NOVA VERZIFIKACIJA IZ LETA 1712* Janez Kos — Ema Umek 1. Arhiv Slovenije v Ljubljani DVE SLOVENSKI PESMI IZ DRUGEGA DESETLETJA 18. STOLETJA Pesmi Ena lepa Peishem ad eniga Peianiga Mosha jnü Shene in Jest Vboga Revna srutha sta zapisani v urbarju graščine Slatna za leti 1715 in 1716, ki ga hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani v zbirki urbarjev pod signaturo 40 u. Urbar je nastal v graščini Slatna, ki je stala na Cvingarju blizu Šmartnega pri Litiji. Urbar so leta 1941 Nemci vzeli iz župnijskega arhiva na Vačah. Kako je prišel v ta arhiv, ni mogoče ugotoviti. Do leta 1945 je bil urbar v Kranju v podružnici celovškega arhiva, nakar so ga oddali Škofijskemu arhivu v Ljubljani. Ta pa ga je leta 1958 izročil Arhivu Slovenije. Na prazne liste urbarja je graščinski uradnik zapisoval koncepte svoje korespondence (v enem je zapisal besedo Dushella), razne beležke družinskega in gospodarskega značaja, ki vse izvirajo iz let od 1715 do 1722. Med njimi sta na straneh 291—294 Ena Lepa Peishem ad eniga Peianiga Mosha jnü Shene in na strani 298 pesem s prvo vrstico Jest Vboga Revna srutha. Pisani sta v bohoričici. Duktus pisave konceptov pisem in družinskih beležk je enak duktusu pisave prve pesmi. Pisec družinskih beležk navaja na prvi strani urbarja rojstvo hčere Marije Ane (rojene 28. januarja 1718), na drugi strani pa rojstvo sina Franca Jožefa (rojenega 21. decembra 1720), ki sta bila krščena v šmartinski župni cerkvi. V krstnih knjigah župnije Šmartno pri Litiji 1703—1719 in 1719—1737 (hrani ju Nadškofijski arhiv v Ljubljani) je vpisan kot oče obeh otrok Franc Jožef Jankovič, slatenski oskrbnik. Jankovič se je podpisal tudi pod pismo neznanemu naslovniku. Z vso gotovostjo smemo šteti Franca Jožefa Jankoviča za avtorja prve pesmi. Na strani 290 je beležka druge roke: Ena Leipa Peilem od eniga Pianiga mosha no shene in beležka tretje roke: na nouo sturiena Anno 1712. Jankovič je napisal tudi nemško pesem na straneh 267—269. Pesem v petih kiticah se začenja z O Himmel wie Vngnedig, bist mir in diser bössen Zeit. • Pri natančnejšem pregledovanju arhivskega gradiva v Arhivu Slovenije je skupina ] arhivarjev zadnje čase odkrila vrsto starih slovenskih besedil, od katerih je za razume- : vanje slovenskega literarnega in jezikovnega razvoja posebno tehtna najdba dveh verzi- ; fikacij iz 1712. leta. — Druga najdena besedila na zanimiv način izpričujejo življenje i uradne slovenščine v 17. in 18. stoletju. Najdbe časovno sovpadajo z drugimi podobno ' dragocenimi najdbami: obsežne slovenske korespondence iz zadnjih desetletij 17. stoletja' (Merkii), molitvenih obrazcev s Stare gore pri Čedadu s konca 15. stoletja (najdba po \ svoji tehtnosti dosega znani stiski rokopis); mladi slovenski slavisti na Koroškem pa odkrivajo iz dneva v dan stare slovenske rokopisne spomenike različnih vrst (glej prispevek Ericha Prunča in T. Domeja v tej številki); nenavadno zanimiv je v tem smislu tudi ponoven Bezlajev pretres starega beneškega seznama zdravilnih rastlin, ki je prav tako objavljen v tej številki. Kakor je razvidno, je uredništvo JiS namenilo tem vpra- ; šanjem v glavnem ves pričujoči zvezek revije. Op. uredništva j 218 Pisca pesmi Jest Vboga Revna srutiia ne moremo identificirati. Pesem postavljamo v čas med leti 1715 in 1716. Za ta čas govori kronološki red beležk, med katerimi je pesem zapisana. Po duktusu pisave urbarskih beležk in pesmi domnevamo, da je tudi to pesem zapisal neki graščinski uradnik. V drugem arhivskem gradivu slatenskega izvora iz prve polovice 18. stoletja, ki je v Arhivu Slovenije, nismo našli nobenega drugega slovenskega teksta ne kakšnega namiga o izvoru teh pesmi. Ena Lepa Peishem ad eniga Peianiga Mosha jnö Shene Shena Te she sped v taberne Neidem, ti nasmasne Vinske Brath. Mosh Poide ad mene Kurba Stara, per tebe nozhem iest obstat. 2 Shena Tole otrazhi toie shiuina, sdei ad lakoti pogineie. Mosh Kuhai Repa dei nim piti. Vtem se nota sadauiti. 3 Shena Bug debe taista Repa bla. Mosh Nagauori me Baba ad tega. 4 Shena Dobru ie tebi kür imash sadasti Kruha Vinna mesha perkasti. Mosh Guishno tega meni ni sadasti. Shena Vslishe mene maska Brada. Jest be sama Kruha Rada. Mosh Starem Babam star Kollorat. Stern Jmash da smerte trorat. 6 Shena Oti Laihku gouorish. Kyr suinam slahku spysh. Mosh Dober Leben pouhen glash meni Stry prou kratig Zhas. Shena ' proshem tebe vslishe mene Mosh Jest namarem nizh satebe. 8 Shena Och Jest Vboga sruta stara. Kyr moi mosh Same Namara. Mosh Poide ad mene Kurba Stara. 9 Shena Ko sem sruta Mlada billa, ni me lakota gonilla. Mosh Badi stara bodi mlada, kdute Butara nailada. Shena Nili mujo se toshiti, malo iesti malu piti. Mosh Zhe men piesh nu men iesh leshi shko — zhes na ta plesh. 219 Shena ^ ^ Oh moi pleXs moie Verselle. Mosh poide pahk na Druge Dushelle. 12 Shena pouna hisha otrozhizhou, prasniga mosha, Letoku nasmasniga. Mosh Nuzniga nu Zhedniga. 13 Shena toku pi de Vshe saprouish ti prederti Kurbesin. Mosh Ti prekleta Kurba stara, Kdu sa tui hud J eisig mara. 14 Shena Pi pehare poune glashe, sei bo enkrat Konz toiga Zhafsa. Mosh Toku shena meni Voshi, sizer tebi dam po koshi. 15 Shena Ante she bosh enkrat Sedt, Mosh pishe mene babo Vredt. 16 Shena Neite pishe Vnj tat, Kyr io staboi piu tulkain krat Mosh Pusti mene Vmiro spat, pishe mene baba Vret. 1 Jest Vboga Revna srutha, ad shla ie meni Dobruta, kir sem se s pametio skregalla, lubimo perstan nasai Dalla. Maie luba Mate inu brat. Sture meni same spat, Zhe bo to Dolge terpello serze bo leiste klello. Vni Zherne tat na hribo, poshilo Doste krat po vino, gore no_Dolli po hishe hode Dobro pye. Je, mollo molle. Meni ie let Sdei slushite, kir mosha nasmem Vseti, kal te prauem moi Lubi bode ti moi nikar en druge. 220