Bolgarija prosi za premirje in mir. Na zadniem Tojnem svetu t Ver^aillesu n& FrancosKem je 6et\rerosporazum sklenil, da prične z. velikopotezno ofenzivo na macedousjkem bojiš6u. Dfenziva se je pričela dne 15. septembra, kajti istega dne so številne srbsko-francoske divizije začele napadati bolgarske postojanke vzhodno od Bitolja med. rekama Crno in Vardar, nekako ob srbsko-grški me;i. Kljub ogromnim oviram na tem goratem ozemlju, k.er so Bolgari branili vsako ped zemlje, se je srbsko-francoskim 6etam posrečilo streti bolgarski odpor in prebiti bolgarsko fronto. Bolgarske čete so se spustilev divji beg, za njimi so pa drvele Irancoskosrbske divizije. Bolgari so se morali naglo umakniti na levi breg reke Vardar in ogromne množine topov in drugih vojaških potrebšcin Je padlo v roke srbskoangleško-francoskim četam. Desno krilo bolgarske armade je bilo odrezano od središča in poraa bolgarsko armade je bil popolen. Srbsko-francoskeiangleške ičete so zasedle razna mesta kakor Prilep, Polosko, Negotin, Velesovo, Dj6« mirkapu, Štip, Hudovo, so prekoraeilo visoko Bela Šico-Planino. udrle t Staro Bolgarijo,, v dolint) reke Strumice ter zasedle mesto Strumico. Vsi doeodki so se odigrali v dobi od 17. do 24. septerabra, tako, da je bila boltrarska vlada prisiljena, da je dne 25. sepijembra pooblastila bolgarskiega vrhovnega armadn&/ga poveljnika, da naj prosi vrhovnega armadnega poveljnika cetverosporazumovih cet t Solunu, geue^ rala Esi,ereya za premirje in mir. Vrhovni poveljnik čet^nerosptffazumovih arma<J !» sporočil bolgarski vladi, da četverosporazum pod nobenim jjogojem ne dovoli Bolgariji premirja in tudi ne sklene nobenega zacasnega, miru poprej, predno da bolgarska vlada n« sprejme sledeče pogoje: L Bolgarija mora pretrgati vse zveze z Nemčijo, Turčijo in Avstrijo 2. Zabteva jamstva, da Nemčija ne pošlje nobenih čet Bolgariji na pomoC. 3. Bolgarija mora demobilizirati svojo armado, ali pa mora dovo liti uporabo bolgarske armade na kakem drugem bo jišču proti dosed,ajnim bolgarskim zaveznikom. 4. Bolgarija mora nemudoma izprazniti vsa ozemlja, ka^ t«ra je zasedla v tej svetdvni vojni. Poraz bolgarSke arraade je v vojaškem in tudi r politiftnem oziru priStevati med na.jvažnejše dogonti k« y tej sTeiovai borbi, - _..... .- ...., ,.-.-..,,.,,.»$ry Bolgarski pora« je pa tudi za NemČijo in Av strijo naliujgi udarec, kateri ju je zadel v tej sretoirni vojni, kajti obe izgubite trdno in zanesljivo oporo, Bolgarija in Turfiija sta za Nemčijo in Avstrijo izgubljeni. Bolgarija je prisiljena nemudoma izprazniti zasedene dele Srbije. pribliJfno tri petine cele Srbije, in tudi nemSVe in avstrijske Sete, ki se naha^ajo v Albaniji, v Crnigori in v Šrbiji, i>Q prišle t položaj, ki nikakor ni rožnat. Kot vzrok bolgarskeca poraza se navaja rastli8no. Pred vsem dejstvo, da se je Bolgarija že do grla naveličala vojne, kajti nieni sinovi se že vojskujejo celih sedem let Nadalje*se-navaja reliko pomanjkanje živil v Bolgariji ter dejštto, da je dežela *a Turčijo najbolj zadolžena ba&anšfca držfeTa. pgww* &*'¦¦ --"*• -•*• >-¦¦•' ^ Umevno je to- rej, "da je NemČija delala na vse pretege in storila vse korake, 'da preprefii uskok Bolgarije iz njene z jveze. S svetovno velevažnimi dogtodki na BaUcanu pa amo za velik korak bližje — miru. Premirje podpisano. Dne 29. septembra zvečer je bilo v Solunu sklenjeao premirje med Bolgarijo in med vrhovnim poveljnikom Cetverosporazamovih čet v Solanu Bolgarija je odposlala v Solaa tri pooblaSCence, ki bi naj skleaili premirje in sicer fiaanfinega ministra L ančeva, generala Lukora in bivšegami nistra Radeva. Boigarski odposlaaci so sprejeli vse pogOje za premirje, katere jim ie stavil Trhovni poveljnik četterosporazumovih Cet v Solunu. Sovražnosti so bile U3tavljene in vrhorni poveljnik CetverosporazumoTih čet v Solnnu je dobil nalog, da Bolgarija ntraudoma z&dosti pogojem, pod katerimi ji je bilo premirje dovoljeao. Četverjsporazumove Cete prodirajo od dveh stranž vedno globije v Bolgarijo. Na ponedeijek, dne 30. sept., je bila sklicana bolgarska zbornica, da se posvetuje in sklspa o novem vojaSkem in političnem paložaju v Bolgariji. NemCija in Avstrija eta p& poslali v Sofijo štavilne 4ete Bolgarom na pamoč, toda ta pomoč je prišla že prepozno. Po poročilih iz Sofije ao baje nemSke čete zased le vs« vj&žaejše žtlezniške proge in železniška kri žišča v Bdgariji, da s« Tzdrži z*eza med Nemči jo in Avstrijo ter med TurCijo, da bi TtrCija, ki baje ne mara slediti \zg!edu Bolgarije :n skleniti premirja 8 Cetverosrorazumom, ne bila odrezana od Avatrije in Nnmčije NovejSr ysroeilo iz Sofije pravi, da se je boievanje p*»it: Boi,.arom ustavilo.