Glasilo ]S[apodno-Sooij alistione Stranke.
Uredništvo in upravmžtvo: Maribor, Sarefiai dom, Kopališka ulica, I. nadstropje.
Izhaja vsako s r e d o in soboto. Posamezna številka velja 1 K.
Naročnina:
celoletno
/
r /
Lefo I.
mesečno 8 K, četrtletno 24 K, poUetno 45 K, 96 K. — Inserati po dogovoru.
Hement® Vladat!
•Maša javnost, zastopana po< časopisju: in tudi vlada trdi, da so zasledovali komunisti in internacionalni socijate; demo-! kratje s svojo sta vko; protidržavne ^namene.' Trda se, da je naš ja*rni red in mit ogrožen in da so nameravali stavkajoči s; pomočjo svojih inozemskih somišljenikov «;! Nemškem, Madžarskem im v Italiji, povmočiti pri nas s silo preobrat družabnega nreda in državne'Oblike. Trdi se nadalje, da so nameravali odcepiti dele naše države t*d celote in {ih spcjiti z zgoraj navedenimi državami.
^Koliko je na tem resnice, še bede pokazala bodučnost, obilasti pa imajo že sedaj gotove- dokaze v rokah,. ki so jih dobili pri različnih hišmh preiskavah, da je imel ta štrajk v resnici poiitično. czadje. Voditelji štrajkujočih in njihova glasila to sicer sodločno tajijo; značilno pa je, tia bo začeli tajiti to še-le Sedaj, fco se f m je Strajk ponesrečil in se se jen siten izjalovili njihovi nameni Da podprem svojo trditev, nameeč, da je imel zadnji &rajk politično ozadje, hočem navesti članek „Grazer Volkablatta* v 172. številki od dne 16. aprila 192®, ki se glasi v postavi:
„P® liti čc* a stavka železničarjev v S1?S. ■Kakor se nam poroča, je izbruheail ob pel-noči na celi črti južne železnice v Jugoslaviji štaejk železničarjev. Štrajk -zasleduje politična namene (te«dence) in je iv lesni zvezi z odpornostjo proti beograjski! centralni vladi, ki se je že*dolgo&2sa pojavljala. Po naših .informadjjah, katerih paS v zadnjem trenotkM še nismo mogli kontrolirati, so baje štraykujoči železničarji med drugim zahtevali, da se priklopi celo ozemlje severno od Zidanega mosta Nemški Avstaiji in jih kmetsko ljudsivo v tej zahtevi v vsakena oziru podpira in ž ngimi simpatizira. (?) Če je to resnica, se tre-notnoj kakor ie omenjeno, t^e da ugotoviti. Mogoče £e tudi, da je vedno naraščajoča orijentacija v sacijalni demokraciji organiziranih železničarjev na levo« podala vedno več spornega netiva^, ki je dovedlo j do političnega fetrajka.
Kakor se sliši, stavkajo tudi brzojavni in telefonski uslužbenci v Jugoslaviji/
Tako je poročal graški nemški list o zadnji železničarski stavki, in tako so poročali tudi drugi nemški listi. Ugovarjal bo kdo, da so nemški listi izvili to vest iz trte. Ne! Takih vesti ne rodi niti najbujnejša domišljija. Nekaj mora biti na stvari resnice. Čitali smo in še čitamo o železničarskih štrajkih v- skoraj vseh evropskih in izven-evropskih državah, čitali pa ni6mo — vsaj jaz ne — nikdar, da bi pisal le en list, da zahtevajo železničarji te ali one države, da se naj priklopi le košček njihove zemlje drugi državi. Ljudje, ki to zahtevajo, so veleizdajalci, hudobneži, ki ne samo, da ne čutijo za našo državo, marveč jo hočejo ugonobiti. Za take ljudi ni prostora pri nas in naj se zato ne čudijo in kričijo njihova glasila, če se hoče država otresti takih elementov in če namerava vlada očistiti državo takih ljudi. Premišljujejo naj samo to, kaj bi se zgodilo, na primer našim ljudem v Nemški Avstriji, na Madžarskem ali v Italiji, če bi zahtevali, da se priklopi precej velik, skrajno rodoviten
in obdelan kos semlje tuji državi. Napravili ibt z fijimi kratek proces in bingljali bi na prvih ,vislicah,bi bile najbližje. Glasila itakih ijudi pa si še drznejo pri nas vpiti, da jim je oblast njihove veleizdajalske 'letake »in notiec zaplenila. Človek bi pri: itaki nesramnosti res moral ugibati, ah' se ije postavil celi evet na glavo.
Naši narodno in državno čuteči delavci, Jfci soorganizira«! v naši narodno-socija-| tiistični stranki, -so pravočasno zapaziti na-, mere komunistov. Izjavili so kmalu, da p rij taki stavki ne sodelujejo in so začeli de-' jati. Takoj sei je upostavil promet, sicer v majhnem obsegu, a šlo je vendar, dasiravnoi; so kričala komunistična glasila „Naprej* in; ojegova, njega vrežrna hčerka „ Volksstimme* j v Mariboru, da všada laže, če trdi, da promet funkcijonira, in da vlada hoče preslepiti Slovence s tem, da jim poroča, da je že-iesniški promet v'Srbiji deloma upostavljen,, in .Hrvatt; katere flarba* s poročili o že-j le Eniškem prometu v Sloveniji.
Naši narodno ^čuteči ljudje so začeti j delati in delali so pod najtežjimi razmerami inriskiralicelo svoje zdravje in svoje življenje. Komunisti v svoji protidržavrii; strasti, so se poprijeli vseh sredstev, da bi uničili državo in naše ljudi. Spomniti hočemo samo na železniške nesreče v Slov. Bistrici, Trbovljah in Hrastniku. O sabotaži komunistov na Hrvatskem pa si človek skoraj ne upa govoriti,(ker ga boli srce, če premišfjuje in vidi, kake sadove rodijo komunistični nauki in agitacija. Pri tej priliki i pozivljacno vse delavstva,' ki se še zaveda, da zamere živeli in shajaiti samo v urejeni državi, ki sprevidi, da najde svojo in svoje trodbine srečo samo tam, kjer je mir in red, da pokažejo hrbei takim ljudem, ki so jih dovedli na rob prepada in hoteli uničiti delavstvo in njihowe rodbine Vprašam vas stavkujoče, kaj so riskirali vaši voditelji? Nič! Ko ,so (videli, da postaja stvar nevarna, ko so videli, da so vas pahnili v nesrečo, so vam pokarali hrbet in so zginili. Zapustili so vas, ko so vas dovedli do različnih aepremi&jenosti in kaznjivih dejanj, in so pobegnili, vas pa so prepustili usodi. To niso vaši prijatelji, to so vaši zapeljivci im krvosesi, ki živijo od vaših žuljev, vas tirajo v nesrečo, potem pa vas pustijo same. To so gadje, ki jih redite na svojih prsih, a svojo krvjo.
Nočem vam zapeljanim prigovarjati, da se pridružite nam. Nei Volite si sami po svoji vesti in prepričanju stranke, ali pa si ustanovite svojo stranko, a zavedajte se, da je samo v urejeni državi, kjer vlada red in mir, tudi vaša sreča in vaše blagostanje. In vaša sreča in blagor bodeta tem popolnejša, čim večji red bo vladal v državi in čim manj jo bodemo tresli v njenih temeljih.
In vlada! Zmagala je, ker so ji priskočile na pomoč vse druge stranke in šle skupno v boj zoper protidržavni komunizem in se postavile le na državno stališče. Zatajile so svoje lastne koristi in si dale le eno geslo: „Državi na pomoč!“ Država pa ni vlada in vlada ni država, zlasti sedanja vlada ne zastopa večine ljudstva.
In kaj je storila vlada po zmagi? Ni odpravila množine nedostatkov, ki bi se dali odpraviti zlahka in ni popravila mno-gobrojne krivice, niti priznala ni, da je prestala to preskušnjo samo vsled požrtvo-
valnosti drugih strank, marveč je pijana zmage zatrobila v svet: »Pozicija vlade je itafco trdna, kakor še nikoli".
!Pri tern mi je prišlo nehote na misel: Tj«ogar hočejo bogovi uničiti, temu zave-Jžejo oči*, in zdi se mi, da se je zgodilo to naši vladi. Poročali so nam prve dni po izbruhu štrajka, da je vlada ^uvidela, da je iskati rešitev države *iz sedanje mizerije samo v skupnem delu vseh strank, ki čutijo za državo. Kakor se je izkazalo, je bil to sklep v najhujši sili se nahajajoče vlade, ki bi se potopila, ako bi se opozicija držala samo pasivno. iPotopila bi se tem gotoveje, če bi nastopilo narodno čuteče delavstvo in opozicija proti njej. In rešila se je, ker ji je priskočilo na pomoč narodno zavedno delavstvo in opozicijonalne stranke.
Če pa misli vlada, da je zmagala in da je njena pozicija res trdna, se grozovito moti. Komunizem Se daleko ni ugnan. Preži in reži se iz vseh kotov in pričakuje prve prilike, ko bo znova naskočil državo. Naskočil pa jo bo veliko bolje pripravljen, ko sedaj; kajti marsičesar se je naučil pri lem porazu.
Do 15. maja je stavilo uredništvo svoj ultimatum vladi. Pride najbrže nova kriza. Mogoče, se bo posrečilo vladi prestati tudi njo. Gotovo pa je, da več takih kriz ne bo mogla preboleti. Samo pozitivno delo za-mone rešiti državo, negativno nikdar. In delo sedanje vlade je samo negativno, Organi-nizem, katerega se po ozdravljenju, ko je še slaboten, loti takoj druga, morda ravno tako huda, ali pa še hujša bolezen, je ne bo prebolel. Če pa bi jo prebolel, pa bode tako slab, da ne bo mogel koristiti človeški družbi
Sedanja vlada pa boleha še na drugi bolezni, katera jo mora s popolno gotovostjo dovesti do odstopa. Iz različnih vladinih ukrepov v zadnjem času smo sprevideli, da gre vladnim organom le zato, da pokažejo svojo moč, vseeno ali so dotični ukrepi v zakonu utemeljeni ali ne. Vladni organi se ozirajo le na strankine koristi in ta stavba se ne more in ne bo držala. Kar je proti zakonu, to ne more in ne bo obstojalo. Bilo bi protinaravno in narava ne dopušča nasilstva in protislovja. 1
Združite se zato vsi tisti, ki hočete državi in človeštvu dobro in peljite nas v lepšo bodočnost! Odstranite pa škodljivce države in človeštva, katerega stanu koli so In če so tudi nemški miljonarji ali jugoslovanski kršitelji zakonov.
Komunistični krst na Zaloški cesti.
Iz do danes predležečih nam poročil je razvidno, da bi se bil krvavi krst državnega prevrata moral pričeti ob državnih mejah ter bi se bil še-le odtod vzvalovil proti središču pokrajin. V Nemški Avstriji so računali na pričetek v Mariboruy Madžari so ga določili v Subotici in v Novem Sadu, kjer je že dan pred proglašeno generalno stavko izbruhnila splošna delavska stavka, ki je bila pri nas proglašena še-le 24. aprila, torej 10 dni pozneje. Da so o ustaji v Subotici italijanski listi poročali že en dan pred izbruhom, je bil le en dokaz več, da cela komedija ni bila le poskusna mobilizacija
komunistov, marveč le od vnanjih nam sovražnih držav podpirana internacijonalno revolucionarna akcija.
V Mariboru je ves načrt prekrižalo zvesto ostalo vojaštvo. Rdeči generalni štab za Slovenijo se je odločil za poizkus v Ljubljani sami. To je bila dobro zamišljena špekulacija, katere istinost se potrjuje tudi v klicih napadalcev na orožnike, češ, „pu-stite puške, pojdite z nami, saj ste tudi vi Slovenci in še slabše plačani kot mi*. V Ljubljani je bila socijalistična in komunistična gospoda splošno na glasu, da je bolj narodna, kot znani politiki v narodnih strankah. „Cvet“ slovenske inteligence, se je kar čudil, čemu v Jugoslaviji treba še posebej Narodno-Socijalistične Stranke, ko vendar imamo tako zavedno ji^oslovansko socijalno demokracijo. To lahkovernost in nepoznanje obstoja in ustroja stranke brezdomovincev je kakor rečeno rdeči generalštab v soboto dopoldne izrabil za poskus krvavega plesa.
O dogodkih samih na Zaloški cesti danes ne kaže več obširneje poročati; omejimo se le na kratek posnetek.
Armada komunistov se je zbrala pri tramvajski remizi v Vodmatu, da od tu vkoraka v mesto. Na cesti za Leoniščemji je orožništvo in policija postavila kordon, katerega je masa skušala šiloma prodreti ter branitelje obkoliti in razorožiti. V skrajnem silobranu, ko je masa na orožništvo pričela tudi streljati, je bilo isto primorano, rabiti orožje. Na mestu je obležalo 0 mrtvih in 31 ranjenih, od katerih so med tem za ranami umrli še štirje. Med mrtvimi se je nahajala tudi 5 letna deklica Josipina Hočevar. Naravnost zverinsko podivjanost teh fanatikov se izraža v nezaslišanem napadu na zdravnike in duhovnike, ki so prihiteli umirajočim na pomoč.
Bo ta krst na Zaloški cesti Ljubljančane spametoval? Iz dveh poročil ^Jugoslavije* od 27. aprila na svojo žalost uvidimo, da je lahkovernost ljubljanske inteligence — neozdravljiva. Za nje so bili ti »dogodki* samo,.demonstracije* brez ozadja pravega komunističnega načrta.
In vendar — „komaj uro po krvavi orgiji* — ko se je v mestu samem »izvedelo v hipu o nesrečnih dogodkih* — in ko so „ vesti uplivale katastrofalno1* — »se naenkrat začuje tam nekje godba; vesela poskočna godba. Godba, sedaj, to je preveč. Ali vendar ;| masa, lahkomiselna ljubljanska masa, na čelu ji mladina, sliši vesele, lahkomiselne koračnine, gleda žive, jelastične brezskrbne vojake, spremlja godbo, žvižga poleg, pozablja na Udmat, Zaloško cesto, strele, kri, mrtve in ranjene, pozablja na razburjenje, na nemir in strah in se vrača
v vsakdanje življenje* V tem poročilu
„Jugoslavije* se zrcali — bela Ljubljana. Hvala bogu ne vsa! Sicer bi mi tu na meji obupali nad to lahkoverno, lahkomiselno belp Ljubljano, ki je v plačanih agitatorjih židovske internacijonale, v propagatorjih germanizacije »Siidmarke* in „Schul-vereina*, v eksekutorjih anarhije in vničenja Jugoslavije skozi desetletja gledala »najbolj radikalne jugoslovanske socijaliste in ki nam je na ogroženi meji v najburnejših časih za prevrat nemških šol v slovenske pošiljala v raznih Favajih, Grčarjih i.t.d. svoje »rdeče brate*, da tudi med našo mladino
o?
Feitnlna v državi 8H8 pavialivn*.^.
Maribor, v sredo, dne 5. maja 1920.
razlivajo strup brezdomovinstva in anarhi-1 stopnikov, čijih mandati so bili razveljavljeni, stičnega komunizma. O bela Ljubljana, tebe stopijo po vrsti oni, ki so na listi.
še čaka — črni dan, tretjega krsta!
Po dežju.
(Dopis.)
Slabo, deževno vreme je bilo, ki smo je preživeli v političnem oziru v zadnjih
dveh tednih v Jugoslaviji.	.	.
Brezvestni, hudobni elementi so sicer le>. kak°r “ {ulf. ?edaJ, °^.e1.'' df nfred! pripravljali točo, ki naj uniči vse, tudi našo K a driavo stoajno 5kodl,,v, dolgotra,m svobodo. Utopisti in oni ljudje „zkega Uituaai, konec m |e sedanjemu ministrskemu obzorja, ki mislijo, da z rušenjem vsega predsedniku Prot,cu ba)e dal razumet, da obstoječega tudi zidajo nekaj novega, bolj- ne ve"f ,v<* '	poslanstvo. Zato
šega, kar pa sami še v fantaziji dobro ne Ne P°kl'cal brzojavno iz Panza v Beograd
Črna gora proti Italiji. Iz Cetinja javljajo: SkorO po vsej Črni gori so bila protestna zborovanja proti Italiji. Zahtevali so od njih, da se mora Skader združiti z Jugoslavijo.
Kriza, v kateri se nahaja vlada že dalje časa, traja še vedno dalje. Regent se
poznajo, so verovali, kakor v čudeže Vodiške Johance, da je delo brezvestnih in hudobnih edino pravilno.
Ker pa vendar naš troimeni jugoslovanski narod vsebuje še mnogo, mnogo življa z dobro voljo, ni prišlo do toče, temveč samo do dežja.
Kako bi izgledalo pri nas sedaj, če bi se bil izvršil nameravani prevrat, si prav lahko predstavljamo, ako si ogledamo nekoliko ljudi, ki so celo prevratno stavko vodili*
tamošnjega poslanika naše države dr. Ves-niča, da mu poveri sestavo nove — koncentracijske vlade. Ali bo imel dr. Vesnič pri tem uspeh, to se seveda še ne da ugotoviti.
Čehoslovaška.
Nova vlada. Predsednik republike Masaryk je poslal ministrskemu predsedniku Tušarju lastnoročno pismo, v katerem ga poziva, da preosnuje sedanje ali pa sestavi novo ministrstvo. To je pač posledica izida ravnokar končanih volitev v državni zbor
Avstrija.
in senat, pri katerih so socijalistične stranke Žorga v Ljubljani, Kopač v Mariboru, j dosegle velike uspehe.
Vse naj bi se na glavo postavilo, prav po bujni fantaziji g. Kopača, ki je žela ne štetokrat v Trstu, v Ljubljani in drugod že Novidržavniproračunjepo pri-toliko lavorjevih vencev, da se ta gospod znanju samih graških dnevnikov naravnost vedno mora preseliti iz mesta, kjer ga en-1 obupen. Po tem proračunu pride na vsa-
kega Avstrijca, od dojenčka do starca in brez razlike spola, okrog 1500 kron javnih davščin, t. j. rodbina s 4 osebami bi morala nositi davčno breme v znesku 500 K na mesec! Z Avstrijo gre pač vedno bolj navzdol.
Mariborske vesti.
krat prav pošteno polomi in delavce za nos potegne. Začel je v Trstu, prišel potem v Ljubljano, od tam je zlezel ob južni železnici pavzgor. Predno je pa vprizoril svojo zaključno komedijo na jugoslovanskih tleh v Mariboru, je šel še malo študirat v Pariz, kjer so se mu možgani bržkone malo zmešali. Privoščili bi sedaj našim sosedom in njemu, da se proslavi tudi v Gradcu, I § Pevski zbor „Smetana“. V nedeljo, kjer ga bodo gotovo radi sprejeli za eno dne 2. maja so nenadoma došli ob */a 3. uri sezono, kajti tam je dobro zapisan, saj je popolne že napovedani in zopet odpove-svoj čas v Trstu na shodu slovenskih dani češki pevci zbora »Smetana44 iz Plzna delavcev končal: »heute vverden wir hier Isti večer se je razvila prav lepa zabava, deutsch sprechen44. Potem pa bi mu sve- med češkimi gosti in mariborskimi Matičarji tovali, da se v velikem loku izogne Jugo- v Narodnem domu. V pondeljek je priredi slavije in začne najmanje pri Siciliji, tako, tukajšnji češki klub svojim rojakom prija da v Trstu ne bode našel več generacije, teljski večer v Narodnem domu, včeraj, v ki ga pozna.	torek pa »Žensko društvo44 in »Glasbena
'Kamor je prišel, je živel od delavcev, Matica“ lepo uspeli družabni večer na vrtu jih revolucijoniral in konečno mnogo od Nar. doma, pri katerem se je razvila pri njih spravil ob kruh. Potem se je zopet srčna, prav bratska zabava med češkim; preselil. Do sedaj je ostal vedno zvest gosti in številnim narodnim občinstvom internacijonali, za žrtve pa si je izbral le Ljubeznivi gostje so tudi priredili neka, slovenske delavce in zato bi bilo pač | izletov v bližnjo okolico, zapeli včeraj ob
17. uri krasno žalostinko na grobu Slomšeka in Tomšiča in se že zelo omili vsem na šim ljudem, s katerimi so prišli v dotiko, Nocoj se pa vrši ob 20. uri v G6tzovi dvo rani že z veliko napetostjo pričakovani koncert tega prvovrstnega svetovnoznanega
umestno, da kot internacijonalec enkrat pošteno pomete tudi med Nemci, Italijani in Madžari ter vsem repe poseka, ker „repe sekati, prav do kosti44 — je baje temu gospodu največji užitek.
Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Pra-	_	,
vijo, da je izginil iz Maribora, res pa je, da pevskega zbora, ki je koncert.ral v Parizu se vsaj na solnce ne pokaže. Radi tega in Londonu z največjim uspehom. Iz Ma se pa nič manj marljivo ne zbira prispev-1ribora Potuiej° P^ci Čehi v Zagreb, Reo kov za njegov spomenik, ki je tako »daleko-vidnott vodil v Mariboru štrajk in železničarjem zagotavljal, da je zmaga prav gotova, če kar naprej stavkajo.
Oblika spomenika še ni gotova, pač
pop., kjer so položili venec in zapeli pri-1 kov Zrinskega in Frankopana. Ko so pa >adne skladbe.	videli velikansko maso našega naroda, da
§ Policijski komisariiat v Mariboru je navdušeno manifestirala, so izgubili po-naznanja, da so vse prepovedi, ki so bile gum11. Jaz pa pravim: Taki so bili nemški izdane v dobi štrajka, glede kavarn, kine- socijalni demokrati in nemški nacijonaki matografa, zbiranja v gručah, pohoda po lani, taki in še hujši so letos in taki bodo 10. uri po mestnih ulicah itd. začasno ostali vedno. S takimi zagrizenci se mi pač ukinjene. Prepoved točenja alkoholnih pi- ne bomo mogli nikoli sporazumeti in naj ‘ač ostane v veljavi in se bo ukinila, kakor še tako apelirajo na »proletarsko solidarnost.* e pričakovati, v četrtek.	Tu pomaga le eno sredstvo, če nočemo
§ Mariborski dobrovoljci sej/abijo na poginiti mi: »odstraniti zlo s korenino razgovor v nedeljo, dne 9. maja, dopoldne vred.“ ob 10. uri v restavracijo Narodnega Doma. § Nogometna tekma na Tezni se je Ker je zadeva važna; prosimo, da se ga vršila v nedeljo, dne 2. majnika med mari-udeležite vsi. Okrožni klub mariborski. borsko »Herto44 in »Športnim klubom* iz § Koncert. Dne 14. maja priredita kla- Varaždina. Izid je bil 3:3. »Herta44, že virska virtuozinja Ruža Deylova in virtuoz znana po svojem surovem nastopu, je zona gosli Jan Šlais (profesorja Glasbene pet za eno surovost bogatejša. Njeni igralci Vlatice), z dobrohotnim sodelovanjem gosp. so nekega varaždinskega igralca, ki je le-prof. E. Berana koncert. Predprodaja vstop- žal na žogi, tako pohodili in obrcali, da so nic po 20, 15 in 12 K pri g. Zlati Brišnik, mu zlomili dve rebri in močno poškodo Slovenska ulica in v trgovini z muzikalijami vali pljuča. Ranjenca so prepeljali v bolnico, Hofer, Šolska ulica 2.	kjer bode moral ostati najmanj štiri tedne,
§„Sokol“ v Studencih pri Mariboru je če bode šlo zdravljenje po sreči, brez kom-v svoji seji dne 30. aprila 1920 sklenil, da plikacij. Čudno je, da nekateri ne poznajo se zahvali vsem, ki so na ta ali oni način razliko med športom in surovostjo. Še jomagali društvu pri »Telovadni akademiji* bolj čudno pa je, da se druga društva še dne 17. aprila. Zahvaljujemo se v prvi vrsti spuščajo v tekmo s takim društvom, kakor vsem gospodom in damam, ki so sodelovali je »Herta44 z veliko požrtvovalnostjo pri šotorih, ob- § Ravnateljstvo Slov. mest. gledališča enem se pa tudi hvaležno spominjamo vseh javlja, da smejo dijaške predstave posetiti onih, ki so s kakoršnimkoli prostovoljnim tudi odrasli, ker so namenjene dijakom le darilom prispevali k zgradbi našega „So- v toliko, da so cene znatno znižane. Na kolskega doma44. Istotako se zahvaljujemo splošno željo mariborske okolice se upri cenj. občinstvu ter bratom in sestram iz zori v nedeljo popoldne še enkrat »Divji Maribora za obilno udeležbo, ki nam je lovec14. Opozarja se sl. občinstvo, da je pripomogla k lepemu moralnemu in gmot- ravnateljstvo primorano zvišati cene vstop nemu uspehu. Zdravo!	ninam, in sicer v toliko, v kolikor mora
§ Pomladni izprehod po mesta. Lep ono plačati novi veselični davek na pod-večer je bil, solnce je ravno zatonilo za lagi ministrskega odloka, ki je stopil v gorami in stopil sem iz zaduhle sobe ne- veljavo s 1. majem 1920, koliko na cesto. Nekako oživel sem v § Otvoritev Raške Koče je pokazala, svežem zraku. Na ulici je bilo vse polno kako priljubljena je ta izletna točka, kako ljudi, kakor ob nedeljah. Sprehajali so se, radi posečajo prijatelji Podr. podr. S. P. D. razmotrivajoč o ponesrečenem štrajku. Bili njen, na Pohorju ležeč dom. Že v soboto so večinoma nemško govoreči štrajkovci, zjutraj je prišlo mnogo izletnikov, a zvečer med njimi seveda tudi njihov vodja jih je bilo vže toliko, da so bili vsi kotički Kopač, oblečen ne kakor proletarec — obeh koč zasedeni. V nedeljo dopoldne je ampak kakor kakšen verižnik. Saj mu menda prikorakal naš najmlajši ruško-selniški Sokol, njegov jezik tudi kaj nese. Slučajno sem j ki je s svojim telovadnim nastopom žel obilo slišal, ko je vabil nekaj sodrugov drugi aplavza1. Žal, da vkljub temu, da je priredila dan na shod ob 9 ih dopoldne. Njega — posestrina, Marib. podr. S. P. D., tudi izlet ki je prej spadal k takozvani državotvorni k otvoritvi, nismo ravno mnogo Maribor-stranki, ki pa sedaj pomaga na vseh shodih Žanov opazili. Hitro so potekle urice in državo rušiti, vladna prepoved nič ne briga, težka je bila ločitev, a ob slovesu smo si Saj je imun. Neki sodrug pa je rekel: »Wir obljubili, da se povrnemo skoraj zopet na mussen vveiter streiken“. Nadalje sem opazil, | naše — zeleno Pohorje, kako se slavnoznani Scherbaum in pa raz lični sodrugi prijazno pozdravljajo — pa saj je menda Scherbaum novopečen inter nacijonalni proletarec. Nadalje pa raste | Ptaj. draginja potom štrajka kar vidoma. Nekateri trgovci, kakor Bernhard,
DOPISI.
grad in Ljubljano, kjer bodo povsod koncertirali. Vam, bratje Čehi, kličemo ob prvem nastopu v svobodni Jugoslaviji: Dobro nam došli!44
§ Klub Čecha v Maribora. (Koncert pa hočejo,	kakor	se čuje, vlled štrajka I	češkega pevskega zbora »Smetana11 iz Plzne.)
oškodovani	železničarji zmeriti	temeljito	V nedeljo popoldne ob 2. uii se je nenadoma
kamen na	zadnji	strani gorkih	Jožetovih	pripeljal češki pevski zbor »Smetana44 iz
Wač	Plzne in bo imel svoj koncert v sredo,
dne 5. majnika 1920 zvečer v Gotzovi dvorani. Za ta koncert, se je, kakor Vam je znano, z Glasbeno Matico že vse skupno pripravljalo, vsled stavke pa smo v zadnjem tre-notku koncert odpovedali. Brzojavka je dospela, ko je že bilo društvo na potovanju.
politične vesti,
Jugoslavija.
Razveljavljeni komunistični mandati. Vlada je izročila poverjeniku za I S tem večjim veseljem smo jih sprejeli na mesto Zagreb naredbo, s katero se vaz- kolodvoru, kjer so bili tudi srčno pozdrav-veljavijo mandati vseh 20 komunističnih Ijeni od ženskega društva po g. Maistrovi mestnih svetovalcev ter mandata dr. Hinko- in od Glasbene Matice. Opozarjamo svoje vica in Bukšega, in to zaradi tega, ker so člane, naj si takoj preskrbijo vstopnice, ker položili imenovani svetovalci prisego s pri- se jih bo zadnji dan težko dobilo. Pevsko držkom, kar pa zakon ne dopušča. Nadalje društvo »Smetana44, ki ima tako slavno pravi naredba, da je izvolitev Svetozarja zgodovino, je priredilo koncerte v Parizu, Deliča za župana neveljavna, ker je bil nje- Bruslu, v Švici in na slovanskem jugu z gov mandat razveljavljen. Radi tega po- velikim uspehom in je bilo častno odliko-zivlje vlada poverjenika, naj takoj skliče sejo vano. Poklonilo se je tudi našima dragima mestnega sveta, na kateri se bo vršila vo- Jugoslovanoma Slomšeku in Tomšiču na ljtev župana in podžupana. Namesto za- j mestnem pokopališču v torek, ob 5. uri
p Vsled protidržavnega hujs-potem Brauerl kanja — baje celo med vojaštvom — so e tuti kvanti so iz solidarnosti pozaprli postavili v »hladilnico44 nekega moža, ki trgovine. Na nekaterih trgovinah pa so sliši na ime Rože. Ta roža je zrasla na sedaj kar čez noč nastali tudi nemški na- vročih tržaških tleh, kjer je bila marljiva, pisi, kakor: »Gesellschaft mit beschrankter narodna in celo kot godec pri takratni Haftung44, »Volksdruckerei44 itd. Vidi se, »Narodni delavski organizaciji44 delavna. Poda so se cela nacijonalna intemacijonala, tem se je možakar poročil s pristno Nemko, komunizem in kapitalizem našli naenkrat v kateri je obljubil, da je »deutsch gesinnt* bratskem objemu. Manjkata le še »Siid- in prevrat ga je nato zanesel k nam v Ptuj. marka44 in »Schulverein44, pa je cela »Ge- Tu je začutil v sebi dar govornika, orga-sellschaft mit unbeschrankter Haftung44 — nizatorja in agitatorja in se postavil na beisammen. Nadalje sem slišal, da so že čelo socijalno demokratski stranki, ki po 40 teh bratcev srečno spravili čez mejo v pretežni večini obstoja iz samih nemčurjev. obljubljeno deželo, kjer se baje cedita samo Kot takega ga je potem tudi JDSstranka med in mleko in od koder k nam samo z sprejela v mestni sosvet, kjer gospode rešpetlinom gledajo, želeč si spet polne kratkočasi s svojimi brezkončnimi klo-sklede dobro zabeljenih žgancev. V časo- basarijami, kar on imenuje delo. Strah, ki pisu pa sem čital, da so napravili tudi v ga imajo razni gospodje in oblasti pred Ljubljani remeduro in Kukovec pravi, da njim, pa sega še dalje. Ko je bil Rože na komunizem baje ni nevaren državi, seveda varnem, se je imela v njegovern stanovanju ker je ravno pod prejšnjo vlado inter- izvršiti preiskava, ki pa je imela negativen nacijonala delala, kar je hotela. Sedaj pa j uspeh, ker je vodja okrajnega glavarstva ni nič druga.e. V Beogradu pa se še vedno po slugi obvestil o predstoječi preiskavi kregajo, kdo bode minister, kdo bode sedel Rožetovo ženo. Sicer se pa gospod Rože na žametastem in kdo na lesenem stolu. | v zaporu prav dobro počuti. Za ječarja je
To sam razmotrivajoč sem se povrnil v svojo sobo. Drugič več,
§ Letos kafcor h ni in vedno enaki »Mariborski Delavec44 je v svoji 96. številki
njegov somišljenik, nekdanji ornigovec, katerega hčerka prinaša Rožetu z doma hrano in ker je zapor v bližini Rožetovega stanovanja, ga zvečer sploh spušča domov.
z dne 29. aprila 1919 poročal: »Mariborski Kaj ne, kako idealni zapor: zjutraj se tiček nemški socijalni demokrati v zvezi z nem- sam vrne. Dasiravno o tem že vsi vrabci škimi nacijonalci so grozili s stavko, če se po strehah čivkajo, so merodajne oblasti bo vršila slavnost prevoza zemeljskih ostan- \ popolnoma slepe in gluhe. Kako opravlja
Rože svojo službo pri bolniški blagajni, kako in s čim je potoval tedensko v Gradec, pa poročamo prihodnjič.
p Tukajšnji nemški diletanti mislijo prirediti v mestnem gledališču nemško predstavo v prid mestnim revežem. To njih željo podpira slovenski advokat dr. Tone, misleč, da je že prišel čas za skupno delovanje z Nemci v Ptuju. Računa pri tem, pri prihodnjih občinskih volitvah pridobiti JDSstranki nekaj nemških glasov in s pomočjo teh zasesti županski stolček. Povemo mu kar odkrito, „da ta nam županil ne bou, ker ravno na tem mestu potrebujemo zanesljivega in strogo narodnega moža in ne oportunista bivšega ponosnega,avstrijskega častnika. Seveda s to predstavo ne bo nič, ker so si jo nemški diletanti v prvem veselju dovoljenja sami skvarili. Po skušnji so pokazali takoj svoje rožičke in domov idoč po ulicah razgrajali:	*Wir brauchen
nur Eisen und eiserne Fauste...“ Gospodje, kaj mislite, kaj bi bil rekel Ornig, če bi ga bili Slovenci prosili, da smejo v mestnerti gledališču igrati?! Nemci naj se prej spokore in obenem izkažejo dobre državljane, potem bo na mestu takšno popuščanje.
Celje.
c Odmevi železničarske stavke. Prvi dnevi stavke so kazali isto strogo mezdno gibanje železničarjev, kakor se je to vedno naglašalo in radi tega so imeli stavkujoči tudi simpatije prebivalstva na svoji strani. S proglasitvijo splošne stavke se je pa še-le pravzaprav opazilo, da so bili železničarji brez lastne krivde od svojih lastnih voditeljev in raznih drugih kolovodij pognani v stavko kot „avantgarda“ komunističnih rudečkarjev. Čulo se je govoriti po ulicah o prekucijab, o upostavitvi sovjetske republike in Bog zna kaj. Tudi našim narodnim sovražnikom — nemčurjem — začeli so grebeni rasti, opažalo se je med njimi živahno zanimanje ter videlo, kako so v raznih gručah spodbujali stavkujoče k nadalnjemu vstrajanju. Zasigurani so bili o razpadu naše države ter pričakovali srčnega objema s svojimi bratci onkraj Špilja. — Ne bomo trdili, da so razni komunistični vodje imeli namen državo ugonobiti, pač pa so oni krivi v toliko, da so delavstvu s svojo literaturo in agitacijo ubili vse narodne ideale ter vsak čut in ljubezen do svoje rodne grude. Dokaz temu sledeči •slučaj: V nedeljo popoldan so komunistični delavci prepevali po Štorah — „die Wacht am Rhein“ (ne vemo, ali je to komunistična himna?) in se izražali: »Sedaj gremo v Celje, razbijemo Jugoslavijo in prinesemo štofa domov.“ Iz vseh teh in še drugih opazovanj Smo se pa mi še bolj utrdili v prepričanju, da je program narodno socialistične stranke, kateri zasleduje idealno vzgojo človekovo v narodni in socijalni smeri, edino pravi. Komunistična vzgoja ljudstva se opaža v neprestanem zmerjanju in obrekovanju Jugoslavije, medtem ko se Nemcem vedno hvalisajo, seveda tudi Italijanom in Madžarom so ti brezdomovinci prijazni. V veliki meri je temu kriva vzgoja prejšnjih šulvereinskih šol in pa malomarnost inteligence, katera se ne briga za pretežni del svojega naroda —* priprostega človeka. Videl si preje v vsakem kotu kako gručo teh gospodov politizirati in zabavljati ter v prvi vrsti gojiti strankarstvo, naš pro-letarijat pa so pustili zanemarjen ter ga prepuščali vplivom raznih temnih — razdirajočih elementov. Socijalizacija mora priti, toda ne potom revolucije, temveč potom evolucije, t. j. razvojnega gibanja. Narod je treba poučiti o ciljih zdravega soci-jalizma in le tedaj bo mogoče izvesti soci-jalizacijo legalnim potom, to je potom volitev in zakonodaje. Slučaji sabotaže v Trbovljah, na progi med Žalcem in Petrovčami in slednjič v Slov. Bistrici kažejo jasno, s kakšnimi elementi se polnijo vrste komunistov. Ali ni to uničevanje narodnega premoženja in blagostanja? Žalibog, da se naš zdravi jugoslovanski narod okužuje s takimi idejami. Poživljamo vse zavedno uradništvo, učiteljstvo itd., da se nemudoma zdrami, podere kitajski zid, ki ga loči od
„nižjega“ ljudstva in se poda med isto, kojemu naj bode učitelj in voditelj. Saj naš narod je dostopen zdravim nazorom, toda treba je iti med njega, ne pa ga puščati usodi in pa zunanjim škodljivcem in emi-sarjem. Na delo torej, dokler ni prepozno!
c O gibanju trg. nastavijencev. „Nova Doba44 prinaša kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena dne 26. aprila 1920 med tukajšnjim gremijem trgovcev in pomočniškim zborom. Kakor razvidno iz te pogodbe, je ista precej ugodna za pomočnike. Komunisti so hoteli izrabiti težavni položaj trgovskih nastavljencev v svoje politične namene ter jih prisiliti k pristopu v njih stranko, kar se jim pa ni posrečilo. Kon-štatirati moramo, da ravno v teh slojih narodna zavednost zelo peša. Temu so pač krivi v prvi vrsti trgovci, ki nesramno izrabljajo svoje nastavljence, v drugi vrsti pa brezbrižnost in malomarnost uslužbenstva samega. Narodno socijalistična stranka je z zahtevami trgovskih nastavljencev simpatizirala ter pripomogla po vztrajni intervenciji predsednika kraj. organizacije NSS v Celju do zbližanja med trgovci in njih nastavljenci. Apeliramo tem potom na narodno zavednost slovenskih trgovskih nastavljencev ter jim polagamo na srce, da dobro pomislijo, kam spadajo. Slišijo se pa še glasovi, da nekateri trgovci smatrajo to pogodbo le na papirju in da mezde po tej pogodbi svojim uslužbencem faktično ne bodo izplačevali. V Celju je pri teh gospodih vse mogoče, zato smo radovedni. Muta.
m Pripravljalni odbor Čitalnice v Vuzenici je priredil dne 18. aprila veselico s pevskimi točkami in veseloigro „Svoji k svojim1". Pevske točke: so se izvedle v primeri s kratkim časom za vaje in ravno z izbranimi težkimi skladbami nad vse pričakovanje dobro. Osobito pa je bila razmeram in času primerno izbrana igra. Posebno zaslugo za dobro uspelo prireditev imata pevovodja g. Jože Mravljak in g. režiser inženir Pitamič.
Slovenji Gradec.
s Pri okrajni bolniški blagajni v Slovenjgradcu je bil zaposlen'neki uradnik M., kot vodja te blagajne. Bil je zvest pristaš in strasten agitator za „internacijo-nalne“ komuniste. Gibal in vohunil je pa tudi rad v drugih narodno zavednih družbah. Vesela družba mu je bila ljubša, nego pisarna, kar je večkrat povzročilo, da smo morali po cele ure med uradnim časom čakati nanj. Po velikonočnih praznikih pa mu je zmanjkalo skoro gotovo ^okroglega", zaželel si je baje na prav komunističen način blagajniškega denarja — in izginil. Po njem žaluje seveda tako znana slovenjgraška „internacijonalau in tudi drugi, katerim je za spomin zapjistil — precejšnje dolgove. Okrajno glavarstvo in orožništvo v Slovenjgradcu se pa opozarja, da je nujna potreba, da gotove elemente iz mesteca bolje opazuje in zasleduje. Ravno pred enim letom — to je pred roparskim vpadom nemško-koroških tolp — so imeli gotovi, poprej strastno nemško-nacijonalni, sedaj pa pod rudečo zastavo plavajoči elementi, ravno taka zbirališča in shajališča. Vsekakor bi pa bilo umestno, da se tem „ državotvornim14 nemčurjem preprečijo taka stikanja ob času, ko je to še mogoče — in ne takrat, ko je že prepozno. Več ali manj nedolžno in zapeljano slovensko ljudstvo se pa na njih shodih vedno hujska in vznemirja. Ker so tukaj v obmejnih krajih zapleteni v štrajk železničarjev tudi večinoma nacijonalni nemški in nemčurski elementi, bi bilo najbolje, da se v obmejnih krajih komunistične in socijalno demokratične organizacije razpuste.
Cospodarsfvo.
Monopoliziranje iz roza. Ministrski svet v Beogradu namerava monopolizirati izvozno trgovino z žitom, sočivjem in z drugimi poljskimi pridelki. Po tem načrtu bi se židovskim špekulantom odvzela možnost izrabljati to trgovino v svojo osebno korist. Ideja je dobra in bo posebno za
lačen proletarijat v Jugoslaviji koristna, ako bode državni zavod, ki bode od sedaj naprej imel v rokah izvoz omenjenih pridelkov, deloval strokovnjaško in izključil vsako korupcijo. V tem slučaju pričakujemo po letošnji žetvi boljše prehranjevalne razmere v naši domovini. Po načrtu naj bi šel dobiček iz te monopolizirane trgovine po tri-četrt v poljedelsko-gospodarske in dobrodelne namene, en četrt pa v državno blagajno, ki tudi potrebuje denarja, posebno za plače svojih uslužbencev.
Prepoved izvoza našega denarja. Na podlagi sklepa ministrskega sveta od dne 25. marca 1920 je odredil finančni minister, da se prepove izvoz kronsko-dinarskih novčanic Narodne banke kraljestva SHS iz naše države. Kdor bi poizkušal izvoziti te novčanice preko naših državnih mej, bo kaznovan kot tihotapec na podlagi člena 100 fin. zak. za 1919/20 in se mu bodo novčanice zaplenile v korist državne blagajne. Vsem carinarnam je naročeno najstrožje postopanje.
Konec avstro-ogrskih bankovcev se bliža. Ker je večja količina novih bankovcev v Parizu zopet gotova, bo te dni odpotovalo na Francosko več uradnikov, da prevzamejo izdelane bankovce. S tem bo pospešena zamenjava kronskih bankovcev po 50, 20 in 10 K, ki s 15. majem stopijo iz prometa. (Za 10 K je ta rok baje še podaljšan.)
Prekop od Donave do Solun?. Naša vlada se bavi že dalje časa z načrtom zgradbe prekopa od Donave do Soluna. Prekop gre od Morave do Kumanova v Vardar pri Velesu ter v Egejsko morje pri Solunu. Dolg bo 600 km in imel bo 65 pristanišč.
Solun — velika luka. Štiri močne francoske tvrdke so se združile in ponudile grški vladi, da prezidajo solunsko pristanišče v velikem, modernem štilu tako, da bode to pristanišče eno največjih in najvažnejših na vzhodu. Družba bi za to dobila gotove predpravice v pristanišču.
Carine prosti nvoz zdravil in kemikalij. Po razpisu generalne direkcije carinske uprave od 11. februarja 1920, št. 6178, je dovoljen uvoz kemikalij, zdravil in vseh pr.oduktov, ki so potrebni za zdravilstvo, po najmanji carinski tarifi do konca tekočega leta brez ozira na izvor blaga.
Svetovna produkcija sladkorja za poslovno leto 1919/20 je manjša za 1,513.950 ton v primeri s prejšnjima dvema letoma. Primanjkljaj povzroča šibka produkcija v Evropi. Povpraševanje po sladkorju je veliko skoro po vseh evropskih državah. Cena sladkorja bo vsled nizke produkcije gotovo še vedno visoka in še višja. Žurimo se s produkcijo sladkorja, da ga vsaj za silo doma pridelamo in da ne bode treba izven države drago kupovati.
Preskrba s sladkorjem. Odsek za prehrano objavlja, da se je pošiljatev domačega sladkorja iz Velikega Bečkereka radi železničarske s4avke zakasnila in da jo moremo v najboljšem slučaju, če se promet in varnost na železnicah takoj vpostavita, pričakovati začetkom tega meseca* Urgence radi od-kazila sladkorja so popolnoma brezuspešne in odveč, ker odsek za prehrano ne razpolaga z nobenimi drugimi zalogami. Pri tej priliki odsek za prehrano ponovno opozarja, da je ta sladkor zadnji, ki ga sprejmemo do nove kampanje iz domačih tovaren. Zanaprej bomo izključno navezani le na sladkor, ki ga uvaža prosta trgovina iz inozemstva. Pričakuje se sicer večja pošiljatev amerikanskega sladkorja preko Trsta, ki sta ga kupili tvrdki A. Krisper Coloniale v Ljubljani in Zveza slovenskih trgovcev v Celju. Ta pošiljatev se je pa radi prometnih težkoč na morju in drugih ovir zakasnila tako, da se ne ve, kdaj bo na razpolago. Vzpričo tega položaja je nujno potrebno, da se trgovci, zadruge in konzumne organizacije same lotijo nakupa v inozemstvu.
Padanje cen blagu v Nemški Avstriji. Za gospodarstvo velevažen pojav se nam nudi v Nemški Avstriji. V Curihu, na borzi, si je nemško-avstrijska krona maha opomogla in to je vplivalo naenkrat na cene blagu. Cene so začele padati, zlasti pri
črevljarskih in mizarskih izdelkih, katere je Nemška Avstrija proizvajala v velikih množinah. Precej je k temu pomogla tudi prepoved švicarske vlade, da se mizarski izdelki, posebno pohištvo, ne smejo uvažati v Švico, in sicer radi tega ne, da bi se dvignila lastna produkcija. Švicarji so pokupili razmeroma največ mizarskih izdelkov v Nemški Avstriji, ker je stal in še stoji švicarski frank najvišje. Za malenkost lastnega denarja je Švicar mogel kupiti najdragocenejše reči v Nemški Avstriji, ker je njena krona stala najnižje. Nemško-avstrijski tovarnarji se celo boje, da nekatera podjetja ne bodo mogla vzdržati tega padanja cen, vendar pa upajo preprečiti polom teh podjetij s pomočjo bank, ki razpolagajo z velikim kapitalom. Močnejša in bogatejša podjetja upajo, da se bodo s svojimi denarnimi rezervami sama držala. Zanimivo je tudi, da so Avstrijci prodali svoje vrednostne papirje in si nakupili tuje valute. Če pa ne bodo mogli prodati svojih proizvodov v taki množini, kakor dosedaj, ne bo povpraševanja po tuji valuti in posledica bo, da bo kurz padal in nadaljnja posledica tega padanja bo, da bodo skušali oplašeni posestniki tujih valut te prodati kar bode znova povzročilo padanje tuje valute. Po pravici ugotavljajo nemško-avstrijski listi, da se je ljudstvo otreslo sicer cesarskih in kraljevih prestolov, naložilo pa si trdi jarem velekapitala, ki izsesava iz ljudstva zadnje groše.
Prosveta.
Dr. Šteian Sagadin. Naš sadašnji ustavni položaj. Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov. IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. — V dobi, ko se pripravljamo za volitev v konstituanto, ki naj končnoveljavno uredi našo državo, je največje važnosti, da vemo, kako pravno je prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in uprava, pa tudi kakšna vprašanja bo morala reševati konstituanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jurist, pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituanto nas z vsemi temi vprašanji in dejstvi seznanja na način, ki je na eni strani znanstveno utemeljen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsakega lajika. Najprej govori o zgodovini in pravem značaju ujedinjenja, potem o pravem značaju naše države in njenem ustavnem položaju, o pravem postopanju v državi po ujedinjenju, o današnji organizaciji uprave, o racijonalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije in o glavnih problemih konstituante. V dodatku objavlja pisatelj še krfsko deklaracijo, ženevski pakt in pariško resolucijo. Brošura je pisana v lahko razumljivi srbo-hrvaščini. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Razne vesti.
* Poljaki premagali boljševike. Iz Varšave se dne 30. aprila oficijelno poroča, da je poljska vojska porazila boljševike in zavzela Mohilev v Ukrajini. Dvanajsta bolj-ševiška armada je skoraj popolnoma pokončana. 15.000 boljševikov je vjetih in mnogo materijala zaplenjenega.
* Miljonsko ponarejevanje bankovcev v Berlinu. Preiskave v Berlinu radi ponarejevanja čeho-slovaškega denarja so dognale več ko sto sokrivcev. Čeho-slovaške finančne oblasti so dosedaj zaplenile več stotisoč ponarejenih bankovcev in lastnike zaprle. Rodbina Miiller, ki je bila glavna udeleženka pri ponarejevanju, si je pridobila velikansko premoženje.
* Češki morski ribolov. Čehi so ustanovili akcijsko družbo, ki si preskrbi v katerem severnih pristanišč skladišče, ribiške ladje in dovoz po Labi. Po Labi je prišlo na Češko tekom zadnjih treh mesecev 150 vagonov morskih rib. Kako žalostno se čuje to za nas. Ob morju ležimo, pa morskih rib niti ne poznamo, Čehi sredi
Evrope pa jih dobe 150 vagonov v treh mesecih in jih bodo od sedaj naprej sami lovili. Koliko bi se dalo v tem poslu pri nas najti kruha za naš delaven in sedaj tudi brezposelni proletarijat. Največjo oviro nam dela sedaj požrešni Lah, ki nam hoče odtrgati Reko in našo morsko obal, mi pa mu to delo olajšujemo s strankarskimi prepiri in notranjimi prekucijami namesto, da bi delali. Ko bode vse prepozno, bodemo pa radi plačevali drage ribje konserve in Lahom prevozno carino. Naši notranji pretepi nam na ta način povečujejo draginjo — ki jo tako sovražimo.
Iz naših organizacij.
x BondSljenili im prijatelji. Bolj kot ke-daj, čutite v teh trenutkih potrebo po našem listu, ki zastopa neustrašeno in pošteno v najhujših časih naš zavedni proletarijat. Ne maramo biti odvisni od velekapitala, ker smo proletarci. Ker nismo izdajalci domovine, tudi ne dobivamo laških lir in avstrijskih kron. Kapital pa vendar rabimo, da vzdržimo svoje glasilo, ki stane mnogo denarja. Somišljeniki, prispevajte z deleži po 50 kron za »Novo Pravdo“. Prijatelji, prispevajte z darovi našemu tiskovnemu skladu 1 Naslov: Upravništvo »Nove Pravdeu, Maribor, Narodni Dom.
x Ptuj. Praznik 1. maj je slavila krajevna organizacija NSS s tem, da je nabirala deleže za tiskovni sklad našega glasila ,Nova Pravda*. Smo tu samo taki, ki živimo izključno le od službenih prejemkov, torej iz rok v usta, pa vzlic temu napreduje naša stvar zadovoljivo.
Zbtrka sa tlakoval sklad: Neimenovani tovarii 1000 K, neimenovan prijatelj lista 560 K, tovarii Mislej, delež 50 K. Tovariii, somišljeniki, posnemajte jih!	___________
Dravsko in Savsko Okrožje NSS.
Že ob ustanovitvi NSS se je glede Štajerske tudi od strani centrale razmotrivalo vprašanje razdelitve Štajerske v dvoje okrožij. Rešitev, ozir. udejstvitev tega vprašanja se je prepustilo praksi, razvoju na Štajerskem ustanovljenih prvih krajevnih organizacij. Kmalu po ustanovitvi obeh najvažnejših podružnic Maribot in Celje je delo razširjanja organizacije na zunaj pokazalo nujno potrebo po/ uresničenju zgoraj označene razdelitve.
Tov. Pirc, tajnik mariborske krajevne organizacije je izdelal tozadevni osnutek; uvažujoč ob enem tudi z ustanovitvijo okrožij potrebno notranjo reorganizacijo.
Osnutek je bil predložen zadnjemu občnemu zboru v Mariboru in načeloma sprejet. Ker pa je le osnutek, ga treba še podrobneje proučiti predno preide konečno urejen pred kompetentni občni zbor vseh dosedanjih krajevnih organizacij, ki bodo potem tvorile Dravsko, ozir. Savsko Okrožje. Da se nudi vsem tovarišem, vseh organizacij prilika, se s tem načrtom seznaniti še pred občnim zborom, ga tem potom izročimo v proučitev.
Reorganizacija.
Dratiko in Sirsko Okrožje.
1. Da se organizacija NSS zlasti na obmejnem ozemlju razprede v čim najbolj uspešno, medsebojno se podpirajoče vzajemno delo, se ustanovita na Štajerskem dve veliki okrožji:
Savsko s centralo (sedežem) v Celju in Dravsko s centralo v Mariboru.
Dravsko Okrožje prevzame najlepšo, največjo in tudi najtežavnejšo nalogo: obmejne narodnostne straže napram dvema narodnima sovražnikoma: Nemcem (ob štajersko-koroški meji), Ogrom (ob meji Prekmurja in Medjimurja).
Tu na severni meji ima Dravsko Okrožje vršiti v polnem obsegu narodnostni program stranke, kakor bo to ista naloga bodoče posestrine na jugu napram Lahom.
Spričo te velevažne naloge Dravskega Okrožja, je neobhodno potrebno, da tudi vse druge strankine organizacije — torej tudi one na izrecno slovenskem ozemlju — sodelujejo pri odgovornem delu njih posestrine na skrajnem obmejnem ozemlju.
Organizacija.
Notranja.
1. Dravsko Okrožje obsega vse ob Podravju ležeče ozemlje, katerega geografična nad Poljčane segajoča meja napram sosednjemu Savskemu Okrožju in sosednjim pokrajinam se še natančneje določi. Tpmu okrožju pripada točasno tudi Prekmurje, Medjimurje, in oni del slov. Koroške, ki ga centrala še določi.
2. Vse na tem ozemlju ustanovljene krajevne organizacije tvorijo Dravsko Okrožje.
3. Enotnost organizacije, skupni interesi, tehnični oziri skupne uprave zahtevajo enotnost vodstva s sedežem v največjem kraju, to je Maribor.
4. Krajevna organizacija Maribor prevzame ob enem poleg svoje funkcije kot krajevna organizacija tudi posle centrale za Dravsko Okrožje.
5. Okrožna centrala Maribor je za vse
PODLISTEK.
Obletnica.
Žalostilo me je, da se nobeden slovenski list ni spomnil obletnice prevoza posmrtnih ostankov naših prvih mučenikov Zrinskega in Frankopana iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb. Če pomislim, kako slovesno in sijajno smo slavili naša junaka pred letom dni, a sedaj se niti besedice več ne spregovori o njih, če si pokličem v spomin navdušene govore, ki sp jih govorili naši najboljši možje in žene od obmejne postaje Špilje pa do Zagreba, če gledam v duhu našo složnost pred letom dni in gledam danes razcefranost naše politike, prevzamejo me bridka čustva o minljivosti vsega človeškega in o nivoju naše duševne in politične kulture.
Slavili smo v Zrinskem in Frankopanu idejo zmage slovanstva nad germanstvom, slovanske odkritosrčnosti nad nemško zahrbtnostjo in zavratnostjo, svobode nad nemškim nasiljem. Bila sta nam simbol ujedinjenja troimenskega naroda, ki sta za svojo idejo žrtvovala svoje življenje, imetje In življenje svoje rodbine. Zmagoslaven je bil njun pohod v domovino. Vse postaje, koder je vozil vlak njune zemeljske ostanke, so bile okrašene, povsod veličastni sprejemi, navdušeni domoljubni govori in slovesne prisege. Složni smo bili, vsi bratje in sestre,
v srcu najboljše sklepe in v možganih najlepše načrte. Svete obljube smo dajali drug drugemu; v bratski ljubezni smo se objemali in si zagotavljali pomoč. In danes ? -r Pozabljena sta mučenika, pozabljenje celo spomin na njiju lansko slavljenje. Skromna predstava v gledališču, ki pa niti ni bila primerno obiskana — to je bilo vse. Pozabljeno je tudi lansko razpoloženje in vsi rodoljubni sklepi. — Danes ne pozna več brat brata. Ljudje, ki so delali pred letom dni skupno za našo osvobojeno državo, za svoj rod, se blatijo drug drugega, ogibljejo se, ne poznajo se več. Tako lepo započeto delo se ne nadaljuje in že izvršeno razpada. Namesto naprej gremo nazaj, s strahom gledam, da vedno hitreje. Kam pridemo, kam plovemo? Ali ni med nami mučenika, ga ni preroka, ki bi pregnal z bičem ničvredneže in škodljivce iz templja ? Vzdramimo se vsi, ki čutimo za naš narod, za našo dompvino. Ravno sedaj imamo povod, ko smo srečno prebili napad komunistov na našo državo. Pozabimo kar nas je ločilo in izpolnijo se-naj želje, ki jih je zapel pesnik 29. aprila 1919 v 96. številki „Mariborskega delavca" našima junakoma in mučenikoma na čast:
„MeČ naj brusi nam le sloga!
Sloga vodi nas v boj !
Nikdar ne kraljuj nesloga!
Strnjen vedno bodi roj! —
Lormanski.
svoje posle v svojem okrožju odgovorna skupni centrali v Ljubljani.
6. Krajevne organizacije v večjih okrajih (n. pr. Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Velikovec itd.) tvorijo, temu sorazmerno, ob enem tudi okrajne organizacije.
7. Krajevne organizacije v ožjem pomenu besede so torej lokalne, za gotovi kraj (mesto) določene organizacije.
8. Krajevne organizacije morajo biti zastopane v okrajnih organizacijah in okraj, organizacije v okrožni organizaciji in ista v strankini skupni centrali, in sicer sorazmerno po številu članov teh organizacij; določitev pravega števila bo pokazala praksa. Dotlej pa naj velja pravilo: vsaka krajevna organizacija bodi zastopana v okrajni organizaciji vsaj po enem delegatu, vsaka okrajna organizacije po toliko delegatih, kolikor ima krajevnih organizacij, poleg tega še po enem delegatu za se kot okrajna in krajevna organizacija. Isto razmerje velja za okrožno organizacijo napram centrali v Ljubljani. Delegati krajevnih organizacij pa (v manj važnih zadevah, n. pr. sejah okrožnega odbora) lahko poverijo svoje mandate obema delegatoma okrajne organizacije.
9. V slučaju važnih razprav, ki se nanašajo na okrajno, ozir. krajevno območje podrejene organizacije, se morajo vabiti delegati, ozir. odbor dotičnih organizacij pismeno in pravočasno z dnevnim redom k sejam.
10. Občni zbor sklicuje — kakor doslej — vsaka krajevna organizacija zase. Na občnih zborih okrajnih organizacij moraio biti zastopane vse v dotični okraj spadajoče krajevne organizacije po številu delegatov v smislu točke 8. Za občne zbore okrožne organizacije velja isto, kot za okrajne orgalnizacije.
11. Občni zbori vseh organizacij okrožja
se javijo z dnevnim redom 14 dni pred vršitvijo okrožni centrali, ki o tem obvešča strankino centralo v Ljubljani.
12. Okrožna centrala ima brez posebnega obvestila pravico biti zastopana pri občnih zborih in sejah vseh krajevnih in okrajnih organizacij.
13. Meje delokroga krajevnih in okrajnih organizacij se določijo sporazumno s centralo na ustanovnih in rednih občnih: zborih, začasno tudi pri skupnih odborovih sejah.
Koaferenca.
14. Po potrebi sklicujejo okrajne organizacije okrajne konference, katerih se udeležujejo celi odbori vseh v dotični okraj spadajočih krajevnih organizacij. Konference naj se menjavajo tako, da se pričnejo na sedežu okrajne organizacije, potem pa po-vrstoma in po redu ustanovitve na sedežu krajevne organizacije. Na ta način je okrajnim odborom podana prilika, se pobližje seznaniti z vsako, k njim spadajočo krajevno organizacijo.
Isto velja tudi za konference okrožne centrale, katerih se udeležujejo cel« odbori vseh okrajnih in krajevnih organizacij.
(Dalje prihodnjič.)
Repertolre Slovenskega meitnega gledališča.
V sredo, dne 5. maja: Sappho. Dij. predst Izv. ab.
V četrtek, dne 6. maja: Mara'zelle Nitonche. Ab. B-40.
V soboto, dne 7. maja: Školjka. Ab. A-40.
V nedeljo, dne 8. maja popoldne : Divji lovec. Ljud-
ska predstava ob znižanih cenah. Zvečer: Španska muha. Izv. ab.
V torek, dne 10.maja: MamVelleNitonche. Ab.A-41-
V 6redo, dne 11 maja: Hasanaginica. Proletarska
predstava.
V četrtek, dne 13. maja : V dolini. Ab. A-42.
Izdajatelj in založnik: Konzorcij »Nova Pravda". Odgovorni urednik: Brunon Rotter.
Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
Največja zaloga moških in deških oblek po solidnih cenah Schwab & Bizjak, Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
Manufaktura - moda - konfekcija. io-s
JAKOB LAH
Maribor. Glavni trg 2
Zaloga Crevljev, perila, potnih kolar,
tržnih torbic 1.1. d.	io—9
Andrej Ham
10-7
črevljar
Maribor, Vetrinjska nlica IS
Galanterija, drobnarija, parfumerija, potne košare, pleteno pohištvo, sprehajalne palice itd. na debelo In drobno
BALOH * ROSINA
Maribor, Grajski trg 3. -i s
Restavracija Narodni Dom
v Mariboru (Hinko Kosič) se najtopleje priporoča.	—5
Brjavse SeTnasrls
tpgovina sc železnino ,,pr»i Klati loputi1' — Ljubljana
i Valvazorjev tr/? 7.	10—9
Iran Dorok
prva slovenska Brivnica 10-9 marifcor, Aleksandrova c. 22.
Anton Černe |
graver 10-9 ‘
Ljubljana, Dvorni trgi
______________^	>eoo
Zaloga pohištva §
umi PBEIS
MARIBOR, SlomšEKoo trg 6
Cenik zastonj. — Svoboden ogled, brez obveznosti. 10—9
JLiHIINHA” 1HHIIŠHB KOCH
pri a. Breltn wa Pohorju, 1250 n
Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra, Izprehodi po gozdu Poštna zveza trikrat na teden
Dvni)<»n 1 rodbinsko hišo z večjim vrtom na rruudlll meji mesta Maribor; 2 vlil v mestu; 18.000 m* stavbnega prostora v mestu po K 35'—; 1 posestvo, hiša, gospodarsko poslopje, šest oralov polja in gozda v mariborski okolici. Vpraša se naj pri
ZemljiŠčni posredovalnici K. TROHA,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 30,
mr
ki zajedno naznanja, da je pr« selila
svojo pisarno
s 1. majem v Slovensko (prej Grajsko) ulico 2
3-3