vrata (srce) in se prepustimo toku, ki nas bo pripeljal do ... nečesa zagotovo. Do kopnega, če bomo pluli proti toku sredi oceana, do sonca, ko bomo izgubljeni v mrzli zimi, in do srca, ko bomo nehali upati. Z ljubeznijo, . Tajda Piki, 9. a OŠ Polzela Bili smo v Ljubljani X Vsepovsod je ljubezen \ V torek, 19. 4. 2011, smo imeli učenci od 1. do 5. razreda kulturni dan. V šolo smo prišli normalno. Ob 8. uri smo imeli malico. Ko smo se najedli, smo šli na avtobus. Peljali smo se po avtocesti do Ljubljane. Najprej smo šli na sprehod po Ljubljani. Videli smo Tromostovje, Križanke, Prešernov trg in na njem spomenik Franceta Prešerna. Nato smo šli v Cankarjev dom. Tam je bilo veliko dvoran, a mi smo šli v Gallusovo. Ogledali smo si glasbeno predstavo Peter obišče orkester. Videli smo godala, pihala, brenkala in tolkala. Spoznali smo veliko novega o glasbilih. Poslušali smo glas- Showtime beno zgodbo Peter in volk. V njej so nastopali deček Peter, mačka, ptička, raca, dedek, volk in lovci. Namesto igralcev so jih prikazali glasbeniki z različnimi glasbili. Predstava mi je bila zelo všeč. Po predstavi smo zapustili Cankarjev dom in se napotili proti parlamentu, kjer smo počakali na avtobus. Med potjo smo se za krajši čas ustavili in pojedli sendviče. Nato smo se odpravili naprej proti šoli. V šolo smo prišli ob 15. uri. Bilo je super! Nejc Guček, 4. b, OŠ Petrovče X Vse je drugače Nebo ni nebo, nebo je morje, ki pokaže ti obzorje. Na njem prikaže se utrinek sreče, ki pričara zvezdice žareče. Vsepovsod je ljubezen, kamor koli pogledam, ta najlepša bolezen, konkurenca vsem besedam. Ljubim te za vedno, ljubim te za zmeraj, ogledujem si te redno, ne samo od včeraj. Vse pozabim, vse iz rok mi pada, a energije ne porabim, v srcu ostaja ljubezen mlada. Tea TURNŠEK, 8. b \ OŠ POLZELA Ljubezen je, ko dotakne se te sreča. Ljubezen je, ko vidiš vsako pot. Ljubezen je velika pravljica žareča, v njej greš z ljubeznijo na sprehod. Ljubezen je, ko duša dotakne se srca. Izbrani učenci, ki pridno delamo pri pouku angleščine in nas zanima gledališče, smo bili letos nagrajeni s prav posebno nagrado. V minulem mesecu smo se namreč odpravili v Maribor na ogled predstave Showtime, ki so jo dijaki II. gimnazije Maribor letos uprizorili zadnjič. Nastopalo je štirideset dijakov, ki so plesno, pevsko in instrumentalno nadarjeni. Predstavo, ki je trajala dve uri in petinštirideset minut z vmesnim desetminutnim premorom, so uprizorili v svojem amfiteatru - in bila je res vredna ogleda! Kljub kulturnemu dnevu smo imeli delček športnega, ki se je prav prilegel. Predstava se je namreč končala ob 20.45, naš vlak pa je odpeljal ob 21.04. Od gimnazije do Železniške postaje Maribor Tezno smo ves čas tekli. Nekateri smo že obupali, a nekaterim je le uspelo in so nam pridržali vlak, tako da smo vsi odšli skupaj domov. Petra Čede, 9. a OŠ Petrovče Sonce ni sonce, je le velika krogla sredi neba, ki svetlobo pričarati zna. Zvezdica pa ni zvezdica, je le utrinek sreče. Vidiš jo ponoči, ker podnevi je zanjo preboleče. Prijatelji Prijatelji smo in skupaj vedno zmagamo. Prijatelji smo, ker skozi nevidne nitke se sporazumevamo in preko njih za roke se držimo. Ker skupaj v dobrem in slabem stojimo. Tudi ko ves svet se ti podre, spomni se, da tukaj smo tudi zaradi tebe. Včasih pa ves svet se okoli tebe vrti in ne spomniš se na nas, ki tvoji smo prijatelji. Pozabiš na lepe trenutke, v katerih smo uživali. Le zakaj? Zato, ker misliš si, da glavni tukaj si ti. \ Ljubezen Ljubezen je nekaj lepega. Je nekaj, kar zgodi se vsakemu. A le upamo lahko, da ljubezen življenja našega ljubila nas bo. Osamljenost Osamljen si, ko prijatelj na cedilu te pusti. Osamljen si, ko nikogar v bližini ni. Osamljen si takrat, ko čustva tvoja gredo spat. Glasba Glasba je lahko le zvok, ki prihaja od otrok. Glasba je lahko le šumenje dreves, ki pričara ga vetrov ples. Glasba je lahko le govor, ki prihaja od vas. Ampak ni samo to. Glasba sem jaz. Narava Lepo je zjutraj, ko zbudiš se, slišati petje ptic. Lepo je zjutraj, ko zbudiš se, gledati na sosednjem drevesu skupino sinic. Lepo na obrazuje čutiti veter, ko ležiš na travniku. Lepo je na obrazu čutiti vodo, ki prinesel jo je veter. Preprosto je lepo gledati tja, kjer narava je zelena vsa. Avtorica vseh pesmi: Ana Bombek, 6. a OŠ Polzela Mentorica: Karmen Zupanc X Kobilina slutnja Bilo je prvi dan poletja in skupaj z Gromom sva ležala na trati in si ogledovala Bliska. Tekal je gor in dol ter preganjal metulje, kobilice, muhe in vse, kar se je našlo pred njegovim gobčkom. Nekaj časa sva ležala in se grela na soncu, nato pa mi je Grom rekel: »Ali misliš, da ga bo gospodar prodal?« »Upam, da ne,« sem odgovorila. Bliska ne bi bilo težko prodati, saj je bil močan, hiter in lep žrebiček. A najino prepričanje je bilo napačno, saj je nekega dne gospodar Bliska predstavil uglednemu rejcu konj. Ta je najprej vihal nos, ko mu je pripeljal Bliska pred oči, a nato je videl, da ni tako slab. Z gospodarjem sta se domenila, da ga bo v petek prišel iskat. Petek se je hitro bližal, z Gromom pa se nisva in nisva mogla posloviti od Bliska. Tudi njemu ni bilo lahko, še posebej v petek, ko so ga naložili v prikolico in ga odpeljali. Preteklo je kar nekaj dni od takrat, ko je Blisk odšel, midva z Gromom pa sva še vedno žalovala za njim. Nisva vedela, ali tudi on pogreša naju, najbolj pa naju je skrbelo, če je sploh še živ. Veliko konj je namreč brez razloga pristalo v klavnici. Ure, dnevi in meseci so minevali. Z Gromom sva se nekako privadila na življenje brez Bliska. Gospodar ni vedel, da je storil veliko napako, saj letos ne bom mogla več imeti žrebička, ker sem že prestara. Toliko sva žalovala, ker je bil to najin zadnji potomec. Zaradi starosti nisva več mogla toliko delati, zato sva služila kot šolska konja v jahalni šoli. To je pripomoglo, da nisva več toliko raz- mišljala o Blisku, saj sva morala paziti na otroke. Hitro sva jih vzljubila in tudi oni naju. Nekega zelo vročega popoldneva smo vadili v jahalnici z urejeno klimo. Zunaj nismo mogli vaditi, ker je bila prevelika vročina. Kar naenkrat smo zaslišali zvoke ljudi, ki so prihajali od zunaj. Otroci so skupaj z učiteljico stekli pogledat, kaj se dogaja. Nazaj se niso vrnili, ker je na ranču izbruhnil požar. Z Gromom sva ostala ujeta v jahalnici. Bila sva vsa panična, saj nisva vedela, kako oditi na prostost. Čez nekaj časa je Grom ugotovil, da lahko ogenj preskočiva in tako uideva nevarnosti. Ker sva bila danes brez opreme, sva z lahkoto preskočila ogenj in bila zunaj. Ogenj se je močno razširil, zato sva zdirjala stran in tam našla še druge konje. Nekaj časa smo zrli v mogočen požar, nato pa vsi skupaj stekli svobodi naproti. Cele ure smo se lahko pasli, dirjali, spali in ni nam bilo potrebno delati. Bilo je čudovito. Kar naenkrat sem dobila občutek, da z Bliskom nekaj ni v redu. Bilo mi je zelo čudno, da sem se ga kar naenkrat spomnila. Odkar je odšel, je minilo približno tri leta in nanj sva z Gromom že delno pozabila. Gromu sem povedala, da je z Bliskom nekaj narobe, on pa mi je odgovoril, da ima enak občutek. Zaskrbljenost je čez nekaj dni minila in spet sva lahko uživala v svobodi. Blisk pa ni prav nič užival. Moral je delati, voziti težke tovore in biti primeren za ježo neke prefinjene gospe. Nekega dne sta s prefinjeno gospo odšla na ježo. Spet ga je zaničevala in takrat je Blisku prekipelo. Skočil je na zadnje noge in gospa je padla s sedla. Ker je konjar pozabil dobro zapreti sedlo, je na Bliskovo srečo to zdrsnilo z njegovega hrbta. Uzde se je znebil tako, da je z glavo drgnil ob drevo. Takoj, ko se je usnje pretrgalo, se je pognal v galop in zbežal stran. Vedel je, da ga lastniki ne bodo več iskali, saj imajo dosti drugih konj. Dirjal je po travnikih, gozdu in vodi, dokler ni bil daleč stran od tistega krutega ranča. Blisk je užival življenje v divjini in svobodi ter si pridobil najboljšega prijatelja Jeka. Ta je služil kot delovni konj na neki kmetiji. Ker so z njim grdo ravnali, je neko noč pobegnil. Blisk in Jek sta skupaj živela, se igrala in se veliko potepala. Nista imela stalnega prebivališča, zato sta se selila. Tako jima je ugajalo, saj sta spoznala veliko novih, človeku nedostopnih krajev. Nekega dne pa sta Blisk in Jek hodila blizu kraja, kjer smo živeli Grom, drugi konji in jaz. Verjetno sta nas zavohala in se odločila, da se spoznamo. Blisk naju ni takoj prepoznal. Mogoče sva mu bila nekako znana, a ni vedel, kam bi naju dal. Jaz, ki pa sem Bliska takoj prepoznala, sem Gromu omenila, daje to on. Grom mi najprej ni verjel, nato pa mi je pritrdil. Skupaj sva pristopila k Blisku in mu povedala, da smo bili nekoč družina. Blisku se je spomin na otroška leta takoj povrnil. Takrat smo sklenili, da se ne bomo nikdar več ločili in da bomo nadoknadili zamujene dogodke. Tako smo skupaj živeli in se nekoliko ločili od drugih konj. Jek je spoznal prijateljico, ki se nam je z veseljem pridružila. Bili smo majhna čreda, ki se je imela rada. Simona Blagotinšek, 7. razred, OŠ Polzela Po petih letih proti domu Dejan Glavnik m poti Zelo hitro je minilo pet let, ko je na dan Zemlje, 22. aprila, s kolesom na pot okrog sveta krenil Polzelan Dejan Glavnik. Po obhodu, bolje rečeno obvozu številnih kontinentov, že kliče na svidenje čez tri mesece doma. Za Dejanom je več kot sto tisoč prevoženih kilometrov. Evropa s skrajnim severom, pravzaprav celotna Amerika, Avstralija, skrivnostna Azija ... »Še vedno beležim vse ki- lometre. Več kot 112 tisoč se jih je nabralo v 78 državah. Za naprej načrtujem pot po Jordaniji, Izraelu, Libanonu, Siriji, Turčiji, Grčiji, Albaniji in vseh nekdanjih republikah bivše Jugoslavije. Načrtujem, da bom v Celju 23. julija.« Med kolesarjenjem je spoznaval pokrajine in znamenitosti. Potrdil je, da od povsod s sabo odnaša kar nekaj utrinkov. »V Afriki sem potoval skozi nekaj čudovitih ekosistemov. Prečkal sem nevarne puščave Namibije in Sudana, plaval v delti Okakango in reki Nil, kjer mrgoli krokodilov in niskih konjev, preživel noči pod zvezdnim nebom z ljudstvi Nube, Busmani in Himbami, kolesaril med sloni in levi... Ja, doživljal sem tisto in še več, kar večina ljudi gleda na televiziji.« Seveda se s pokrajino spreminjajo tudi ljudje. Mnogim je Dejan stisnil roko, mnogi so mu ponudili prenočišče ali kakšno pomoč. Hkrati pa pravi, da težav ne vozi na kolesu. »Za nekatere je problem živeti, za druge delo, tretje zakon ... Če Po 45 letih ponovno skupaj jrv * 1 oc M Generacija osnovnošolcev z razredničarko Faniko Jelen Dejan Rak s.p. Latkova vas 245 3312 Prebold Salon AJM LEVEC (KOŠIR) Levec 8, 3301 Petrovče t: 03 492 13 30 (NOVA ŠTEVILKA) m: 051 438 200 e: ajm.levec@gmail.com i: www.ajm.si S tem kuponom vam do konca junija nudimo 10 % popusta. Senčila, d. o. o., Šlandrov trg 42, 3310 Žalec Tel.: 03/710 13 40, mobitel: 041 983 . E-pošta: sencila@amis.net Spletna stran: http://sencila SEMOLA Ponudba: * PUSE SENČILA . d.o.o. * NOTRANJI ROLOJI * NOTRANJE ALU-žaluzije * ZUNANJE ŽALUZIJE * LAMELNE ZAVESE * SCREEN SENČILA * KOMARNIKI * TENDE ŠIROKE DEKORATIVNE LAMELNE ZAVESE SVETOVANJE NA DOMU Na Osnovni šoli Polzela se je srečala generacija osnovnošolcev, ki so šolanje zaključili v šolskem letu 1965/66. Od takratnih 32 se je srečanja udeležilo 22 nekdanjih učencev in njihova tedanja razredničarka Fanika Jelen. Rokovanja, kramljanja, prisrčni objemi so se kar vrstili. Z navdušenjem so vstopili v »svojo« učilnico v več kot 100 let stari stavbi in zasedli nekdanja mesta ... Danes domuje v tej učilnici 5. razred. Pred njimi so oživeli spomini in dogodivščine iz šolskih klopi. Sprejem in družabno srečanje je sošolcem tudi tokrat pripravila ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl. Upajo, da se bodo vsaj v takšnem številu zbrali tudi čez pet let - na jubilejni, petdeseti obletnici. T. Tavčar ® 03/712 12 80 E zkst.utrip@siol.net bi si kolesarjenje okoli sveta zadal kot težavo, potem bi bil to zagotovo velik problem. Vendar na svojo aktivnost gledam kot na privilegij, če hočete, kot na svobodo, v kateri uživam in sem srečen. Potem pa, saj vemo, da če si srečen, nič v življenju ni problem. Vse bolj se mi zdi, da sem eden redkih, ki » živi brez problemov oziroma ki jih ne čuti. Ali pa se z njimi ne obremenjujem. Če se vrnem pet let nazaj, se mi zdi, da sem doma v letu dni naletel na več težav kot sedaj na celotnem potovanju. Upam, da bo tako ostalo za vedno.« Tek in kolesarjenje sta Dejanova spremljevalca že iz osnovne šole. Ko je v Celju začel obiskovati srednjo šolo, je začel tudi z rednimi treningi. Pri šestnajstih letih je postal član mladinske državne reprezentance v triatlonu in duatlonu. Trikrat je osvojil naziv državnega prvaka v duatlonu, enkrat v triatlonu. Bil je tudi član slovenske reprezentance na dveh svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu. Ko je šlo le še navzgor in V popolni popotniški kolesarski opremi so bile njegove želje poseči še višje, je med zimskimi pripravami v ZDA doživel prometno nesrečo. Odpovedati se je moral profesionalnemu športu, ki pa je ostal del njegovega življenja. O Sloveniji menda (še) ne razmišlja prepogosto. No ja, razen nanjo naveže pogovor ali primerja kraje, hrano, ljudi ... »Če se počutiš domače povsod, potem si prebivalec globalne skupnosti in svet postane tvoj dom. Dejstvo je, da sem si prvič, pa še to mogoče prehitro, na petletni poti zastavil cilj. To je 23. julij, datum mojega prihoda v Celje. Čez tri mesece torej, vseeno pa ugotavljam, da bo vse skupaj prehitro minilo. Pričakovanja? Objeti najdražje in velik, velik žur.« T. Tavčar Diamantna poroka zakoncev Kurent Za konec še velika poročna torta Preboldski dom starejših občanov, ki so ga predali namenu lani, je v sredo, 18. maja, doživel izjemen dogodek. Njuna stanovalca Slavka in Ivan Kurent sta namreč praznovala 65-Ietnico skupnega življenja oziroma diamantno poroko. Svojo dolgoletno ljubezen sta potrdila pred županom Občine Prebold Vinkom Debelakom, hčerkama Jelko Škoberne in Vladko Cerovšek, zetoma Kar-lijem in Jožetom, sedanjimi sostanovalci in osebjem doma, ki so skupaj z družinama Cerovšek in Škoberne poskrbeli za nepozabno poročno slavje. Velika poročna torta je bila delo izjemnega kuharskega mojstra Andreja Voha in vodje kuhinje preboldskega doma starejših. Slovesnost je potekala v večnamenskem prostoru doma, kjer sta si zakonca s pomočjo svojih hčerk, ki sta bili tokrat tudi njuni poročni priči, ponovno nataknila prstana in se poljubila. Poročni obred je opravil župan Vinko Debelak, ki je spregovoril o njuni življenjski poti in dejal, da je zelo vesel in počaščen, da lahko sodeluje pri tem dogodku, kakršnega v občini doslej še ni bilo. Ob koncu uradnega dela je zakoncem izročil tudi darilo. Z lepimi in iskrenimi besedami je zakonca v nadaljevanju nagovorila tudi vodja doma starejših Jožica Lu-kše in izrazila veliko veselje, da imajo v svoji sredini zakonca, ki sta lahko mnogim za vzor. Vsi skupaj so nazdravili s penino, jubilanta pa sta ob pomoči Andreja Voha in hčera zarezala v poročno torto. Ker po navadi na poročnem slavju ne manjka glasbe, je ni niti tokrat. Za prijetno vzdušje je poskrbel Franci Uplaznik, ki je zaigral na harmoniko, zakonca pa sta ob pomoči hčerk tudi zaplesala. Jubilanta sta se rodila v števil- nih družinah; Slavka leta 1927 na Dolenjskem v družini s šestimi otroki, Ivan leta 1921 na gorski kmetiji v okolici Ljubljane v družini z enajstimi otroki. Njegov oče Mihael Kurent je odšel na delo v Ameriko, kjer se je zaposlil v jeklarni v Chicagu in je v prvi svetovni vojni kot ameriški vojak takrat tudi služil v ameriški vojski. Med obema vojnama se je vrnil domov. Jordanovi, kot je Slavkin dekliški priimek, so si želeli ustvariti boljše življenje v bližini mesta, zato so se z Dolenjske preselili na obrobje Ljubljane. Življenje je bilo v tistem obdobju za obe družini res težko, še posebej, ker je bilo pri hiši toliko lačnih otroških ust. Ko je prišla druga svetovna vojna, je bilo še težje. Slavkinega očeta so odpeljali v taborišče Gonars v Italiji, kjer je uspel dočakati konec vojne. Slavka in njena starejša sestra Tatjana sta se leta 1942 priključili partizanom. Takrat komaj 15-le-tna Slavka je postala bolničarka v Tomšičevi brigadi. V bitki pri Jelenovem Žlebu v Kočevskem rogu je bila ranjena, ujeli so jo Italijani in jo zaprli v Ljubljanske zapore, nato pa jo premestili v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je dočakala konec vojne. Ivan je bil kurir v Šercerjevi brigadi. Tudi on je bil ranjen, svobodo pa je dočakal pri osvoboditvi Trsta leta 1945. Manj sreče je imel njegov brat, ki je padel v bitki pri Dravogradu že takoj na začetku vojne. Slavko in Ivana je usoda združila takoj po vojni. Poročila sta se leta 1946. VLjubljanisejimaješe istega leta rodila hčerka Jelka, trinajst mesecev za njo pa je na svet prijokala Vladka. Sprva so živeli v Ljubljani, kasneje jih je pot vodila v Celje. Oba sta bila zaposlena na UNZ Celje. Hčeri sta si po šolanju ustvarili družini. Starejša hči je odšla v Brežice, mlajša v Žalec, starša pa sta ostala v Celju, kjer sta živela vse do lanskega oktobra, ko jima bolezen ni več dopuščala samostojnega življenja v četrtem nadstropju bloka brez dvigala. Vselila sta se v Dom starejših Prebold. Svoj novi dom sta našla med starostniki in sovrstniki, v domu pa jima poleg prijetnega okolja, sodobno urejenih bivalnih prostorov in prijaznega osebja nudijo strokovno pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav. Življenje v domu je dodalo svoj kamenček v mozaik njunega bogatega življenjskega opusa. K temu svoj delež v veliki meri prispevajo njuni najbližji, zlasti hčerki, zeta, vnuk, vnukinji in pet pravnukov, ki ju radi obiskujejo in z njima podoživljajo spomine. D. Naraglav Vsako leto bi želeli na takšno ekskurzijo Mladi gostje iz Humca so si ogledali tudi antični park v Šempetru Ko se Slovenci spominjamo osamosvojitvenih dogodkov in praznujemo 20-letnico samostojne države, marsikdo pomisli, da bi se lahko takratna prizadevanja končala povsem drugače. Dokaz so krute vojne na Balkanu, katerih posledice še vedno čutijo tudi otroci. Med njimi so otroci iz Humcev v Bosni in Hercegovini. Na pobudo Šempetranke Brigite B. Obrez je skupina otrok iz tamkajšnje šole v začetku maja obiskala Slovenijo. Vas Humci leži v Občini Če-lič, v bližini Tuzle. To je pretežno kmetijsko območje, znano po jagodah in drugem sadju, zaradi česar je na tem območju svoj obrat postavil celo Fructal (in ga v »novih razmerah« opustil). Ker so v devetdesetih letih v neposredni bližini pote- kali boji, so se mnogi prebivalci odselili, na primer v Slovenijo in naprej po vsej Evropi, celo v Avstralijo in Ameriko. Večina se jih ni nikoli več vrnila, nekateri pridejo samo še na poletne počitnice. Nataliteta pada. Prihodnje šolsko leto bo prag šole, ki ima skupaj nekaj manj kot 300 učencev in prav zdaj uvaja tudi devetletko, prestopilo le 25 otrok. Mnoge družine, ki so ostale na rodni zemlji, zaznamovane z vojno, se preživljajo z le sto evri na mesec. Pa vendar - kjer so otroci, tam je življenje; kjer se zdi malo možnosti za vsestranski razvoj, tam je večja volja. Otroci iz Humca to dokazujejo, saj je bil njihov vrstnik pred štirimi leti celo svetovni matematični prvak. Brigita B. Obrez je letos skupini učencev omogočila tridnevno ekskurzijo v Slovenijo: »Z možem, ki je iz Bosne, sva bila na obisku v Hume ih. Brigita B. Obrez Ravno v tistem času je nekdo iz Italije tamkajšnjim otrokom pripravil predstavo in otroci so bili navdušeni. Ni se jim še namreč zgodilo, da bi nekdo prišel k njim in poskrbel za predstavo. Naši otroci niso nikoli tako navdušeni nad kakšno lutkovno predstavo. Takrat sem si rekla, zakaj ne bi tem otrokom omogočila ekskurzije v Slovenijo. Delam v hotelu in šefa sem prosila, če lahko otroci spijo v njem, gostince, da jim zagotovijo prehrano, potreben denar sem zbrala še s pomočjo svojih prijateljev in znancev preko facebooka, za prevoz pa so prispevala naša podjetja, kot sta Gorenje in Krka, tako da smo brez težav pokrili stroške tridnevnega izleta za 41 otrok in pet učiteljev oziroma spremljevalcev.« Obiskovalci iz Humcev so si od 5. do 7. maja med drugim ogledali Jamo Pekel, Rimsko nekropolo, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, Savinovo hišo, Pivovarno Laško, Mozirski gaj in Ranč Veniše, pa tudi Bled in Bohinj. Prenočevali so v mozirskem hotelu Benda. Na ekskurzijo so lahko odšli le učenci od 5. do 8. razreda, saj mlajšim bosansko ministrstvo za šolstvo ni dovolilo odhoda v tujino. Izbrati otroke, ki bodo za tri dni obiskali Slovenijo, ni bilo enostavno, nekaterim pa so plačali tudi izdelavo potnih listov. Kot je povedal učitelj bo-sanščine in novinar Dnevnega Avansa Sanel Mumič, je bilo zanimanje veliko, izbrali pa so tudi učence, ki s svojimi uspehi še posebej izstopajo: »Z nami so na primer učenci, ki so se uvrstili na državno prvenstvo na področju znanstve-no-tehnič-ne ustvarjalnosti iz dokumen-t a r n e g a filma, fo- tografije. Predvsem pa je zelo pomembno, da so tu otroci vseh treh nacionalnosti oziroma veroizpovedi: Bošnjaki - muslimani, Hrvati - katoliki in Srbi - pravoslavci. To je zelo lep primer sodelovanja šol dveh držav, da učenci in učitelji izmenjajo izkušnje in da se otroci spoznajo tako s slovensko kot bosansko tradicijo. Iz srca smo hvaležni Brigiti, ki nam je omogočila to ekskurzijo. Želimo si, da bi vzpostavili nadaljnje sodelovanje med šolama, na primer v Celju in Humcu.« Brigita B. Obrez dodaja: »O nadaljnjem sodelovanju ta hip ne morem govoriti, rada pa bi tudi naše, slovenske otroke enkrat odpeljala v Humce, da spoznajo tamkajšnje razmere in da bi lahko potem morda malo bolj cenili tisto, kar imajo. Otroci v Humcih imajo na primer le kakšne tri interesne dejavnosti v šoli, pri nas pa skoraj nešteto. Čeprav je res tudi to, da se tam po pouku otroci igrajo, pri nas pa imajo še cel kup obveznosti in se lahko vprašamo, kaj je lepše otroštvo.« Zagotovo je otroštvo tisto, ki najlaže premošča razlike, nastale v glavah in zaradi dejanj odraslih. Sanel Mumič pove: »Napetosti zaradi vojne so potisnjene na stran. Seveda niso popolnoma pozabljene, a Sanel Mumič življenje tudi pri nas poteka normalno, otroci se družijo in igrajo, in to ne glede na vero, ki Katarina Dugonič ji pripadajo. Vsem je skupno eno: otroška radost in igre.« In ko ob obisku v šempetr-skem antičnem parku te prijazne in odprte otroke »vlečemo za jezik«, kaj bi potrebovali, česa si želijo, nam postane takoj jasno, kako neumno oziroma nepotrebno vprašanje je to: računalnikov, seveda, pa žog, sodobnih učnih pripomočkov ter druge opreme. In ekskurzij, kakršna je bila letošnja. Đemila Mrkaljevič, 6. razred »Rada sem prišla sem, zelo mi je všeč, kraj je res lep.« Katarina Dugonič, 7. razred »Hotela sem spoznati in videti vse. Zelo sem bila vesela, ko sem slišala, da bomo šli na to ekskurzijo. Vsi bi želeli, da bi vsako leto šli na takšno ekskurzijo, če bi bilo mogoče.« Amel Emkič, 8. razred (morda letošnji državni prvak v dokumentarnem filmu) »Tu je super, ogledali smo si in Si Še bomo Amel Emkič mnogo znamenitosti. Zelo mi je všeč. Vsekakor se želim še kdaj vrniti.« K. R., foto: D. N. Umrla naj starejša Savinjčanka Julijani Cilenšek - Betki so se poklonili z vsemi vojaškimi častmi v objemu gozda blizu njene domačije V soboto, 7. maja, so pri partizanskem spomeniku ob robu gozda blizu domačije Cilenšek v Migojnicah z vojaškimi častmi položili v grob žaro s posmrtnimi ostanki Julijane Cilenšek - Betke, častne občanke Občine Žalec in najstarejše Savinjčanke, ki bi 3. decembra letos dopolnila 105 let svojega življenja. Pogrebna slovesnost je bila v rokah Združenja borcev za vrednote NOB Žalec in častne čete Garde Slovenske vojske pod poveljstvom poročnice Viktorije Virag. V čast pokojnice je vod častne čete izstrelil tri salve, zaigrali pa so godbeniki Orkestra Slovenske vojske. Ob grobu, v katerem sta pokopana hčerka Nada in mož Rudi, so pokojnici čast izkazovali prapori borcev NOB in Slovenske vojske. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik je spregovoril o njenem življenju in med drugim dejal: »Danes se poslavljamo od prvoborke NOB, častne občanke Občine Žalec in najstarejše Julijane Cilenšek - Betke, po domače Žebnačanove. Rodila se je 3. decembra 1906. leta v Zabukovici v delavski družini z desetimi otroki. Zelo zgodaj se je vključila v delavsko gibanje za uveljavljanje delavskih pravic. Bila je kleno delavsko dekle, ki ni zatiskalo oči pred izkoriščanjem in krivicami. V iskanju socialne pravičnosti je srečala enako mislečega človeka Rudija Cilenška in si z njim ustvarila družino. Mož Rudi je rudaril, Betka pa je delala na dninah in kot trgovska pomočnica. Policija Kraljevine Jugoslavije jima je stalno sledila in preverjala, kaj počneta in kje. Sumili so, da sta člana KPS, kar sta res bila vse od leta 1930. Njuna družina je bila zelo zavedna in domoljubna in je takoj po začetku nemške okupacije začela z organiziranjem odpora proti okupatorju. S konkretno akcijo 26. julija 1941 seje zbrala skupina 25 mož, fantov, žena in deklet iz Zabukovice in Migojnic s trdno odločnostjo, da gredo v partizane. Prav Betka in Rudi sta bila glavna pobudnika za organiziranje skupinskega odhoda v partizane. V skupini sta bili tudi njuni hčerki, Laura in Nada, ki sta bili takrat stari enajst oziroma sedemnajst let. Betka je bila skupaj s svojo družino tako soustanoviteljica in borka I. savinjske čete. Pozneje sta, kot je v knjigi Vigred se povrne zapisal Tone Kregar, med letoma 1942 in 1943 v Savinjskem okrožju z možem Rudijem odigrala najaktivnejšo vlogo, Betka kot sekretarka celotnega celjskega okrožja OF, Rudi kot sekretar žalskega okrožja pri ustanavljanju novih odborov Osvobodilne fronte. Betka so leta 1944 zaradi organizacijskih sposobnosti poslali na Koroško v dravsko okrožje, da tam organizira odbore OF in s tem okrepi narodnoosvobodilni boj. Istega leta na božični večer je izgubila hčerko Nado, krvni davek za svobodo pa ji je v Auschwitzu vzel še sestro Ivanko. Brat Pongrac je umrl v Dachau, sestra Štefka pa je v Ra-vensbrücku dočakala svobodo. Betka se je po vojni vključila v obnovo porušene domovine, do upokojitve leta 1965 pa je delala kot prodajalka in se v prostem času razdajala kulturno-prosve-tnemu področju v Sloveniji, za kar je prejela visoka priznanja Kulturno-prosvetne organizacije Slovenije. Prejela je tudi več drugih odlikovanj in priznanj. Med drugim odlikovanje partizanske spomenice 1941, medalje reda za zasluge za narod s srebrnimi žarki in medalje reda za hrabrost.« Marijan Turičnik je svoj nagovor končal z verzom pesmi Pregnani Ludvika Zupanca - Iva. Hčerki Lauri in vnuku Mišku ter ostalim sorodnikom pa je v svojem imenu, v imenu KO ZB za vrednote NOB Petrovče in Občine Žalec izrekel globoko sožalje. D. N. gradbeništvo, trgovina in prevozi At ti* m Mov t.rj* 22 .‘1342 Gornji Grud Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolln, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: Izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT In WEBER s stiroporom In kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnlh fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistllnl učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Ob prednaročilu pomlad in poletje 2011 za termoizolacijsko fasado NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI. Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Spominsko srečanje pri Pošebalovih Slovesno ob 70-letnici OF S spominske slovesnosti pri Pošebalovih Praporščaki krajevnih organizacij in Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Letos so se članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Tabor ob 27. aprilu zbrali na obrobju taborske občine. Skorajda na tromeji med Taborom, Trbovljami in Preboldom, kjer so se poklonili spominu na skromne, zavedne in hrabre Po-šebalove iz Miklavža. Na dan praznika upora je zjutraj iz središča Tabora proti šmi-klavškim hribom krenila četa pohodnikov, med katerimi je bilo več kot 20 mladih planincev iz taborske šole. Tovariškega srečanja so se v zelo yelikem številu udeležili tudi članice in člani Združenja borcev za vrednote NOB Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Žalec, Krajevna organizacija Braslovče, in Občina Braslovče sta na športnem igrišču v Letušu v ponedeljek, prav na dan zmage nad fašizmom, pripravili četrto srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Srečanja se je udeležilo veliko članov borčevske organizacije z vseh krajev Savinjske doline. Zbrane je uvodoma pozdravil braslovški župan Branimir Stro-janšek in na kratko obudil spomine na dogodke izpred 66 let, ko so se v Letušu, v gostilni Sul-cer pri mostu, začeli prvi pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom in Ivanom Dolničarjem, ki je zastopal takratno jugoslovansko partizansko vojsko. Slavnostni govornik je bil minister za pravosodje RS Aleš Zalar. V govoru se je dotaknil letošnje 70. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki zaznamuje eno izmed največjih poglavij slovenske zgodovine. 9. maja tudi Evropa praznuje uradni konec druge svetovne vojne. Minister Zalar Trbovlje. Na domačiji Brečko, po domače Pošebal, so srečanje s kulturnim programom popestrili Teja Lobnikar, ljudski pevci Reški slavčki in Maja Leskovšek. Slovesnosti pa so svoje dodali tudi borčevski prapori. Udeležence je najprej pozdravil Tine Zakonjšek, edini še živeči član takratne uporne družine. Še vedno se živo spominja krutih medvojnih let. Za njim je o nujnosti in razsežnosti upora proti okupatorju in svojih spominih spregovoril Ferdo Haler. Pomen upora v najtežjih časih slovenske zgodovine pa je poudarila tudi predsednica Združenja borcev za je v svojem nagovoru poudaril pomen junaštva in odločnosti, ponosa in poguma ljudi v tistem času in tudi to, da je za Slovenijo izrednega pomena, da se ti spomini na junaštvo prenašajo na mlade generacije. »Vedeti moramo, da so vrednote narodnoosvobodilnega in antifašističnega boja v svojem temelju vrednote miru. Hkrati pa ravno navidezni mir, ki tole- Občina Vransko je zgodnje dopoldne na dan občinskega praznika posvetila spominu na rojaka, župnika in pesnika Luko Sevška, rojenega leta 1810 na Vranskem. Lani je minilo 200 let od njegovega rojstva, letos pa je 130. obletnica njegove smrti, zato so na pobudo Emilijana Brišnika in v organizaciji ZKTŠ Vransko obeležili spomin nanj z odkritjem spominske plošče. Luka Sevšek je bil kot pesnik član Slomškovega kroga. Nje- vrednote NOB iz Trbovelj Mari Govejšek. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik pa je spregovoril o pomembnosti izkušnje upora in jo primerjal z današnjo pasivnostjo pri odločanju o pomembnih državnih zadevah. Združenje borcev za vrednote NOB Tabor je ob tej priložnosti poskrbelo tudi za zanimivo kulinarično presenečenje. Partizanski golaž so postregli v skodelicah, izdelanih prav za to priložnost, ki so jo prisotni lahko odnesli domov v spomin na letošnje srečanje ob 70-letnici. D. N. rira številne, vsakodnevne oblike nestrpnosti do sočloveka, deluje kot njihov najpogostejši rabelj. Vsako družbo in dobo, tudi našo, zaznamujejo nepravičnost, diskriminacija in izključevanje. Menjajo se zgolj sredstva za njihovo uresničitev. Govoriti o pomembnosti vladavine prava ob slovesnostih še zdaleč ni dovolj, saj je to le formalni okvir, ki mu pravo vsebino vdahnemo šele mi kot posamezniki in kot družba. Vsakič, ko se v svojih dejanjih odmaknemo od nje, se vselej najdejo posamezniki ali skupine, ki se, ravno zato, ker menijo, da so nedotakljivi s strani zakona, obrnejo proti sočloveku,« je izpostavil minister. Srečanje so s kulturnim programom popestrili godbeniki iz Prebolda, učenci OŠ Braslovče in POŠ Letuš. Predsednik KO Braslovče ZB za vrednote NOV Viktor Zorec pa se je ob koncu zahvalil vsem, ki so pripravili srečanje. T. T. gove pesmi Drvar, Razbiti vrč, Star vojščak in Bukve brez črk je v zbirki koroških in štajerskih pesmi izdal Matija Ahacel. Kar nekaj njegovih del pa je bilo objavljenih tudi v Drobtinicah. Kot župnik je deloval v več slovenskih krajih, svojo življenjsko pot pa je sklenil 1881 v Artičah, kjer je tudi pokopan. Njegovo delo in življenje je že v gimnazijskih časih preučeval upokojeni profesor Janko Križnik, ki je zbranim podrobneje predstavil Sevška. Letošnji dan upora proti okupatorju, ki ga praznujemo 27. aprila, je bil še posebej slovesen, saj smo z njim obeležili 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Zelo slovesno smo ta jubilej obeležili tudi v naši dolini, in sicer z osrednjo proslavo v Domu II. slovenskega tabora Žalec, pa tudi s tradicionalnim srečanjem na Bukovici na dan praznika. Osrednjo proslavo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so pripravili Občina Žalec, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec in Društvo izgnancev Slovenije - Območni odbor Žalec. Kulturni program so oblikovali Jožica Ocvirk, Mešani pev- Pri ribniku Cokan na Ponikvi pri Žalcu so se v počastitev dneva zmage zbrali predstavniki ZB za vrednote NOB Žalec, žalski župan Janko Kos in polkovnik Vladimir A. Kornenkov - vojaški letalski in mornariški ataše in predstavnik veleposlaništva ruske federacije v Sloveniji. Namen njegovega obiska je bil obeležiti spomin na sonarodnjaka Nikolaja Katanova, partizana 14. Divizije, in na mladinke, ki so od decembra 1944 do 15. maja 1945 v Steski jami skrbele za hudo ranjenega Nikolaja in ga tako ohranile pri življenju. Vladimir A. Hiša je danes v lasti zakoncev Resnik. V nadaljevanju je Anton Resnik skupaj s predsednico Kulturnega društva Vransko Damija-no Podbregar odkril spominsko ploščo, blagoslovil pa jo je domači župnik Jože Turinek. Učenci OŠ Vransko - Tabor so z deklamiranjem in uprizoritvijo predstavili Sevškovi pesmi Drvar in Razbiti vrč, učenca Lucija Bogataj in Urban Jerman z Glasbene šole Risto Savin Žalec pa sta z igranjem ljudskimi pesmi na violini pričarala glasbeni mozaik. T. Tavčar ski zbor Accapèlla KD Petrovče ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika in Godba Za-bukovica. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žalec Janko Kos, ki je v svojem govoru poudaril pomen tega praznika in OF, ki je in ostaja trajen navdih svobodoljubja, solidarnosti, poguma in družbene pravičnosti. V svojem govoru je izpostavil tudi sedanji čas, ki ga poleg gospodarske in politične krize označuje in siromaši tudi kriza moralnih vrednot, domoljubja, enotnosti in vsega, kar je združevalo naš narod v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine, še zlasti v II. svetovni vojni in vojni za Slovenijo pred 20 leti. Ob tej priložnosti so podelili priznanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Srebrno plaketo je prejel Marjan Zadel, zlato pa Jože Srebre. Po- Kornenkov se je že pred letom dni udeležil slovesnosti ob odkritju spominske plošče pred vhodom v Stesko jamo, na kateri je zapisano, da so pogumne mladinke Fani Jezernik - Čanč, Fanika Razdevšek -Jezernik, Štefka Jezernik - Fu-žir, Ljudmila Kos - Dražnik in Ivanka Stropnik - Turinek v tej jami skrbele za hudo ranjenega Nikolaja Katanova. Tudi tokrat je Kornenkov položil venec pred spominsko ploščo, nato pa podal nekaj svojih misli in izrazil veliko spoštovanje in zahvalo nekdanjim mladenkam za zdravljenje in deljenih je bilo tudi 15 posebnih priznanj praporščakom krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB. To priznanje pa so prejeli Igo Cizej, Janez Rokovnik (Občina Braslovče), Anton Blagotin-šek, Emil Praznik (Občina Polzela), Franc Malovšek (Občina Prebold), Jože Matko (Občina Tabor), Ludvik Punčuh (Občina Vransko), Franc Gaberšek, Slavko Germ, Jože Jazbec, Jože Kodrič, Velimir Stepanov, Zoran Vengust, Miha Zagoričnik in Vinko Ferjuc (Občina Žalec). Priznanja je podelil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik in povedal, da so vsem praporščakom izročili tudi nove uniforme, ob koncu programa pa se je zahvalil izvajalcem za izvedbo programa in vse povabil na druženje v avlo dvorane. D. Naraglav ohranitev življenja njihovega državljana v času vojne vihre. Predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in župan Janko Kos sta se ob tej priložnosti zahvalila vojaškemu atašeju za pozornost in spoštovanje do tega zgodovinskega časa in pogumnih mladink. Spominska plošča spominja na tiste čase. Nobena od nekdanjih mladink ne živi več, so pa na njihov pogum in poslanstvo ponosni njihovi potomci in vsi, ki spoštujejo in ohranjajo vrednote NOB. D. Naraglav V Letušu proslavili dan zmage Ob dnevu zmage v Letušu Spominska plošča Luki Sevšku Poklon sonarodnjaku in mladinkam Vladimir A. Kornenkov s svojo družino, župan Janko Kos in predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik NAGRADNA KRIŽANKA maj 2011 27 ZEMLJE- MEREC ADAMOVA 1. ŽENA PO TALMUDU PRST NAROKI STARO- DAVNOST ČILSKI PESNIK, NOBELOVEC (PABLO) BIVŠA ROMUNSKA TELOVADKA (SIMONA) TV VODITELJICA KULJAJ NATRIJ IZPUŠČAJ VUSTAH PRIJETEN VONJ ANT. MESTO V S. AFRIKI VULKAN V LIPAR. 0. MUSLIMAN, SODNIK AVANS, PREDUJEM PREROŠKO ZNAMENJE PRESTOLNICA NEKD. ASIRIJE SLOVENSKI GLEDAL. REŽISER (MILE) NAJPRI- LJUBLJEN. JAPONSKO BOŽANSTVO PLAČILNO SREDSTVO VEČJI OGNOJEK ORESTOVA SESTRA V GR. MIT. NEKD. SL. KOŠARKAR (VINKO) POKRAJINA V GRČIJI IVANUHOV IGRALKA BELAK AMERIŠKI PEVEC WILLIAMS BILJARDNA PALICA SKAND. M. IME GLAVNO MESTO GANE UTRIP PODOBA GOLEGA TELESA SVETIŠČE V MEKI SKOK PRI UMETN. DRSANJU RIMSKI BOG SMRTI HRVAŠKI SMUČAR ZRNČIĆ-DIM WATT TONE VRABL EVAHREN NABIRANJE LITERARNI ZGODOVINAR DUŠAN PIRJEVEC IZRAVNAVA RAZLIK, SREDNJA POT OKRASNI KIP KRILATEGA DEČKA STANJE BREZ GLASOV NARKOZA, OPOJ KRUŠNI OČE GEORG TRAKL BARVA IGRALNIH KART IT. FILM. IGRALKA (VIRNA) ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (ALAN) KAČA, UDAV PTICA UJEDA POLJSKA CVETLICA SPORED, GLEDAL. PROGRAM PRITOK IT. REKE PAD HRIB NAD LAŠKIM GL MESTO EVBEJE(GR) SKUPINA ŽUŽELK LOŠČ OBLAZINJ. LEŽIŠČE SLIKAR ŠPANZEL EVGEN JURIČ PUTIKA V RAMI GL. MESTO TURČIJE GL. MESTO TOGA KLJUKA ZA OBEŠANJE FIN. DIRKAČ VATANEN PREŠANJE ATILOVO LJUDSTVO PAVLE RAVNOHRIB GLADINA, RAVEN LITERARNO BESEDILO KADMOVA HČI KAREL NATEK SVETIŠČE BOGA MITRE VRSTA, RED ANGLEŠKI DROBIŽ UPLENJENA ŽIVAL AM. MALI MEDVED GREGOR VIRANT SREDOZEM. DRŽAVA POET ZAJC PIONIR LETALSTVA (EDVARD) KARLI ARHAR ARHEOL. RAZDOBJE IGRALKA BASINGER ALP. SMUČ. PANOGA REKA V BRAZILIJI IGRALKA WINSLET KUČMA IZ VIDROVINE ŽELJKO OBRADOVIĆ EMIL ADAMIČ NEODLOČEN REZULTAT NOGOMET. MATAVŽ TEKOČA MAŠČOBA JADRANSKI OTOK RIBJA KOŠČICA DORIS DAY APNENEC, IKRAVEC OTAKAR OSTRČIL LIDIJA OSTERC IZO- GIBANJE CIU STRELCEV NASTAJANJE KRVNIH STRDKOV OZVEZDJE NA J. NEBU MISTER ZAČIMBA, KLINČKOV POPER STAR SLIKARJE-SLOVAN VO ORODJE NRAVO- SLOVJE AM. IGRAL. FLYNN PEVKA PRODNIK NARAVOSL. VEDA SKAND. DROBIŽ KARAMBOL ESKIMSKA KOČA IZ SNEGA MESTO NA FINSKEM KRAJ PRI VODICAH SATIRIK (ŽARKO) AVSTRIJ. SKLADAT. DENAR, MATERIALNE DOBRINE SMREKI PODOBEN IGLAVEC MADŽAR. PISATELJ JOKAI SL. PEVEC (ZORAN) OBČUTEK ZAKAJ MH SLOVENSKI GLASBENIK IN PEVEC KRAJ POD REŠKO PLANINO OČKA JANEZ KORENT AVSTRU. SKLA- DATELJ (GUSTAV) ALOJZ REBULA ŠUMENJE HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI NORV.FILO-ZOF (ARNE) VELIK KUP LESA IRIDIJ KRALJEV-SKAIGRA NAJVEČJI IT. PESNIK PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA V RUSIJI SADEŽ S TRDO LUPINO SLOVENSKI SMUČAR. SKAKALEC (PRIMOŽ) ELFRIEDE JELINEK MAVEC, GIPS GLAVNI ŠTEVNIK ZGODNJE SORTNO VINO POD REŠKO PLANINO POSLANKA SDS (EVA) OSMI DEL STROJ ZA CEPLJENJE DRV REKA V SANKT PETERBURGU (RUSIJA) BIVŠI PREDSEDNIK PZS (FRANC) VESELO ŽIVIMO SLOVENSKI BOKSAR (DEJAN) PETEROBOJ RUSKI PISATELJ ILF AM. FILM. IGRALEC (BRUCE) KAREL ZELENKO ŽENSKI GLAS BIVŠI NORVEŠKI SM.TEKAČ (BJÖRN) OLGA LUNCER ŽENSKO IME, BOŽENA RIMSKI BOG LJUBEZNI IZGOVARJ. ČRKE 'A' NAMESTO ■O' ITALIJAN (SLABŠ.) ZABAVNA UMETNOST Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: POČITNIŠKA-VOZILA-LAIKA-TEC-LMC-NEMŠKA-STREŠNA-KRITINA-NELSKAMP-POSLOVNI-OBJEKT-ARETTA. Izžrebani nagrajenci: 1. Metka Sajovic, Podvrh 37a, Braslovče; 2. Alojzija Štor, Polzela 283, Polzela; 3. Florjan Brežnik, Železno 27, Žalec. Nagrajenci prejmete nagrade podjetja Aretta, d.o.o. po pošti na vaš naslov. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, KULTURNO DRUŠTVO MARIJA REKA. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. junija 2011. 20. memorial Alojza Pižorna Z znanjem razvoj tudi na podeželju Us '• Jr -dr/1 M '■■m- Jp v j M g Ì i|; PIPSISSl š Skupinska fotografija nastopajočih in organizatorjev tekmovanja Na domačiji Slavke in pokojnega Alojza Pižorn iz Andraža nad Polzelo že od leta 1972, torej 40 let, na velikonočno nedeljo streljajo na glinaste golobe. Pobudnika streljanja sta bila pokojni Alojz Pižorn in Oskar Ježovnik, člana LD Polzela. Izmetalna naprava, ki jo še zdaj uporabljajo, pa je delo pokojnega ločiškega kovača Karla Dornika, tudi takratnega člana zelene bratovščine. Leta 1991 je Alojz Pižorn umrl, v njegov spomin pa so njegovi svojci in člani LD Polzela leta 1992 začeli z memorialom Alojza Pižorna. Letošnji je bil že dvajseti. Da je tekmovanje kljub stari tehnologiji zanimivo, svojci poskrbijo za praktične nagrade in prehodni pokal. V trajno last (trikratna osvojitev) sta bila podeljena že dva. Pokal sta osvojila Ivi Posedel in Anton Meznarič. Prehodni pokal lahko prejme strelec, ki je član LD Polzela ali lovec, živeč v Andražu ali Dobriču. Dvajsetega tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalcev, ki so člani lovskih družin, športni strelci in pripravniki za nosilce orožja. Tekmovanje poteka po zapisanih pravilih in pod vodstvom Alojzovega sina, podpolkovnika Emila Pižorna. Zmagovalec letošnjega tekmovanja je bil Ivi Sedminek, drugo mesto in prehodni pokal za eno leto je ponovno osvojil Ivi Posedel, tretje mesto pa je zasedel Jure Železnik. Ob dvajsetem memorialu so podelili tudi poseben pokal za najboljše strelske dosežke v času tekmovanja, ki ga je prejel Ivi Posedel s Polzele. T. T. Nov dom za čebele V tem mesecu so svetovalci Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje končali sklop tečajev, predavanj in ogledov dobrih praks, ki so jih združili v projekt Z znanjem do razvoja na podeželju. Izobraževanje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Spodnje Savinjske doline so načrtovali že leta 2009, je povedala vodja projekta Andreja Žolnir. »Projekt, ki smo ga izvajali v okviru LAS Spodnje Savinjske doline, je potekal od januarja 2010 in je zajemal tri daljše tečaje predelave mesa, mleka in peke kruha, potic in peciva v krušni peči, več predavanj za razvoj turizma na kmetiji in oglede kmetij v naši regiji, ki že imajo registrirane dejavnosti. Odziv na vse razpisane vsebine je presegel pričakovanja. Skupaj seje tečajev udeležilo kar 66 tečajnikov, ostalih izobraževanj pa 72 kmetov iz Savinjske doline. Na koncu smo obiskali kmetije, ki že imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Ogledali smo si peko kruha v krušni peči na kmetiji Hilde Goršek in Alojzije Operčkal na Frankolovem ter Marjetke Trobiš v okolici Celja. Na vseh treh kmetijah se s to dejavnostjo ukvarjajo že kar nekaj časa. Drugi dan smo si ogledali predelavo mesa na tradicionalen način. Svoje izkušnje so nam prestavile kmetije Laznik iz Tabora, Oset iz Šentjurja in Križnik iz Trobnega Dola nad Laškim. Na vseh kmetijah so s ponosom povedali, da svoje izdelke uspešno tržijo. Za prodajo uporabljajo različne tržen poti: prodajajo na domu, na lokalni tržnici, v nakupovalnih centrih, na različnih prireditvah, nekateri pa izdelke razvažajo tudi po domovih,« je povedala Andreja Žolnir. Projekt je v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja LEADER sofinancirala Evropska unija. Rezultati projekta se že kažejo v na novo registriranih dopolnilnih dejavnostih, ki jih beležijo na UE Žalec, pa tudi v pestrejši in kakovostnejši ponudbi na kmečkih tržnicah po dolini, je dejala Andreja Žolnir. K. R. Na enem od predavanj v okviru LAS Spodnje Savinjske doline Gozdni učni poti v Braslovčah Tone Plohl je ključe slovesno izročil Jožetu Jelenu, nato pa sta družno prerezala trak V zaselku Sevčnik v Andražu nad Polzelo so s skromno slovesnostjo počastili posnemanja vreden dogodek, Plohlovi so namreč sosedoma Jožetu in Zinki Jelen podarila nov, prostoren čebelnjak. Zgodba se je začela, ko je domačinka Zinka odšla k svojemu možu v Kamnik. Pred leti sta dobila v Sevčni-ku nekaj zemlje, na kateri sta zasadila sadovnjak. Kaj hitro sta ugotovila, da zaradi pomanjkanja čebel njun pridelek ne bo tako bogato obrodil, kot sta si želela. Postavila sta skromen čebelnjak in prizadevno skrbele za svoje čebele. Pri tem jima je bilo v veliko pomoč Čebelarsko društvo Polzela. Družina Plohl, ki se ukvarja s krovstvom, je pred kratkim v njuni bližini kupila nepremičnino. Tone Plohl in njegov sin Peter sta kaj hitro opazila, kako se njuna sose- da za dobro čebel trudita v povsem neprimernem čebelnjaku, in odločila sta se, da jima postavita novega, ki bo nudil primerno domovanje čebelam, lastnikoma pa olajšal delo. Dandanes, ko je odnos ljudi do čebel zelo neodgovoren in brez vsakega zavedanja, kako pomembne so čebele za pridelavo sadja in poljščin, je tako dejanje še posebej pohvale in posnemanja vredno. T. T. Nova sezona oblikovanja gozdnih učnih poti v Braslovčah se je začela. Zadnjo aprilsko soboto so člani neformalne skupine Gozd ponovno napolnili nabiralnike z brezplačnimi herbariji. Poti na Grad Žovnek in okoli Braslovškega jezera sta v lanskem letu privabili mnogo obiskovalcev. Gozdni učni poti v okolici znamenitosti se začneta z žepnim herbarijem, ki ga brezplačno ponujajo na začetku poti v nabiralniku. Herbariji, ki so hkrati tudi turistični vodniki, vzpodbudijo obiskovalce k opazovanju poti in nabiranju listov, na koncu pa domov odnesejo lep spominek iz Braslovč. Poti sta zelo primerni za krajše družinske izlete med vikendom, še posebej, ker se med potjo še česa naučite. T. T. Nekaj članov neformalne skupine Gozd med polnjenjem nabiralnikov IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle. KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža Va. MAUI MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni, in to boli... ZAHVALA ob izgubi dragega brata in strica KARLA PARADIŽA iz Podvina 233 (24. 9. 1947-10. 5. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Posebna zahvala družini Topolovec in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko vaju zaman išče, ni več vajinega smehljaja. Utihnil je vajin glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spita. A v naših srcih vidva živita. ZAHVALA Ob boleči izgubi mamice in atija, babice in dedka, prababice in pradedka, brata in svakinje JULIJANE OSOJNIK (9. 11. 1941-29. 4. 2011) : Žalca JOŽETA OSOJNIKA (2. 2. 1937-30. 4. 2011) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in ju pospremili na njuni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in patru Viktorju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. Pogrešali vaju bomo. Hčerki Bojana z Milanom in Damjana z Maticem, vnuki Sergej, Staša, Pia in Ula, pravnuk Jakob, sestra Marija in vsi ostali Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. VKPO INVESTICIJE D. O. O., TRGOVINA IN STORITVE Cesta na Roglo 13 B, 3214 Zreče Info.: 051 702 922 (Borut), vkpo.investicije@gmail.com ßQMtp Zastopamo, prodajamo in montiramo peč na elektriko RUSKA PODMORNICA. Minimalna poraba, tiho delovanje, brez stroškov vzdrževanja, za manjše in večje stanovanjske objekte! Najcenejše ogrevanje, enostavna montaža, možnost priklopa tudi že na obstoječe kotle na drva, olje ali plin! POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. pogrebne storitve čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže GSM: 070/826-323 040/721-827 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče ... Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih večno ti živiš. ZAHVALA V 68. letu je za vedno zaspal nas ljubljeni mož in oče LJUDEVIT FILIPČIČ iz Arje vasi Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se srčno zahvaljujemo za podporo v težkih trenutkih. Iskrena hvala za izražena sožalja, sveče, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji Delo, skrbi, skromnost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Nam ostali sta praznina in globoka bolečina. V SPOMIN 25. maja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi JOSIP GRIVEC iz Arje vasi (19. 9. 1944-25. 5. 2010) Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke, postojite ob njegovem grobu in molite zanj. Žena Pavla in sinovi z družinami Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Ljubezen, ki si nam jo obilo dajala, bo v naših srcih za vedno ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, prababice, tašče in tete LEOPOLDINE JELEN iz Tabora 60 (28. 6. 1924-24. 4. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Tabora in Dolenje vasi in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za cerkev ter za sočustvovanje in sprevod na pogrebu. Hvala župnikoma, gospodu Selčanu in gospodu Jeseniku, za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala pevcem z Vranskega za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi medicinskemu osebju z Vranskega za nego na domu med njeno boleznijo. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: sin Alojz z ženo Marjano, snaha Cvetka S sinovoma Miranom in Boštjanom z družino, vnuka Marjan in Bojan z družinama ter pravnuki in ostalo sorodstvo Od tod gre pot v temino in v neko drugo človečnost, kakor studenec, ki teče iz večnosti v večnost. T. Pavček ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica FRANCA POČAJA iz Šempetra, Rimska cesta 148 31. 10. 1932-6. 5. 2011 Hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Petru Strouhalu in sestri Poloni iz Zdravstvenega doma Žalec, Splošni bolnišnici Celje, oddelkoma za bolezni prebavil in splošno in abdominalno kirurgijo. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki, gospodu župniku Mirku Škofleku, pevskemu zboru in nekdanjim sodelavcem LIK Savinja Šempeter. Posebej hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sveče in za sv. maše. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta MARIJANA ŠLEZINGERJA iz Migojnic 6 a (19. 5. 1940-22. 4. 2011) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in pomoč. Hvala za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Borutu Rijavcu iz Bolnišnice Topolšica. Vsi njegovi V SPOMIN 11. maja je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast JOŽE PERKO (14. 5.1930-11.5. 2009) Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. V SPOMIN 21. maja je minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica LJUDMILA VIRTIČ iz Dobriše vasi Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni naj dražji Večna je praznina in soha ti spomina. V SPOMIN 9. maja je minilo devet let, odkar nas je zapustil naš dragi RAJKO VELER iz Matk Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Njegovi naj dražji Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda je, ki sije - in se utrne ... (Lao Tse) ZAHVALA Ob prezgodnjem odhodu našega TOMAŽA ŽAGARJA iz Vrbja (1958-2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z mislijo, z besedami tolažbe ali s svojo prisotnostjo delili z nami bolečino slovesa. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti, še posebej duhovniku, pevcem, govorniku in pogrebni službi iz Šempetra. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki ste skrbeli za Tomaža med njegovo dolgoletno boleznijo, in njegovim prijateljem iz Vrbja, ki ste do zadnjega osmišljali njegovo življenje. Hvala vsem in vsakemu posebej. Brat Oto z družino Hvala ti za neizmerno dobroto. V SPOMIN 8. maja je minilo eno leto, odkar si med nami kot dragocen zaklad v naših srcih. VINCENC ZAGORIČNIK iz Podvina 30, Polzela (15. 3.1925-8. 5. 2010) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu namenite molitev. Vsi tvoji Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila. V SPOMIN IVANU CIZEJU iz Poljč 4 (24. 8. 1940-27. 5. 2008) čas, bolj se zavedamo, kako srečni in brezskrbni smo bili ob tebi. Kaj vse bi ti še imeli povedati, te vprašati, a k tebi prihajamo le po tolažbo in svetlobo za nadaljnjo pot... Vsi tvoji Bolj ko mineva POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 7. maja je minilo 20 let žalosti in * n fgjjri spomina, odkar je 1 za vedno odšla od nas ljuba mamica. irT~ LiTSy 19. decembra pa bo minilo 19 let, .. //k odkar nas je zapustil dragi ati. FRANČIŠKA SLAVKO STANKO STANKO iz Lok pri Taboru Hvala vsem, ki ste ju imeli radi, se ju spominjate, postojite ob njunem preranem grobu in jima prižigate sveče. Hči Manja in vsi njuni najdražji Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. V naših srcih ostaja tiha bolečina. ZAHVALA ANGELA PRAŽNIKAR roj. GUZEJ iz Ulice heroja Staneta 6, Žalec (29. 4. 1921-11.4. 2011) Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Gelike iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo z obiski razveseljevali, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Artičkovi za nesebično pomoč. Hvala uslužbencem Zavoda sv. Rafaela na Vranskem, gospodu patru Jožetu za opravljen obred, govorniku gospodu Banku za lepe poslovilne besede, pevcem, pogrebni službi Morana in JKP Žalec za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si Ti z menoj. (Ps 23,4) ZAHVALA LOVRO PEPEL Ojstriška vas 33, Tabor (26. 1. 1942- 4. 4. 2011) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše, tolažbe v težkih trenutkih in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju v Domu upokojencev Polzela, v Splošni bolnišnici Celje in v Kliničnem centru Ljubljana, dr. Petru Strouhalu, pogrebni službi Ropotar, župnikoma Selčanu in Cirarju, Čebelarskemu društvu Tabor in vsem ostalim društvom, ki so ga na njegovi zadnji poti pospremili s prapori. Žalujoči: vsi njegovi @ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili in v pozabo ne bodo utonili. V SPOMIN SILVO OŽIR iz Andraža (20. 12. 1953-14. 5. 1999) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ZAHVALA HERTA FRANCE iz Šempetra (22. 8. 1942-12. 4. 2011) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in jo skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala Veri in Daniju, pogrebni službi Morana, dr. Kobalovi in patronažni službi Žalec. Sinova Marjan in Jani z družino Peto leto na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. Bolečina v prsih je skeleča, saj v grob odšla je tudi sreča. v SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 16. maj, odkar si odšel od nas, ljubi sin MIRAN PEČEK iz Levca Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Žalujoči: njegovi domači Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj ... ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš predragi oče, stari ate in brat ANTON ŠMIGOVC iz Studenc 42 (29. 5. 1946-10. 4.2011) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala predstavnikom ZŠAM za zadnje slovo, JKP Žalec, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebno mašo, domačim pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilne besede. Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: otroci Milena, Andreja in Zvone z družinami Hramše, moja vasica, najlepši moj kraj, k tebi in najdražjim domačim rad bi se vrnil nazaj. ZAHVALA V žalosti sporočamo, da nas je v 65. letu zapustil mož, oče, stari ata, brat in stric VINKO FLIS (10. 7. 1946-30. 3. 2011) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Žalec za nudeno pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in tasta STANETA TROGARJA iz Letuša (14. 6. 1945-23.4. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ker ste z nami delili bolečino in žalost. Zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, molili, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in vse druge darove. Hvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti, še posebej gospodu župniku, pogrebcem, govornikom, pevcem, klarinetistu in pogrebni službi Morana za skrbno opravljeno storitev. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami. Žalujoči: vsi njegovi Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 10. junija bo minilo pet let, odkar smo se za vedno poslovili od tebe, naš dragi mož, ati in dedi... IVAN OGRAJENŠEK s Ponikve pri Žalcu (12.8. 1943-10. 6. 2006) Spomin nate živi v nas kot neusahljiv vir ljubezni in dobrote. Zelo te pogrešamo. Žena Mihaela in sin Jani z družino Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila mama, stara mama, sestra, teta in botra MILKA PERMOSER (16. 8. 1921-24.3.2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, gospe Ivanki za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hči Ani z Lojzem, vnuka Martina in Igor z družinama ■Wo Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Svoj krog življenja je v 78. letu sklenila naša draga mama, stara mama in babica IVANKA CIMPERMAN s Polzele V bolečini, ki ostaja, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli pisno ali ustno sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju ZD Polzela, patronažni sestri gospe Tatjani Verbnjak in gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen pogrebni in cerkveni obred ter izrečene besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njeni Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (O. Zupančič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in strica MARTINA LEBIČA iz Prebolda (26. 11. 1944-18. 4. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za cerkvene potrebe. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, cerkvenim pevcem in Moškemu pevskemu zboru Svoboda Prebold, praporščakom, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: njegovi domači, ki ga bomo zelo pogrešali Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage LJUDMILE SLATINŠEK (29. 7. 1927-7. 4. 2011) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvala pogrebni službi Morana, KO ZZB NOB Polzela, Tovarni nogavic Polzela, pevcem, trobentaču, zdravstvenemu osebju ZD Polzela, gospodu župniku Kovačecu in gospodu Pustineku. Žalujoči: vsi njeni Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 17. junija 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 0Mama, radi te imamo. Zdaj si svobodna, poleti kot ptica in bodi z nami v vsakem trenutku za vedno! ZAHVALA V 85. letu je sklenila svojo bogato življenjsko pot naša mama, babica in tašča NADA URANJEK iz Arje vasi 37 Od nje smo se 30. marca 2011 poslovili na pokopališču v Žalcu. Hvala osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Zdravstvenega doma Žalec, še posebej patronažni sestri Milici za oskrbo v času njene bolezni. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom Arje vasi in znancem za stisk roke, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter na mamino željo namensko darovana sredstva Rdečemu križu Petrovče. Zahvaljujemo se pogrebni službi Veking in pogrebni ekipi JKP Žalec za opravljen pogrebni obred. Še posebna zahvala govornikoma Marijanu Turičniku in Metodi Uranjek za izbrane besede ob slovesu v mrliški vežici, pevcem iz Žalca za doživeto zapete pesmi, trobentaču in zastavonošem pa za zadnji pozdrav ob grobu. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Pogrešali jo bomo: sin Iztok, hči Darka, vnuki Tjaša, Blaž, Aleš in Maša, zet Franci in snaha Irena ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete AMALIJE KORUN iz Trnave 24 (26. 6. 1922-6.4. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje ter za svete maše. Hvala gospe Mileni Rožič za pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, pevcem, gospodu Banku za ganljive besede slovesa, gospe za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Ropotar. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela za njihovo lepo oskrbo in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni »Zemlja, o zemlja, ljubljena mati, nikdar me nisi še zapustila, o, le zagrni v svoja me krila, sladko v naročju tvojem bo spati...« (A. Gradnik) ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric FRIDO KOLAR iz Orle vasi 23 Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Žalujoči: vsi njegovi MAomomrns spoiMemmi Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Štirje mlaji v eni krajevni skupnosti V Zavrhu zadišalo po senu 27-metrski mlaj v Arji vasi je dvigovalo 23 fantov V počastitev praznika dela so tudi letos po dolini »zrasli« veličastni mlaji. Prebivalci KS Petrovče pravijo, da so gotovo med tistimi krajevnimi skupnostmi, v kateri so v počastitev praznika dela postavili največ mlajev. Štirje veličastni mlaji so se poklonili prazniku na Zaloški Gorici, v Arji vasi, Drešinji in Dobriši vasi. Da izdelava in dvigovanje velikana ni mačji kašelj govori dejstvo, da je mlaj tako kot nekoč denimo v Arji vasi dvigovalo kar 23 fantov. L. K. Pravljično plesno potovanje Ena od skupin plesne pravljice Kaj je ples? Privid ali resničnost? Silhueta ali bitje? Gib ali ne-gib? Ples je pravljica. Ples je polet s perutnicami gibov in sna, pripet samo še s konicami prstov na tla. Roke v glasbi segajo k zvezdam v nebo, sanje želijo visoko, visoko ...S temi vprašanji in odgovori se je začelo pravljično plesno potovanje v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec, ki je rezultat plesne produkcije OŠ Petrovče in POŠ Trje. Skozi plesno pravljico je občinstvo, ki je povsem napolnilo veliko žalsko dvorano, vodila devetošolka Katarina Drame. Prvo pravljico o Tubi Ljubi je na odru zaplesala skupina prvošolčkov. V nadaljevanju so se zvrstili še številni drugi plesi, tudi folklorni, ki so jih zaplesali učenci obeh šol. Pred občinstvom so se druga za drugo vrstile plesne pravljice, plesno dogajanje pa je popestrila evrovizijska plesna pravljica , ki so jo sestavljale zmagovalne pesmi 80-ih, 90-ih in današnjih dni. Večer se je končal s pravljico o ribiču Toniju, ki je ujel ribo. Na OŠ Petrovče vsako leto pripravijo zaključno plesno produkcijo za starše. Na prireditvi se predstavijo folklorne skupine pod mentorstvom Helene Turnšek in plesalci plesnega krožka pod mentorstvom Sergeje Dvornik in Maje Bu-bik. D. N. Tanja Jurko in Gregor Kramar pred poroko Poroke tudi v Schwentnerjevi hiši Občina Vransko se je odločila urediti prostor za sklepanje zakonskih zvez v svoji občini. Svečani obredi bodo zdaj lahko potekali v novi poročni sobi v Schwentnerjevi hiši v trgu Vransko. Objekt, ki je v lasti Občine Vransko, je razglašen za umetnostni in arhitekturni spomenik. Gre za rojstno hišo Lavoslava Schwentner-ja, založnika slovenske moderne in mecena. V hiši je v celoti ohranjen interier meščanske hiše iz 19. stoletja. Prva sta zakonsko zvezo v njej sklenila Tanja Jurko in Gregor Kramar. T. T. Minulo soboto in nedeljo sta TD Galicija in PGD Zavrh v okviru Galiških dni pripravilo zanimivi prireditvi, s katerima so obujali stare kmečke običaje. Že v zgodnjih jutranjih urah so se lotili tradicionalne košnje s kosami in sušenja, dan zatem pa spravila sena. Kosilo je trinajst koscev. Predsednik KS Galicija Jože Kruleč je skrbel, da niso bili žejni. Ko kosa že ni več rezala kot je treba, so se zaslišali brusi, pa tudi klepanje. Za budnico in delovni zagon je pred začetkom košnje poskrbela Pihalna godba Hramše. V nedeljo pri spravilu sena so za veselje in glasbo skrbele Navihanke. D. N. Obujanje starih kmečkih običajev je postalo tradicija Lokostrelci za slovenski pokal Lokostrelski klub Žalec je 14. maja organiziral mednarodno lokostrelsko tekmovanje FITA ARROWHEAD KROG 12 + 12 za slovenski pokal, ki je potekalo na Turistični kmetiji Uplaznik v Mat-kah. Tekmovali so po gozdu in travnikih na dvanajst znanih in dvanajst neznanih razdalj. Tekmovalo je 81 tekmovalcev iz 26 klubov iz Slovenije, s Hrvaške in tudi iz Avstralije. Tekmovalec iz Avstralije Jacobs Derek se je prvič udeležil tekme žalskega kluba, nad čimer je bil zelo navdušen, pa tudi nad okoljem in gostoljubnostjo domačinov. Obljubil je, da bo naslednje leto pripeljal še več tekmovalcev iz Avstralije. Iz LK Žalec se je tekmovanja udeležilo osem tekmovalcev. Pri veteranih dolgi lok je Zlat- ko Ulaga osvojil 2. mesto, Leon Narad je v kategoriji mladinci goli lok osvojil bronasto medaljo, Tomo Narad je pristal na četrtem mestu, Aleksander Narad pa se je v kategoriji članov dolgi lok zavihtel na drugo mesto. Med Savinjčani je bil zelo uspešen tudi edini udeleženec iz LK Sokol Ložnica Nejc Florjančič, ki je v kategoriji dečki dolgi lok slavil zmago. D. Naraglav Enainosemdeset tekmovalcev je uživalo na tekmi in v čudoviti naravi Rekreacija od 0 do 99 let Z zasaditvijo omorike v rekreacijskem parku v Goto-vljah so Gotovljani zaključili letošnji projekt ob dnevu Zemlje. Na prireditvi je predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc poudaril soodvisnost človeka in narave in odgovornost, da lahko le ljudje poiščemo skupne rešitve za sonaraven in trajen razvoj našega okolja. Njegovo misel so podprli učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje, ki so ob tej priložnosti pripravili kulturni program. POŠ Gotovlje, Društvo upokojencev Gotovlje, Športnorekreacijsko društvo Borut Gotovlje in KS Gotovlje so ob tej priložnosti podpisali tudi dogovor o skupni rabi in vzdrževanju skupnih javnih športnorekreacijskih naprav. Ker na teh površinah izvajajo svojo dejavnost Med posaditvijo omorike v športnem centru društvo upokojencev, športnorekreacijsko društvo, osnovnošolci in najmlajši, so prostor hudomušno poimenovali Rekreacija od 0 do 99. T. Tavčar