PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir_ Ob 25. aprilu Leto XXV. Št. 96 (7290) dno viUtratVil1 ural1 današnjega snnJ50 v Vidmu slovesno odkritje pomenika odporniškemu gibanju. vesnosti se bodo udeležili pred-,, ‘K v*ade Rumor. predsednik r/Qrjfvne8a združenja partiza-• Italije ANPI Arrigo Boldri-ciQ p^rr^°t časten gost Ferruc- ali ®anj so znane teža-le m lomat'je. ki so spremlja-stn^reSniSitev te8a enotnega na- ProuV-^h Sil’ ki 50 se borile 1 rasizmu in nacizmu. Na sre- vsiin ztnagal zdrav razum, ki je anrii ei?otno manifestacijo ob 25. t! rU’ ker bila pat borba pro-klinhi1Zmu in fašizmu enotna, Jud Ideološkim, nacionalnim in ^gim razlikam. °men današnjega slavja v Videnj^® prav v tem: Potrditi še V(ll, at’ -D0 skoraj četrtstoletju, javnost splošnih načel, idej-vse ^agibov' 't' s° nas tedaj, H v h ai' navdihovali in vodi- »ražniku Pr°U skupnemu so' vJjf® duhu tudi mi. bivši slo-visti partizani. terenci in akti-ko ’ Pozdravljamo 25. april dan. vs*Jf.je v severni Italiji vnel Slzmn°Sen odb?r ljudstva proti luno ...lp nacizmu. To pomemb-hu proslavljamo v du- iovr!1.. tPe borbe proti skupnemu ostat ku' ka,ere cilJ Je bil in tePtanih°SV°boditev zatiranih in kadaV°wdUna borba pa ie P°te" tazličneitu6 vsem znano- v nai' tov0 nJrh.pog°jih. To so bili goto se i , 1 .na Primorskem, kjer bi sooi i 0C^ivo prep'etali nagi-iiaine!,a n® revolucije ter nacio-valni „ odpora proti raznarodo-Sizeuj P°Htlki, ki jo je vodil fa- tri(tesetihliP’orsko ljudstvo je v viadP b, etil1 fašistične straho-Hradi vakratno trpelo: predvsem •Pdne pregaQjanja njegove na-*>03le-lir^m°b;tnosfci in Potem, kot Asirskih ' zaradi pritiska gospo- *mbonimi°esiojieV šibkeJšimi f Vem n tl Proti tašizmu in nje-®*nu c avezniku. nemškemu na-41 Plaeau10! mi Primorski Sloven-hti z7,.krvav davek. Tako re-ti protf01 mi rokami smo se hiter j. Premočnemu sovražniku SoblieneVOJaSko in 1’zično onespo-nih nr>Hj’a...preganjali 2 osvoboje-bene r r°,ciJ ■ Nismo niti delali no-bodo č , e med, borci za svo-priDadiireri8i*,<*® narodnosti so borci n - Sl0venski in italijanski anirtin ,8a ozemlja so rešili pred Iti so St0tine italijanskih vojakov, lov »„Se .vračali iz raznih prede-kUie Vije Po kapitulaciji I-vltljučiuMn0gi med njimi so se ter Se , v osvobodilno gibanje rninio; ,Se danes s ponosom spo-6ku težkih, toda slavnih dni Vr*4nik b0rbe pr°ti skupnemu so- borgjV v tem duhu prirejajo bivši itaiij„ epe izmed najbolj znanin našem j, b Partizanskih edinic na ike hr SlrŠem ozemlju, to je »trža-Ganham3^11. ~ »Brigata d’asšalto čanost' uTrieste». pomembne svetlita *’ ai se bodo začele 1. iu- š&r t.. JJ Kadai1 Litovcu, kjer je bila bri-poj ^tanovljena. ‘redni«riSnjem bo v Velenju o-b°oii l Proslava ustanovitve Osvo'-da nroa fronte slovenskega naro-Sl0ven d 28 leti. To proslavo mi Zdrav].01 v zamejstvu toplo po-svojo h™0 ter jo občutimo kot treba' h se zavedamo, da se je tli zenrizabva'iti predvsem napred-v Ponni nskl zamisli ljudi, ki so Ve ain nosti dojeli težnje in zahte-prj n„enskeoa človeka, da je tudi WriS,na Primorskem prišlo do **tiraw~ a odpora proti vsem tjihov *" 1» 4*“ U do nJ}|?ka Proslava, katere sc bo- mokracije. Čeprav pa smo neštetokrat dokazali našo privrženost tem idealom, lojalnost in trdno voljo enakopravnega sodelovanja v družbi države, v kateri živimo, se nam še vedno kratijo pravice, ki nam pritičejo po ustavi in tudi po veljavnih zakonih. Ne bomo omenjali tu posebej težav in križev našega slovenskega človeka na Tržaškem, Goriškem in tudi v Beneški Sloveniji. Gre za zapostavljanje, ki ima svoje korenine v več kot stoletnih poskusih mogotcev, da bi si pod pretvezo nacionalnih interesov zagotovili oblast nad podložniki. Predsedniku vlade Rumorju, ki bo danes nastopil na videmski proslavi, postavljamo zato konkretne zahteve, ki se tičejo ureditve pravnega položaja velikega števila partizanskih borcev s Tržaškega ter iz goriške in videmske pokrajine, ki so se borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in ki še vedno čakajo na priznanje partizanskih kvalifikacij. Ves postopek za priznanje teh kvalifikacij je treba pospešiti. Šele ko bodo naši bivši partizanski borci, o-ziroma svojci padlih, začeli prejemati odloke o priznanju pravic, jim pritičejo po zakonu, bomo lahko rekli, da je bila tudi nam, Slovencem na tem ozemlju, Goričanom in beneškim Slovencem, priznana osnovna pravica, katere ne osporavajo nobenemu italijanskemu antifašističnemu državljanu: da se je vestno in požrtvovalno bil pro-fašizmu. VLADIMIR KENDA hjjase bodo začele 1. ju Blj našem mestu ter se potem ®vale v Renčah pri Novi hjenT ter se zaključile v Sred-tan" f-okovcu, kier ie OJlhovj^1*1, fašizmu in nacizmu ter pomagačem. Uri«. ” E^aravil, IVcUL.lt SL Zajucj ,8 ežili Številni Slovenci nieinbt'3, za ,las izredno po-ttUn0v ker 8'c za obujanje spo-kot x , n nagibov, ki so pred več Ijudj. rl*no stoletja napotili naše ta b01.u v '>0lbu proti fašizmu. S Sojih k* posebno v naših po- nar0ilni0ltlCnl ludi prvi P°g°j za PoVezar, obstai>ek, smo bili vedno ittdl vn tcr bomo ostali povezani Pfičanj bodočnosti, ker smo prc-Poiodu', da fdeje-sllnlcc, ki so jo hjairr i?4x.Ustlc?ai° globokim tež- PO VEČDNEVNI ŽIVAHNI RAZPRAVI Senat odobril zakon o pokojninah ki pa pride spel pred poslansko zbornico Splošna stavka osebja INPS, ki je v Rimu zasedlo dva sedeža - Mariolti o stanju v socialistični stranki RIM, 24. — Senat je zaključil razpravo o reformi pokojnin INPS in odobril zadevni zakon. Vendar bo morala o zakonu ponovno razpravljati poslanska zbornica, ker je senat vnesel številne spremembe. Dokončna odobritev se predvideva konec tega meseca. Z zakonom se minimalna pokoj- nina določi od 1. januarja letos na 23.000 lir za upokojence, ki imajo manj kakor 65 let; na 25.000 lir za upokojence, ki imajo več kakor 65 let, in na 18.000 lir za neposredne obdelovalce zemlje, kolone, spolovinarje, obrtnike in trgovce. Pokojnina, ki je dozorela pred 1. januarjem letos, bo povišana za 10 odstotkov od začetka 1969. Delavke bodo glede pokojnin enakopravne z delavci. Zakon določa poleg tega, da bodo tisti, ki so bili upokojeni po 10. januarju letos, ali bodo še upokojeni, dobivali 74 odstotkov od prispevkov in 80 odstotkov od 1. januarja 1976 dalje, če so plačevali 40 let prispevke. Leta 1976 bo država v celoti prevzela bremena socialnega sklada. Za pokojnine se bo uveljavila premična lestvica sorazmerno z življenjskimi stroški, plačevale se bodo družinske doklade od 1. januarja 1970 vsem, ki imajo minimalne pokojnine. Družinske doklade bodo višje od deset odstotkov. Ukine se kumulacija med pokojnino iz na- slova starostne dobe in plačo. Za preureditev INPS določa zakon pooblastilo vladi. Med drugim določa večje predstavništvo delavcev v organih INPS in upravno decentralizacijo z ustanovitvijo pokrajinskih odborov. Med novimi določbami, ki jih prvotni zakon ni vseboval, je določba, da bodo tisti, ki so bili upokojeni pred uveljavitvijo reforme, lahko dobili rekvalifikacijo starostne pokojnine na podlagi določb novega zakona in to v določenih pogojih. Predvsem je pogoj, da ne delajo več. Od 1. maja letos se uveljavi socialna pokojnina 12.000 Ur na mesec za starejše od 65 let, ki^ niso vpisani v seznamu davkoplačevalcev dohodninskega davka in nimajo višjih dohodkov od 156.000 Ur letno. Figurativni prispevki so dovoljeni za dobo vojaške službe, ki presega redno naborno službo, tako da se pokrijejo leta tistih, ki so bili pod orožjem od leta 1935 do 1939; političnim preganjancem se priznava pravica plačila prostovoljnih prispev- ............................................... OBISK PREDSEDNIKA SARflCATft V LONDONU Včeraj v Londonu dva sestanka v okviru političnih razgovorov Sestanek Stewart-Nenni m Wilson-Saragat - Saragat odpotuje danes na Škotsko. Nenni pa bo s Stewartom pripravil dokumente, ki jih bodo podpisali kot rezultat razgovorov LONDON, 24. — Italijansko-britanski politični razgovori, povezani _ obiskom predsednika Saragata, so se začeli danes z dvema sestankoma: prvi je bil med zunanjima mini. .orna Nennijem in Stevvartom v zunanjem ministrstvu, drugi pe v italijanskem poslaništvu med predsednikom Saragatom in predsednikom britanske vlade VVilsonom. Navzoči so bili tudi britanski zunanji minister Stevvart, minister za obrambo Healey in italijanski zunanji minister Nenni. Na sestanku med Nennijem in Stevvartom so proučili vprašanja zunanje politike, ki so jih potem obravnavali na sestanku med Saragatom in Wilsonom in ki jih bodo še daije obravnavali na novih sestankih, ki so določeni za ponedeljek in torek. Vprašanja so naslednja: evropska integracija, NATO, Srednji vzhod. Nenni in Stevvart sta še posebno prcglcdaia izjave in dokumente, ki bodo politični rezultat Saragatovega ni varnosti in o italijanskih izseljencih ter za konvencijo o dvojnem obdavčenju. Med obiskom Saragata. na Škotskem, in sicer od jutri do nedelje zvečer, bo Nenni ostal v Londonu, da se sporazume s Stevvartom in z drugimi ministri o dokumentih, ki jih bodo podpisali. Na Škotsko bo Saragata spremljal podtajnik za izseljence Pedini. Na razgovoru med Saragatom in Wilsonoin so še bolj poglobili vprašanja, ki sta jih prej obravnavala zunanja ministra. Glede evropske integracije so med drugim poudarili potrebo enotne zunanje politike s poudarkom, da je zahodnoevropska zveza najprimernejši forum za obiska. Gre za skupno italijansko-britansko izjavo o Evropi, za spomenico o soglasju o tehnološkem sodelovanju, za konvencijo o social- posvetovanja in za proučevanje vseh evropskih problemov. Govorili so tudi o sestanku evropskega sveta, ki bo 5. in 6. maja v Londonu. PO 24 DNEH ZASEDANJA Včeraj se je zaključil IX. kongres KP Kitajske Zaključno poročilo napoveduje propad kapitalizma in zmago Maocetungove misli iVll Sl ?*'-JVV;il5KL,gU CiUVL-IVrt. v'eda v 9v^nci v Italiji živimo se-■'Qnar(ui„I U,s,acnll» pogojih kol naši %vlji j!.ak v Sloveniji in Jugo- Mt slovenskega človeka. v od i 7 Problem43*0 HfOfamo reševati naše žakorinH0 • V skladu z italijansko f« drui,aju tcr splošnim političnim kateri * ,nitn razvojem države, v adcliJt]i V‘ni0' ^a,° KC bomo danes * Italiia pr°slave v Vidmu skupaj v Hedi.i' *ra* soborci ter priredili 5ku n '!° v Nabrežini pokrajin-Ta ?n aansko slavje. V Prihr,(i r,V8c slovesnosti, ki bodo ^bOsil n . dneh, pričajo o privr-^>nt svnkSega našega gibanja idea-.... 0b°dc. enakopravnosti in de- l>>>l"1,|l|,ll||||l|l|,n.1,1,1,11,, m, iHinilllll ^Pomenik partizanki \ Benetkah <5^;, 24. - Jutri bodo v odkrili v javnem vrtu ♦F t>odn,„J?artizankl ob navzočim-tiha. oPt®dsednika vlade De Ma-mW3en:k so Postavili na SH Pormmtu. *jer so leta 1961 faši-V Prejšnjega £1 &nje ANPI8organiziral ne ki Sk° ant'fašistično zboro-S^OLca i® ga je udeležila velik i IsLPo gla^prev°d zborovalcev jv f*tU Jug.Vrbb ulioah. nato pa je na Rovorll predstavni;: »iinskei 8» odbora ANPI. PEKING, 24. — Po štiriindvajse tih dneh zasedanja se je danes zaključil deveti kongres komunistične partije Kitajske. Sporočilo o za: ključku kongresa je dal pekinški radio opolnoči (ob 17. uri po našem času), medtem ko so v Pekingu prirejali masovne manifesta- ni ip VP«sPlia Kongres se je zaključil z izvolitvijo 279 članov novega centralnega komiteja. Radio Peking je sporočil, da je bil na zaključnem zasedanju, ki mu je predsedoval lin Piao, prisoten tudi predsednik Mao-cetung. Radio Peking je tudi objavil po-ročilo o kongresu, o katerem je bilo do sedaj zelo malo znanega, saj sta bili izdani samo dve uradni poročili: prvo ob zaključku u-vodnega zasedanja kongresa, drugo pa 14. aprila, ko so sporočili enoglasno odobritev nove ustave Današnje poročilo pravi, da je kongres svečano izjavil, da bo KPK odločno uveljavljala proletarski internacionalizem, podpirala zatirane narode v njihovem revolucionarnem boju ter sodelovala «s pravimi marksisti-leninisti vse;n sveta«, da bi onemogočili ameri ško-sovjetsko zaroto za novo ras delitev sveta. «Težke izkušnje nas še čakajo — pravi poročilo — vendar ne Bo mogoče ustaviti kitajske poti pro ti socializmu. Kitajski narod in vo.i ska narodne osvoboditve sta trdno odločena, da osvobodita Taivvan (Formozo). Vsako invazijo ameriških imperialistov ali sovjetskih revizionistov bo vojska narodne o svoboditve strla z železno pestjo« Poročilo vsebuje dalje pozdrave ((delavskemu razredu, malim in revnim kmetom, intelektualcem, rdečim gardistom«, pa tudi Albancem, ((revolucionarnim bratom vsega sv-.t-ta» in končno vietnamskemu ljuu-stvu Cilji politike partije pa so utrditev zavezništva med delavci in kmeti, prevzgojitev in enotnost z vsemi narodi, ki se borijo proti sovražniku, oz. proti ((revizionistom ter levim in desnim oportunistom«. Poročilo se zaključuje s trditvijo, da bo «naš čas videl propad kapitalizma, popolno zmago socializma in zmagoslavju marksistične leninistične misli Mao-cetunga«. Demonstracija beograjskih študentov proti ZDA BEOGRAD, 24. — Skupina okrog sto študentov beograjskega vse učilišča je danes pred beograjsko fakulteto priredila demonstracijo v trenutku, ko je gojence vojaške šole ZDA, ki so na potovanju po Evropi prispeli v Beograd, sprejel rektor beograjskega vseučilišča. Študenti so svoje proteste izrazili z vzklikanjem v angleščini «yan-kee pojdi domov« in s transparenti, na katerih so bile prikazane strahote vojne v Vietnamu. Vseučiliški odbor Zveze beograjskih študentov je s svoje strani izdal sporočilo, v katerem ugotavlja. da je z ogorčenjem zvedet zn napad In nerazumljiv sklep rektorata vseučilišča, da v trenutku, ko se trudijo za čim večjo pomoč vietnamskemu ljudstvu, rek torat sprejema skupino gojencev ameriške šole. Vprašanje evropske varnosti ter odnosov med Vzhodom in Zahodom so proučili v zvezi z ameriško-sovjetskiini razgovori, ki jih je na povedal predsednik Nisun med svojim obiskom v Evropi. Glede NATO poudarjata London in Rim «vlogo zavezništva kot dejavnika stabilnosti in varnosti, neposredno povezanega z odnosi med Vzhodom in Zahodom in s politiko pomirjenja». Glede Srednjega vzhoda se poudarja, da je treba nadaljevati vse sedanje pobude, zlasti v okviru OZN. Danes zjutraj se je Saragat v spremstvu Nennija sestal s predsednikom velikega londonskega sveta in z županom. Oba sta v kratkem nagovoru pozdravila italijanskega predsednika, in ta je v svojem odgovoru poudaril prijateljstvo med Italijo in Veliko Britanijo. Pozneje je predsednik odšel v vvestminstrsko opatijo, kjer ga je sprejel minister za obrambo Hea-ley. Tu je Saragat položil venec na grob neznanega vojaka. Pozneje je bil predsednik s svojim spremstvom gost n* kosilu predsednika londonskega mestnega sveta. V zdravicah sta Saragat in predsednik londonskega sveta poudarila prijateljstvo med obema državama. Zvečer pa je bil predsednik gost zunanjega ministra Stewarta na večerji, kjer sta si Saragat in Stevvart izmenjala zdravici, v katerih sta omenila vprašanja, ki so jih obravnavali med današnjimi razgovori. Po večerji je bil sprejem za 700 povabljencev. Jutri zjutraj se bo Saragat poslovil od kraljice Elizabete in bo odpotoval v Edim-burg. Čestitke FNO tajniku KPČ Husaku HANOJ. 24. — Iz Hanoja po-točajo, da je predsednik Fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama Nguyen Huu Tho poslal novemu tajniku KPČ Husaku svoje čestitke ob izvolitvi. V poslanici vošči Tho Husaku mnogo uspehov ter izraža željo po utrditvi In razvoju prijateljstva med obema državama«. kov veljavnih za odmero pokojnine. Sindikalne organizacije osebja INPS so razglasile splošno stavko za nedoločen čas od 24. aprila dalje. Stavko so razglasili z zahtevo, da se spoštujejo sporazumi o uvedbi proizvodnih premij za osebje zavoda. Zvečer so uslužbenci INPS v Rimu zasedli glavni sedež ustanove v Rimu in sedež v Ul. Amba Ara-dom. Danes se je sescato voostvo FSIUF ter proučilo notranje in mednarodno politično stanje. Sporočilo pravi, da je tajnik Vecchiet-ti podal sliko pobud stranke v zvezi z delavskimi borbami, s šolo in z borbo za izstop Italije iz atlantskega pakta. Vecchietti je poleg tega poročal o svojem nedavnem obisku v Sovjetski zvezi in o razgovorih z voditelji sovjetske partije. Sklenili so sklicati centralni komite 6., 7. in 8. maja, da razpravljajo o pobudi stranke za šolsko reformo in o nadaljnjih pobudah v okviru borbe za izstop Italije iz atlantskega pakta. Po zaključku zasedanja vodstva republikanske stranke so objavili poročilo, hi med drugim obsoja razne demoj stracije in pripominja, da je iluzi , da se razna nujna vprašanja .anko rešijo s protesti in nasilnimi dejanji«. Zatem pravi, da je danes nemogoče nobeni vladi, naj bo njena dobra volja kakršna koli, da bi istočasno mogla rešiti vse probleme, zapolniti vse praznine in napake, ki so jih politične in sindikalne sile storile v preteklosti. Lahko se zahteva od vlade, da postopoma upošteva realne in nujne probleme, ni pa moč zahtevati od vlade, «da izpolni vse pod pritiskom nasilnih demonstracij«. Sporočilo pravi dalje, da splošno gospodarsko stanje, ki je še vedno dobro in se lahko še dalje razvija, lahko kljub temu reši nekatere realne probleme reforme in razvoja, seveda če je politična akcija postopna in sorazmerna z možnostmi «in predpostavlja zanesljive izbire«: Na koncu pravi, da je treba «v celoti uveljaviti oblast demokratične države in njenih vladnih organov«. listični stranki. Izjavil je: «Gremo nasproti političnemu stanju, ki ga še bolj označujejo močne socialne napetosti in vedno bolj napadalna desnica, ki stremi po vladi, ki naj bo izraz njenih interesov. Socialistična stranka se temu stanju lahko postavi po robu, toda to lahko stori samo s široko večino. Mancini je izjavil, da spričo tako velikih problemov, je večina 52 odstotkov, kakor da je ne bi bilo in ne dopušča, da bi se v vladi postavljala politika, ki naj bo tudi plod socialistične elabo-racije. če upoštevamo to težnjo desnice, je jasno, da naša stranka ne more obvezati vlade brez širše večine. Ta večina dejansko je v stranki. Ce je prihodnji centralni komite ne bi mogel odraziti, tudi postopoma, bo potrebno sklicati izreden kongres.* Mariotti je zatem izrazil upanje, da ne bo nastal razkol v stranki, če pa bo nastal, bo to plod jasnega političnega načrta: nadomestitev socialistov v vladi z liberalci, ki bi skupno z odpadniki in republikanci sestavljali no ve zaveznike krščanske demokracije. To je novocentristični načrt in mi TRST, petek, 25. aprila 1969 DRUGI DAN MOSKOVSKEGA VRHA SEV Nobenih uradnih vesti o govoru Ceausesca Romunski voditelj je lmje izrazil svoje nasprotovanje ustvarjanju nadnacionalnih organizmov, istočasno pa je priznal važnost SEV . Danes v Olomoucu kongres štnden-tov ČSSR ■ V Pragi in Moskvi ne ho 1. maja vojaških parad MOSKVA, 24. — V «dvorcu gostoljubnosti« na Leninovem griču v Moskvi se je danes nadaljeval vrh sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV), ki se ga udeležujejo delegacije osmih držav članic pod vodstvom najvišjih partijskih in državnih voditeljev. Uradne vesti, ki jih je mogoče dobiti o zasedanju, so samo tiste, ki jih objavlja sovjetska tiskovna agencija TASS, te pa so zelo skope. TASS je sporočila, da so danes govorili predstavniki Bolgarije Živkov, Romunije Ceausescu, Mon golije Tsedenbal in ČSSR Černik. Zasedanju je predsedoval tajnik madžarske KP Kadar. O vsebini raznih govorov pravi TASS samo, da so zadevali probleme, ki so povezani z nadaljnjim izboljšanjem oblik in metod sodelovanja med članicami SEV. ske teze o čim tesnejši gospodarski integraciji posameznih držav v SEV Po zanesljivih vesteh, ki niso bile doslej niti potrjene niti demantirane. je romunski voditelj ponovil svoje že znano stališče, in sicer odpor proti sodelovanju, ki naj bi je v bistvu to po čemer stre- temeljilo na nadnacionalnih otga Cofindustria.’ I nizmih. Vendar pa je Ceausescu o- • iiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiimiinuiiiuiiiimiiMiiiuaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuuuauiiiiiiiiiiii PO ZELO BURNI RAZPRAVI milil polemično ost svojega govora s tem, da je priznal, da pomeni SEV «velik še neizkoriščen potencial za gospodarsko sodelovanje« in da bo lahko imel izredno važnost, če «bo spoštovana nacionalna suverenost posameznih držav članic«. Prav danes, ko je bil v središču vsem za govor tajnika KP Romu- |mimoUQ ,Ijmwa„ „h,avil;i .1- nije Ceausescuja, ki je, kot je znano, najbolj odločen opozitor sovjet- V skupščini SFRJ sprejet zakon o zdravstvenem zavarovanju Predsednik vlade Rumor je obiskal danes milanski velesejem In se zlasti zadržal na «sedežu kongresov«. kjer je bil sestanek, posvečen trgovini s tujino Pozdravil ga je minister za zunanjo trgovino Vittorio Colombo, in Rumor je v svojem odgovoru izrekel pohvalo organizatorjem velesejma. V senatu so danes glasovali za izvolitev podpredsednika, namesto nedavno umrlega senatorja Macag-gija. Pri prvem glasovanju je socialistični senator Viglianesi, ki je glavni tajnik UIL, dobil 104 glasove Glasovalo je 215 senatorjev, potrebna večina je 108 glasov. Ker ni bila dosežena potrebna večina, je predsednik sporočil, da se bo glasovanje ponovilo. Minister Mariotti Je v intervjuju tedniku «Astrolabio» obrazložil (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zvezni svet zvezne skupščine je danes po zelo burni razpravi sprejel zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvene zaščite prebivalstva, katerega besedilo je po besedah poročevalca Riste Džu-nova rezultat tesnega sodelovanja z republikami in pokrajinami ter posvetovanja z družbeno - političnimi skupnostmi in organizacijami. K predloženemu zakonskemu načrtu so posamezni poslanci in zakonodajno pravna komisija zvezne skupščine predložili več amandmajev Medodborska komisija je od amandmajev, ki jih je predložila zakonodajno pravna komisija, sprejela 14 v celoti, 5 deloma, medtem ko je ostale odbila. Posebno ži vahna in v trenutkih ostra razprava je bila o amandmaju zakonodajno pravne komisije k členu 3 predloga zakona, ki po mnenju zakonodajno pravne komisije ni v skladu z ustavo. Komisija je predlagala, da se zavarovalnim skupnostim da pravica, da določijo samo način In pogoje uporabljanja pravic zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi obsega stopnje pravic zdravstvenega zavarovanja, ki naj se tudi v ali z republiškimi zakoni. Zanimivo je, da je gospodarski svet predloženi zakonski načrt sprejel brez pripomb. Po zelo živahni razpravi, med katero je prišlo tudi do ostrega besednega dvoboja med posameznimi poslanci in Džunovom. ki je branil zakonski načrt, je svet sprejel predloženi zakonski načrt Živahna razprava Je bila dan-s tudi v gospodarskem svetu zvezno skupščine, in sicer o sklepu Narodne banke, da iz poslovnih bank umakne okrog milijardo dinarje” kreditov. Narodna banka se je odločila za ta korak zaradi čezmernega povečanja kreditov, ki jih > dobravajo banke gospodarstvu, in zaradi nevarnosti, da ne bi ekspan zija kreditov povzročila gospodarske nestabilnosti. Guverner Narodne banke Miljanič je na kritike poslancev, da bodo ukrepi Narodne Banke hudo prizadejali gospodarstvo in posamezne banke, dejal, da bodo ti ukrepi prizadejali samo t ste banke, ka se niso držale zaci-tane kreditne politike. Razprava se je končala s sklepom sveta, da se od zveznega izvršnega sveta zahteva, da vsestransko prouči probleme, na katere so poslanci opozorili v zvezi s sklepom Narodne banke o umiku kreditov. B. B. svoje stališče o položaju v socia- bodoče določata bodisi z zveznim, IllllllllllfllimilllllllllMlIlllllllllllimilHIIIIIUHIllllllllllllMIIIIIIIIIHIMIlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIIHIIIIIinilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlMIIIUlllllllllllll PO HUDIH NEREDIH V BEJRUTU Ostavka libanonske vlade Včeraj novi spopadi v prestolnici Komentar radia palestinske organizacije «Fatah» BUENOS AIRES, 24. — Argentinsko zunanje ministrstvo je spo- ‘'‘‘‘[It ročilo, da sta Argentina ln Vene-zrala spet vzpostavili diplomatske odnose, ki šo bili pretrgani leta 1666 po strmoglavljenju aige.itin intelektualcev skega predsednika Ilie. Ob zastoju pariških pogajanj Intenzivna dejavnost ameriških bombnikov v Južnem Vietnamu PARIZ, 24. — Tudi današnja seja pariške konference za Vietnam ni zabeležila nobenih novosti, saj so načelniki vseh štirih delegacij v bistvu ponavljali že znane teze in predloge ali pa obnavljali medsebojne stare obtožbe. Iz bojišč v Južnem Vietnamu pa poročajo danes o Intenzivni dejavnosti ameriških strateških bombnikov «B-52», ki so v štirinajstih misijah izstrelili preko 2550 ton bomb. Bombardirano je bilo predvsem pod-dročje okrog prestolnice Sajgona. Poleg akcij strateških bombnikov so zabeležili danes tudi 510 misij lovskih bombnikov in 6257 misij, oboroženih helikopterjev. Dva helikopterja je protiletalsko topništvo osvobodilnih sil sestrelilo, en-ega v dolini A Shau in drugega v pokrajini Tay Ninh Devet članov posadke je bilo Do spopadov med zavezniškimi silami in enotami FNO pa je prišlo BEJRUT, 24. — Predsednik libanonske vlade Rašid Karatne je n<> coi sporočil v poslanski zbornici ostavko svoje vlade. Med drugim je izjavil, da sta v Libanonu dve skupini: ena pravi, da je treba v vseh okoliščinah voditi dejavnost palestinskih komandosov z libanonskega ozemlja, drugi pa temu nasprotujejo. Nobena vlada ne more podpreti enega ali drugega stališča, ker bi drugače razdvojila prebivalstvo. Pred napovedjo ostavke vlade je bil pozno popoldne v Bejrutu nov spopad, ko so policaji streljali na množico demonstrantov. Med spopadom je bil ubit en demonstrant, dva pa sta bila ranjena; ranjeni so bili tudi štirje policaji. Danes so bili spopadi med demonstranti in policaji tudi v kraju Tyr v južnem Libanonu. Bili so trije mrtvi in enajst ranjenih. Med včerajšnjimi in današnjimi neredi v vsej državi je bilo skupno 17 mrtvih in 116 ranjenih. Radio palestinske organizacije El Fatah je v svojem komentarju izjavil, da so včerajšnji incidenti v Libanonu »rezultat zarote med imperialisti pod vodstvom ameriškega sionizma in kontrarevolucionarnih sil«. Organizacija Al Fatah Je opozorila libanonske oblasti, da bo zatrla vsako sovražno akcijo proti tej organizaciji. Sporočilo organizacije, ki so ga objavili v Alžiru. poziva libanonske oblasti, naj se ne vmešavajo v dejavnost libanonskih revolucionarnih množic, in dodaja: «Naša oborožena revolucija je odločena braniti se in zatreti vsako sovražno dejanje, ki bi pomenilo vmešavanje v našo revolu- CiJLibanonskl notranji minister je Izjavil v poslanski zbornici, da Libanon podpira dejavnost palestinskih komandosov. Zanikal je tr- ustanovitev preiskovalne komisije. Dnevnik «Le Jour« piše, da je bilo med včerajšnjimi incidenti a-retiranih nad dvesto skrajno levičarskih aktivistov. ditve, da se vlada upira tej akciji, »kakor trdijo tisti, ki Zopet streljanje ob Sueškem prekopu KAIRO, 24. — Tudi danes popol dne je bil ob Sueškem prekopu topniški dvoboj med Izraelci ln Egipčani, ki je trajal dve uri. V Ama-nu pa je jordanski predstavnik sporočil, da so se popoldne znova spopadle jordanske in izraelske sile. Streljanje je trajalo pol ure. Egiptovski državni podtajnik za zunanje zadeve Gohar je sinoči sporočil načelniku opazovalcev OZN generalu Bullu, da je ZAR naklonjena vsakemu ukrepu, ki lahko zajamči varnost opazovalcev OZN. Amanski radio je javil, da bo kralj Husein ob povratku z obiska v ZDA in Veliki Britaniji imel 29. aprila važno tiskovno konferenco. V Aman se bo vrnil v nedeljo. Kraigher o dosedanjem delovanju skupščine LJUBLJANA, 24. — Predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher je danes na skupni seji vseh svetov sedanje republiške skupščine v svojem govoru ugotovil, da je druž-beno-politični in skupščinski sistem v pretekli dobi od sprejema nove ustave 1963. leta uspešno prebrodil vse preizkušnje in si pridobil vse zaupanje delovnih ljudi. V Kraigher se je ozrl na bodoče delo republiške skupščine in pri tem poudaril potrebo, da skupščinski sveti in posamezni odbori svojem bodočem delu pritegnejo v razpravo o posameznih vprašanjih čim več delegacij, zainteresiranih v dejavnost in skupin delovnih ljudi Moramo se truditi, je poudaril Kraigher, da v družbeno-po-litični svet, posebno pa v svete delovne skupnosti pridejo v čim večji meri do izraza različni interesi, ki se javljajo v naši družb: in v družbenem razvoju. Kraigher se je zavzel za čim tesnejše stike poslancev z volivci m družbenopolitičnimi dejavniki njihovih volilnih enot. Kot eno glavnih nalog bodoče skupščine je Kraigher omenil iz. delavo študije dolgoročnega gospodarsko - družbenega razvoja Slovenije, ki jo pripravljajo ugledne slovenske znanstvene ustanove. Predsednik skupščine Slovenije so di, da je potrebno, da novoizvoljeni poslanci že na samem začetku svojega dela podprejo znan-;enike in jim pomag; resničevanju njihove odj loge. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je danes s slovesno sejo proslavil 50-letnico Zveze komunistov Jugoslavije. Na seji, ki so se je udeležili številni najuglednejši družbenopolitični delavci Slovenije in več predvojnih sindikalni aktivistov, je o 50-letnici revolucionarnega gibanja Slovenije govoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Tone Kropušek. novo ________ ... so vče- skupščino je bilo na" zadnjih volit- raj ’ skušali sprožiti hude nerede«. | vah v republiški svet izvoljenih 45 pasu ln v bližini Sajgona. [enotnost Libanona.« Piediagal je I skupščine. munska revija «Lumea» objavila o-ster napad na sovjetsko teorijo o tomejeni suverenosti«, ki da je zgolj «prevara» in «brez nobenega smisla«. V članku, ki ga je podpisal namestnik ravnatelja glasila KP Romunije «Scinteia« Nicolas Corvu, je rečeno, da je bila »omejena suverenost venomer dimnata zavesa, za katero so zakrivali dejansko pomanjkanje suverenosti«. List poudarja, da morajo vse države socialističnega tabora, od največjih do najmanjših, uživati popolno neodvisnost na vseh področjih, ne da oi nanje pritiskali od zunaj. «Lumea» tudi zanika sovjetsko tezo. po kateri naj bi načelo teritorialne celovitosti socialistične skupnosti opravičevala vmešavanje neke socialistične države v notranje zadeve druge socialistične države. Revija izraža tudi nasprotovanje proti izobčenju katerekoli komunistične partije sveta, «ker ima vsaka partija svoje značilnosti, ki jih u-stvarja geografska in nacionalna stvarnost«. Medtem ko se v Bukarešti veča — kot je lahko sklepati iz pisanja omenjenega lista — odpor proti leadershipu, ki si ga Moskva prisvaja, na češkoslovaškem napetost postoporria popušča. Tudi na filozofski fakulteti praške univerze, enem od glavnih središč protisovjetskega odpora, so se danes zopet redno začela predavanja. Samo na petih fakultetah, med temi fakulteta za časnikarstvo in umetnostna akademija, se stavka nadaljuje. Na filozofski fakulteti so danes demantirali govorice, ki so jih povzele tud' nekatere zahodne tiskovne a-gencije, po katerih naj bi v zadnjih dneh policija aretirala veliko število univerzitetnih študentov. To so zanikali predvsem sami študentje, ki naj bi bili v seznamu aretirancev. Vsa študentska dejavnost pa je danes osredotočena na zadnjih pripravah za kongres študentske zveze, ki se bo začel jutri v Olomoucu na Moravskem. Med problemi, zi bodo na dnevnem redu. bo tudi proučitev možnosti vstopa študentskih organizacij v narodno fronto, ki združuje vse stranke in politične organizacije v državi. Vse kaže pa, da je velik del študentov proti vključitvi, ker se bojijo, da bi bila s tem omejena njihova neodvisnost. Vsekakor so o tem problemu razpravljali že včeraj na srečanju med predstavniki zveze študentov in Ev-ženom Erbanom, predsednikom narodne fronte. Slednji je poročal študentom o rezultatih plenuma CK KPČ, o sedanjem političnem položaju in o programu narodne fronte. Na čelu delegacije narodne fronte pa je danes Erhan odpotoval na obisk v Varšavo, kjer se ie sestal z državnim poglavarjem špihalskim. Skoraj istočasno je odpotovala v Moskvo delegacija sindikatov, ki jo vodi član prezidiuma Karel P<>-laček. Delegacija, ki in ie na moskovskem letališču sorejel član politbiroja in predsednik sveta sovjetskih sindikatov fteljepin, bo ostala v Moskvi pet dni List »Lidova demokracije« poroča danes, da ne bo v Pragi za praznik 1. maja nobene vojaške parade in da bodo pozneje sporočili, katere manifestacije bodo ta dan v programu. Tudi moskovski radio je s svoje strani potrdil. da ne to za 1. maj na Rdečem trgu v Moskvi nobene vojaške parade, pač na le manifestacija delavcev Ni še znam. če bo imel maršal Grečko kljub temu svoj običajni prvomajski govor. agovorne na- M ARI BOR, 24. — Predsednik republike maršal Tito je danes s soprogo v spremstvu predsednika sabora Hrvaške Jakova Blaževiča, predsednice izvršnega sveta sabora Hrvaške dr. Savke Dapčevič-Kučar, predsednika izvršnega sveta republike Slovenije in predsednika CK ZK Slovenije Franca PopTa pr spol na kratek obisk na Pohorje. Angleški helikopterji ned Severno Irsko BELFAST, 24. — Gibanje za državljanske pravice v Severni Irski je sklenilo odpovedati vse demonstracije, ki so bile določene za konec tedna, »da se prepreči nasilje na ulicah zaradi popo'ne neučinkovitosti policije«. Davi so nekateri saboterji razstrelili glavne cevi mestnega vodovoda. Policija je postavila cestne bloke okoli mesta. Uporabili bodo helikopterje angleške vojske, ki bodo nadzorovali vodovode, električne ln industrijske naprave. Zunanji minister Irske republike Aiken se je danes vrnil iz New Yorka v Dublin. V New Yorku je obrazložil U Tantu stanje v Severni Irski, ni pa zahteval, naj i U Tant posreduje. L NAPORI, DA BI MORILCA ROBERTA KENNEDYJA REŠILI SMRTI Prevladuje mnenje, da Sirhan ne bo končal v plinski celici Skupna akcija ameriških in arabskih odvetnikov 1X36 ANGELES, 24. — Včeraj, po treh dneh razprav, je žirija izrekla razsodbo: smrtna kazen Porotniki, sedem moških in pet žensk, so dosegli soglasnost, ki je bila potrebna za določitev usode morilca Roberta Kennedyja, Sir-hana B. Sirhana, 25-letnega Jordanca, ki je zvečer 5. junija v hotelu Ambasador streljal proti predsedniškemu kandidatu, ki je hotel praznovati volilno zmago v kalifornijski državi. Po izreku razsodbe je tožilstvo izreklo dvom v izvršitev kazni, ki prav gotovo ne bo takojšnja. Porotniki, ki so imeli težko nalogo, da določijo «primerno kazen za politični umor#, so bili v posvetovalni dvorani 12 ur. Ob razsodbi je bil Sirhan kot vedno miren. Kasneje je rekel svojemu odvetniku Grantu Cooperju: «Vi niste kriv, niti Kristus me ne bi mogel rešiti». Vseeno odvetnik Cooper, ki na-fieljuje obrambnemu kolegiju, se po treh mesecih procesa še ni predal. Najavil je, da bo predložil zahtevo po obnovitvi procesa, katero bo sodnik Herbert Walker proučil 14. maja. Vedeti je treba, da r jetnišnici San Quentin že dve leti ne izvršujejo smrtnih kazni, ker obstaja sklep kalifornijskega vrhovnega sodišča o neustavnosti smrtne kazni. Medtem Da se je močno povečalo število gostov San Quentina zaradi česar, tako je iz- javil poveljnik straže, ni mogoče niti dihati. Tožilstvo je prav zaradi tega pripomnilo, da bo «čud-no», če bodo Sirhana usmrtili, kei v jetnišnici je že 80 na smrt obsojenih, proti katerim so ustavili Dostopek. Sirhan: dosmrtna ječa? Kaže, da z razsodbo Sirhana zadeva še ni končana. Ameriški in arabski odvetniki skušajo pripraviti skupno akcijo, da bi rešili življenje mlademu Jordancu: pri tem se bodo poslužili vseh mogočih sredstev in kar jim nudi zakon, to se pravi, iskali bodo v po-stopniku kak člen, ki jim bo dovoljeval dlakocepstvo, skušali bodo odložiti izvršitev razsodbe, vlagali bodo prizive itd. Nekateri menijo, da se bo ponovil primer Chessmana, znanega roparja, ki je čakal 12 let preden so ga končno spravili v plinsko celico. Arabski odvetnik Issa Naklen, ki se Je pridružil obrambnemu kolegiju, je novinarjem izjavil, da bo odpotoval v Beirut, kjer bo skušal koordinirati denarno in finančno pomoč za priziv in za ostale stroške. 7> napori bodo nesmiselni, če bo sodnik Walker spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo, kar je skoraj neverjetno, če pomislimo, da je ta sodnik v 16 letih to storil samo enkrat. Vseeno pa m mogoče že vnaprej izključiti te možnosti. Sirhanov primer je treba uokviriti v protestno akcijo proti usmrtitvam in čeprav ameriška javnost nima preveč simpatije do Jordanca, bo ta primer ponovno sprožil razprave o ustanovitvi in zakonitosti smrtne kazni. Eden od porotnikov, George Stit-1 zel, je sinoči povedal novinarjem,1 kako so v posvetovalni dvorani dosegli soglasnost. V začetku jih je bilo osem za smrtno kazen, dva za dosmrtno ječo, dva pa sta se vzdržala. Po dolgih urah razpravljanja so slednji štirje končno spoznali «resnico», ki so jo njihovi kolegi vztrajno branili. Porotnikom so dali možnost, da izberejo dve obliki Sirhanove osebnosti: ali umsko bolan ali politični morilec, ki je dejanje naredil iz sovraštva. Čeprav so o prvi možnosti govorili številni izvedenci, so porotniki vendarle sprejeli drugo tezo, o kateri so izvedeli marsikaj od številnih, prav gotovo bolj prepričljivih prič. Aloisa Kahla, ki je že več let proti plačilu nudil uradne informacije tuji tajni službi. Kahl je bil zaposlen v uradu za šifre zunanjega ministrstva. Kot javlja tiskovna agencija so že nekaj časa sumili, da iz tega urada Kuhajajo» tajne vesti. Ker so zasumili Kahla, so tega včeraj zaslišali na policiji, kjer je priznal, da je od 1959. leta dajal proti plačilu informacije tuji tajni službi. Po zaslišanju so ga prijavili sodnim organom, ki so odredili njegovo aretacijo. Časopis uKurier» piše, da je Kahl delal več kot deset let za sovjetsko tajno službo. Njegovo ime je bilo na seznamu vohunov, ki jih je častnik sovjetske tajne službe KGB, ki je v prvih dneh aprila pribežal v zahodni Berlin, izročil zahodnim oblastem. MILAN, 24. — Danes popoldne se je 29-letni Vincenzo Ascione ;a Portšci pri Neaplju, ki se je vra čal iz Nemčije, kjer je zaposlen, na vlaku nepričakovano popolnoma slekel pred mlado žensko, ki je tedaj prišla v njegov kupe. Na žen skino kričanje so pritekli agenti železniške policije, ki so vročega Neapeljčana prijavili sodišču pod obtožbo opolzkih dejanj v javnem prostoru. e m '« INTERVJU AMERIŠKEGA NOVINARJA 1NILLIAMA CROMIA Kaj misli prvi človek ki bi moral stopiti na Mesec Odgovori E. Aldrina, ki se bo poleti z Neilom Armstrongom spustil na satelit lem j ^ — Kako napredujejo vaše pripra- žaju, ve za obisk Meseca?* je vprašal doslej Cromie. «Počasi. Imeli smo več se-; zaupane, Stankov, toda ostali so še problemi,' nah, kakršne so po mnenju strokov-k: jih moramo rešiti Mislim, da bo: njakov na Mesecu. Toda mi jih bo- v kakršnem človek še nikoli dala okolico in napravila serijo P* ni bil. Naprave, ki so nam I snetkov.* . Jm so preizkušali v okolišči-' — Kako dolgo bo trajalo to r4* terjalo posebne napore delo zunai vesoljske ladje. Vsak problem, pred katerim se bomo znašli na Mesecu, sc bo dal rešiti na več načinov. Katerega bomo izbrali? Na primer, spustiti bomo morali gibljive stopnice, znositi opremo in fotografsko kamero iz vozila. Kako to narediti? Opremo bomo lahko nosili na hrbtu ali pa jo vrgli s stopnic Sicer pa smo sklenili, da bomo nosili samo tisto, kar je najbolj ne-obhodno potrebno.* — Ali obstaja kakšna pomembna razlika med zmanjšano težnostjo na Mesecu, ki znaša samo šestino Zemljine teže, in popolno oreztežnostjo v Mesečevem moduiu? «Seveda, ogromne razlike so. Po mojem mnenju je zmanjšana teža na 1 roko-) mo prvič preizkušali v stvarnosti in pri tem moramo takoj uspeti? — Kako daleč se boste lahko oddaljili od Mesečevega modula? -= ------, L 1 radi® Sodni postopek tudi proti Marcovemu očetu Dinu Vanniju - Slednji je v Filadelfiji zanikal vse PIŠA, 24. — Po proučitvi aktov o umoru Ermanna Lavorinija je republiški državni pravdnik dr. Raoul Tanzi podpisal zaporni nalog proti 16-letnemu Marcu Baldisseriju in ga uradno obtožil nenamernega u-mora in zakrivanja trupla. Formalno sodno preiskavo bo po nalogu državnega pravdnika vodil preiskovalni sodnik dr. Pier Luigi Maz-zocchi. Iz Filadelfije javljajo, da se je Marcov oče Dino Vannt predstavil italijanskemu konzulu dr. Carloniju, kateremu je izjavil, da je popolnoma inirenv da se ne boji ničesar in tudi skrivati nima ničesar. Van-ni je izrazil zaskrbljenost zaradi sinovih obtožb ter je zaprosil, da bi mu pomagali k čim prejšnji vrnitvi v Italijo. Vannl je namreč zaposlen kot kuhar na ladji «Sagittarius», ki pluje pod liberijsko zastavo in ker ga veže pogodba, ne more zapustiti mesta, še posebno, ker bi moral plačati globo. Vrhu tega nima niti ki bo v soboto praznoval 75 let, je denarja za povratno vožnjo. Verjetno bo italijanski konzul skušal doseči od družbe lastnice ladje «Sa-gittarius Shipping Co.» ne samo izreden dopust, temveč tudi predujem na plačo, ki bi mu zadostoval za povratek z letalom v Italijo. MiillliiliiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiHiimniiiiiiiiimiiin................................. Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA Konzorcij za gradnjo doka zadovoljen s podjetjem Farsuro h koncu Pripravljalni postopek gre Dok naj bi začeli graditi sredi maja V prostorih trgovinske zbornice je bil včeraj občni zbor članov Konzorcija za gradnjo zidanega doka v Trstu. Dnevni red je obsegal eno samo točko, in sicer razpravo o predlogu, naj se gradnjo doka zaupa milanskemu podjetju Farsuri, ki je kakor znano na ustreznem natečaju ponudilo najboljše pogoje in nato obdržalo svoje prvenstvo tudi po prizivu neke druge konkurentne družbe. Občni zbor je predlog sprejel, tako je pripravljalni postopek za uresničitev tega obrata ponovno napravil nekaj poti naprej. Sedaj se bo moral izreči o celotnem problemu posebm odbor, ki nadzira delovanje konzorcija in podobnih družb in organizacij, nakar bo lahko sledil podpis ustrezne pogodbe in pa izročitev del. Pri konzorciju so mnenja, da se bo delo za gradnjo zidanega doka lahko pričelo nekako sredi prihodnjega meseca. Muti in Accardo navdušila v Verdiju Kaže, da je letošnja spomladanska simfonična sezona res skrbno pripravljena, saj so si do sedaj sledili na Verdijevem odru res kakovostni izvajalci in dirigenti. Tako je bilo tudi na sinočnjem koncertu, na katerem sta nastopila mlada glasbenika: violinist Salva-tore Accardo in dirigent Riccardo Muti, ki sta naravnost navdušila občinstvo, ki je popolnoma napolnilo gledališče, te sam spored je bil zanimiv, saj so vse tri skladbe, ki jih je izvajal orkester Tržaške filharmonije, bile prvič izvajane v Trstu. Za uvod je orkester pod vodstvom odličnega Riccarda Mutija zaigral dokaj zanimivo Ghedinijevo skladbo ncAppunti per un Čredo*, sledil je Koncert za violino in orkester v a molu op. 99 Dmitrija Šostakoviča, za zaključek pa je bila na sporedu Čajkovskega «Prva simfonija v g-molu op. 13», mladostno delo Čajkovskega (napisal jo je, ko mu je bilo 26 let), a v katerem že zasledimo bistvene komponente kompozicijskega sloga ruskega skladatelja. Riccardo Muti, mlad dirigent, ki je zaslovel leta 1967, ko je zmagal na mednarodnem tekmovanju za dirigente «Guido Cantelli*, se je izkazal kot res zelo talentiran dirigent, ki je že sedaj, kljub mladim letom, popolnoma kos zelo zahtevnim skladbam in ki vodi orkester s popolno gotovostjo ter temperamentom. Poseben glasbeni užitek pa je bil nastop Salvalora Accarda, ki je tržaškemu občinstvu že znan, saj je igral v Verdiju že pred mnogimi leti Violinist, ki ima 28 let, od katerih koncertira že štirinajst, spada nedvomno med najboljše violiniste. Njegova izvedba izredno zahtevnega Šostakovičevega koncerta je bila naravnost superlativna, in to iz katerega koli vidika: v prvem in tretjem stavku (Nokturno in Passacaglia) je prišla do izraza njegova odHčna spevnost, v drugem in četrtem stavku (Scherzo in Burleska), pa njegova do kraja izdelana in briljantna tehnika, ki je prav tako prišla do izraza v dodani skladbi, s katero se je oddolžil navdušenemu in dolgotrajnemu aplavzu. -h- V LADJEDELNICI SV. MARKA Smrtni skok s stopnišča Sinoči so prepeljali na sprejemni oddelek splošne bolnišnice truplo 49-letnega Riccarda Garbarija iz Ul. Colleoni 20. Preiskovalni organi so menda ugotovili, da je nesrečnik, varilec po poklicu, napravi) samomor Baje le skočil v odprtino ob stopnicah neke stavbe v ladjedelnici Sv. Marka. Pri padcu na' tla le dobil številne zlome na Izvedenci evropskih skupnosti na dvodnevnem obisku v naši dekli Dino Vanni je novinarju florentinskega lista «Nazione sera» s katerim je imel po radiotelefonu razgovor iz Filadelfije, izjavil, da so ga Marcove izjave presepetile. Vanni je izjavil, da 'tistega dne ni bil v Via-reggiu, pač pa je bil 31. januarja, kp je mali E rman no Lavoripj.Izginil In tudi umrl, z gospo Livlo Lippl v Marini di Carrara. Povedal je tudi, da je šel z Lippljevo in njenim sinom v Genovo, kjer je skušal doseči vkrcanje na kako ladjo. Znano jc, da je tudi Baldisserijeva mati izjavila, da Vannija tistega dne ni bilo v Viareggiu. Policija je ugotovila, da je bil Vanni zadnje dni januarja v Genovi, vendar točnega dneva vseeno ni mogla ugotoviti. Prav tako so ugotovili, da je bil Vanni z Lippijevo, kakor je ona izjavila, v Marini di Carrara, vendar njunih imen v hotelu, ki ga je Lip-pijeva navedla, niso našli na registru. izročil tisku izjavo, v kateri je rečeno, «da za kakršnokoli politično krivdo predstavlja 24 let zapora zadostno kazen*. Rudolf Hess je že 24 let v mednarodni jetnišnici v Berlinu Spandau, kjer je še edini pripornik. Zadnja so iz zapora spustili 30. septembra 1966 Alberta Speera in Baldurja von Schiracha. Hess, katerega stražijo vojaki zavezniških sil, je edini jetnik v jetnišnici, kjer je 600 celic. Nacist je presenetil 10. maja 1941, ko je z letalom «Mešserschmidt 110» zapustil Nemčijo in se na škotskem spustil s padalom. 'TeŽaj se je govorilo, da je hotel začeti pogajanja z britanskimi oblastmi za prekinitev vojne. V LONDONU Tatovi zadavili žensko kot so videli na TV mov, naprave, ki jih nosim na hrb- j kamen dvignil, ga bova iz ri# tu, pa skoraj 25 » | njb kotoV fotografirala. Imela K® Kaj pa boste oočeli, ko boste j,udi tehtnico, na kater. bova s* zbrali prve vzorce Kamenja? tala primerke, ki jin bova zb# «Podrobno moram proučiti možno- jv bo preprečilo, da oi pobrala F sb za gibanje Zelo pomembno je, veg vzorcev in preobremenila 'f bom lahko napravil maksimalne da po vrnitvi na Zemljo lahko po- j soijsko ladjo» možne gibe, ne da bi se pri tem vem, kako se človek giblje na Me- j _ Koliko vzorcev pa lahko najv£( sečevi površini, če mora nositi to- j neseta s seboi? likšen tovor. Oceni., moram tudi | «Okrog 25 kilogramov.* „ Vidljivost v osvetljenih in neosvet- j _ Ali milite, da b lahko biv*^ ljen.h predelih in ugotoviti hočem, ! zunaj modula podaljšala? kakšno je ravnotežja v okoliščinan | »Trenutno je to bivanje onieJ zmanjšane težnosti.* ! z zalogami. Biti morava zelo poškodoval.* — Recimo Dri padcu7 «Ne. Bojim se majhnih mehan skih nezgod. Vsakokrat ko preizkusite kakšen nov aparat, vas čaka presenečenje Vse to je treba predvideti. Drugače se utegne tisto, kar ost* viucu. Ul Uficn.1- sc utcgi.c u.itu, Mir Kda.j boste zacei; snemati s ' vidna.* je samo po sebi lahko, spremeniti! televizijsko kamero? j — Torej to pomeni da bosta -g. v strašno težavo Na primer- da bil «Televiziiska k.mera ho žarela : ld zuna-i moduia »ajveč tri ure-postavil anteno je treba vtakniti £ bo v^cen^vzvod n^ «£,*» * - * majhno žico na določeno mesto. De- 'mi “ nimo, da vam to ne uspe, pa vendarle delo nadaljujete: dno antene se bo upognilo » — Ali utegne biti dosti stvari, ki b: lahko povzročile težave? «Ne gre za težave, marveč za oormia. Ko bova končala zbiranje, ‘“•-»uuuvmijc s kisikuui. --.l, vzorcev kamenja, bova proučila Me j ae bova mogla vrniti z vesolj sečeve vetrove, potem pa si ogle-1 *a°J° skozi predor, temveč p® 1 v nji strani.* — Torej, če bi se morala dejstvo, da se bomo takrat, ko bomo stopili na Mesec, znašli v polo- dnu lestve. V tem trenutku se bo eno televizijska kamera obrnila pro li lestvi, in če se bo takrat drugi član posadke znašei v vidnem polju kamere, liomo imeli njegovo sliko. Potem bova verjetno kameroj ----------- obrnila. Ko bova končala zbiranje' za Preskrbovale s kisikom, <* ________ i..... ■ i „ ' r»P hnua mncrlo nPCOJJ' seču? «Kakih 20 do 22 ur.» — Po opravljeni nalogi poti kem ne bo več potreono, da hr®1.. opremo za izredne primere? , * «Ne, obdržala bova samo S*s V nedeljo zvečer bo dopotovalo v naše mesto odposlanstvo carinskih izvedencev iz osrednjega vodstva evropskih skupnosti. Strokovnjaki bodo gostje deželne uprave, ter si bodo v ponedeljek ogleda-dali sedež deželne vlade m nekatere obrate v žaveljskem Industrijskem pristanišču. Isti dan ob 19. uri se bodo srečali na trgovinski zbornici s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. V torek bo na vrsti ogled ladjedelnice Italcantierl v Tržiču, nato pa turistični izlet v bližnjo okolico. S tem se bo zaključil dvodnevni obisk mednarodnih strokovnjakov na našem področju. Mopedist iz Padrič trčil v avtomobil Marco, ki je že peti dan za rešetkami zapora v Piši, je rekel, da mu je oče pomagal zakopati Lavorinija, katerega je malo prej nehote ubil in da je oče telefoniral La vorinijevim svojcem ter zahteval 15 milijonov lir odkupnine. Sedaj pa je Lavorinijeva sestra Marinella, ki je govorila z neznancem, izjavila, da glas izsiljevalca ni niti najmanj podoben glasu Dina Vannija. Ženska je lo ugotovila med poslušanjem magnetofonskega traku. Novinarji dveh milanskih časopisov in nekega rimskega dnevnika, so namreč registrirali pogovor z Dinom Vannijem in so tega predvajali Marinelli La-vorini. Ermannova sestra je takoj potrdila, da je z njo govoril moški s popolnoma drugim glasom in vrhu tega v drugačnem narečju. Novinarji so govorili z Dinom Vannijem, ko je bil ta v uradih neke pomorske družbe v Filadelfiji, ki pred-] stavlja lastnico ladje, na kateri je vkrcan. Vanni je novinarjem rekel, da je verjetno njegov sin Marco žrtev mahinacije človeka, ki mu ho- Da bi se izognil neznanemu mo- !LV slaho; Izjavil je, da se želi čim- toristu, ki je prihajal z neke stranske ulice v bližini kina «Lumie-re» pri Sv. Soboti, je 65-letni Giu-sto Gregor! iz Padrič 51 zavozil s svojim mopedom BM v neki avto ter se precej hudo poškodoval po notranji strani levega stopala, čelu in po desnem gležnju. Okreval bo v 10 dneh. Gregori se je peljal z mopedom proti Miljam. Da bi se Izognil motoristu, je trčil v avto fiat 1500, ki ga je upravljal 45-letnl Salvatore Secolt iz Ul. Metastasio 17. V trenutku nesreče je avto stal sredi ceste, ker je šofer čakal na priložni ,t.. da se vključi v tok vozil. Hudo se je opekla v tobačni tovarni url so oddelek Včeraj popoldne ob 17. sprejeli na dermatološki splošne bolnišnice 29-letno delavko Carlo Crosati por. Chiurco iz Ul. Monte Cengio 2/1. ženski so zdravniki ugotovili o-pekltne prve in druge stopnje na prsih In na hrbtu ter po stegnih. Chlurcova, katero je prepeljal v bolnišnico neki zasebni avtomobilist, je povedala, da se Je opekla v kopalnici tobačne tovarne «Ma-fattura tabacchl« v žavljah. Ko se je kopala pod prho, je nena- nogah ter na prsnem košu. Hude doma počila cev, ki dovaja toplo so bile tudi notranje poškobe, ki vodo. Oblil Jo je curek vrele vo-so povzročile močno krvavitev, de ter ji povzročil omenjene po-Garbari je umrl že med prevozom, škodbe. če ne bodo nastale kom-v bolnišnico ' plikacije, bo okrevala v 15 dneh. prej vrniti v Italijo, da bi bil bližje sinu, vendar je tudi pripomnil, da tega ne more storiti, dokler ga veže pogodba. Ce bi hotel takoj priti domov, bi potreboval pol milijona lir, ki ga pa nima. Poudaril je, da j-e Marco prav gotovo nedolžen in da ga je strah prisilil k lažnemu priznanju. Državni pravdnik dr. Raoul Tanzi je uvedel sodnik postopek tudi proti 49-letncmu Dinu Vanniju «Scrgiu» zaradi «soudeležbe pri zakrivanju trupla». To pomeni, da sodni preiskovalni organi verjamejo (in verjetno imajo tudi kake dokaze) Bal-disserijevim izjavam, da mu je oče pomagal pokopati Lavorinija na plaži Marina di Vecchlano. LONDON, 24. — Včeraj so neznani tatovi zadavili neko žensko, pri čemer so se poslužili sistema, ki so ga dve uri prej videli na televizijskem ekranu. V televizijskem filmu «Raj», ki je ambientiran v kolonialni Indiji, so prikazovali kako so tolpe roparjev uporabljali o-vratne rute za ubijanje trgovcev. Tatovi, vsi v starosti okoli dvajsetih let, so z brisačo zadavili 80-letno Fredo Beber, ko je prišla v pritličje stanovanja, da bi jih odgnala. Tatovi so zagrozili tudi njenemu možu in nato zbežali. Poročila sta se v Messini On 17 let star ona pa komaj 12 MESSINA, 24. — Občinski odbornik za anagraf Antonio Candela je danes poročil 12-letno Carmelo Ar-dizzone in 17-letnega Giovannija Idotto. Novoporečnca sta se spoznala pred sedmimi meseci in da bi se izognila oviram zaradi njune mladoletnosti, sta januarja letos zbežala z doma. V pričakovanju papeževega dovoljenja za cerkveni obred, sta se zaljubljenca hotela civilno poročiti. Ef*.......................... Robin Knox - Johnston je prvi obšel z jadrnico brez postanka našo oblo ter je preplul v 312 dneh približno 45.000 km hoditi po vesbiju Koliko kisik®'J i trsna za take izredt-e potrebe? «Za trideset minut * — Ali nosite kak pomožni r® voar na hrbtu7 mm " i «Seveda. Pritrjen je na vrhu rata za izredne primere. Toda j nosim samo rezervoa ■ s kisik0*®' ga pritrdim na prsi.* m — To pomeni, da se bosta m®^ pripraviti za vse to že, ko ®® na Mesecu? «Tako je. Že v trenutku, bova spustila na Mesec bova na sebi vesolisko ohlekn. rok®'j, na sebi vesoljsko obleko, rol in skafander, razen posebnega^, zirja, ki si ga bova pritrdil®t s f potem, ko bova stop la iz n,0.Uwf-— Ali se ne bo obema hkrab ko preoblačiti v precej ozkem štoru? «Res je to presneto liePr#J Aparat, ki ga bova morala <’% na hrbtu, je večji, kot pa ie.f predvideno, in ob:eka je bolj ® na, kot smo mislili Prijetno ne bo.* tj — Kakšen vtis ste imeli, ko s® ,jf izbrali, da boste prvi stopili sec?. . . «Misiim, da sem imel srečo. -lahko doživim tudi veliko ranje, če bi s iem zagotovo raC%i kajti preostane nam še ena etapa.* V ANGLIJI 12-ktni fant obtožen umora LONDON, 24. - Sodnik v ddi (Južni Walles) Je obtoži1 \ letnega fantka umora njego®® iflt.pl T'rnnT/-» rlob-lof/-»a AO jateljice. Truplo dekletca so ‘‘Lji reč odkrili pred dnevi. t* morilca so predali sodišču, 1 maja obravnaval njegov IIIIIHIIII.."""""""lili"..................................................................................iiimiii............................. NA PROGI CERVIA-PULJ RIM, 24. — Danes zjutraj so zdravniki javili, da je včeraj umrl Orlandino Cianci, katerega so v soboto kirurgi klinike prof. Valdo-nija rešili srčne kapi s pomočjo nove naprave, ki so jo imenovali «contropulsatore». Gre za napravo, ki olajša delo srčnim mišicam s tem, da odvzame kri z desne strani, ji vsrka kisik in jo nato po novno spravi v obtok S pomočjo te naprave je Cianci, ki je star 64 let, živel pet dni. BONN, 24. - Alfred Seidl iz Miinchna, odvetnik Rudolfa Hessa, bivše desne roke Adolfa Hitlerja, Včeraj otvoritvena vožnja italijanskega hidropzerja Na isti progi bo vozil tudi hidroglizer jugoslovanske družbe CERVIA (Ravenna), 24. — Danes so odprli turistično pomorsko progo med Jugoslavijo in italijansko obalo ob Romagni, kjer bosta izmenoma vozila hidroglizerja italijanske in jugoslovanske družbe. Današnje otvoritvene vožnje z italijanskim hidroglizerjem sovjetske proizvodnje, ki prevaža lahko 125 potnikov, na progi Marina di Ravenna — Pulj — Opatija in povratek, so se udeležili predstavniki oblasti in novinarji. Vožnja med Cer-vio in Puljem na 130 km dolgi progi bo trajala približno dve uri in pol Med otvoritveno vožnjo je predsednik turistične ustanove v Cer-vii — Milano Marittima orisal drugo izvedbo tekmovanja v vodnem smučanju «Coast to coast* Cervia — Pulj. Tekmovanje za nagrado 5000 dolarjev, se bo začelo 15. maja in se zaključilo 15. septembra. Prve prijave so že dospele. Letos se bo tekmovanja prvič udeležila ženska: gre za mlado Nemko Irmgard Kiehl iz Miinchna. V NEMČIJI Dva generala Bundeswehra člana neonacistične stranke BONN, 24. — Dva generala Bun-deswehra sta se vpisala v naclo-naldemokratsko stranko skrajne desnice (neonacistična stranka). To Je potrdil glasnik strankinega vodstva Hans Joachim Richard v Hannovru, vendar njunih Imen ni hotel Izdati. Pripomnil pa Je, da Je v NPD še najmanj pet polkovnikov zvezne armade. V SREDIŠČU BIENNA V ŠVICI Oče ugrabil hčerkico in jo odpeljal v Prago Šestletno dekletce je dobilo z materjo in oči• po dogodkih v ČSSR zatočišče v Švici niom BERN, 24. — Neki 30-letni mož je včeraj ugrabil v središču Blen-ng 6-letno češkoslovaško dekletce, Dagmar Kusbelovo, ki je stanovala z materjo. Nekatere osebe, ki so prisostvovale ugrabitvi, so izjavile, da se je dekletce skušalo upirati in da jo je neznanec odpeljal z avtom v smeri Soleure. Kasneje se Je zvedelo, da Je malo Dagmar ugrabil njen oče, ki jo je odpeljal v Prago. Otrok Je prišel v Švico po vdoru članic varšavskega pakta na CSSR avgusta lani, kjer je dobil z materjo ln z očimom zatočišče v Bien-nu. Policija, ki Je takoj uvedla preiskavo, Je ostala praznih rok. Ponoči so preiskovalni organi u-gotovili le, da je Dagmar ugrabil njen oče, ki je že odpotoval z le- talom v Prago. On Je n*"y0' že pred dnevi rezerviral dv® it zovnicl za letalo na nJegOy jt' otrokovo Ime. Dagmar je N1® Jena v njegovem prvem Dogodek Je razburil Javno .(»' nje v Švici ln je povzro&LJjp skrbljenost med češkoslov*7V begunci. Pravijo, da je mo** grabitelj, ki Je s tako lahko*** ji« peljal dekletce, Imeti v h1^) f samo pomočnika, pač pa t®*' pr1' lo točne podatke in podrobh®. J pravljen načrt, ki ga je vL,jiir sestavil z osebami, ki so kraj, kjer sta mati ln otrok „1(1* zatočišče. Mater je ta f*' močno užalostlla, ker se *n?lILv»1! niti v domovino, da bi r svojo hčerko. Izposlovala namreč politično zatočišče V ca zai tal ea lia Pri *«, tiv vai log liji raj so str- •iz ok\ in kuj in zna sta toč tet, V tec na kov tivr de din vid V nja je "Hill, V '«6 v«n 1{k kot hot 'it, ‘ke fck. V«l| do *itn tiij Ko hit lia, no. r>a Že, i rai di de S0’ « vol ®d dol Kil 'k čir da to *n» daj K f' I | f 1 h ENO OD DRAMATIČNIH VPRAŠANJ SODOBNEGA SVETA Kako naj se obvarujemo pred jedrskim žarčenjem Evropski in ameriški znanstveniki proučujejo škodljive posledice ** jih na človeškem organizmu povzroča uporaba atomske energije bližini Rima, v študijskem . ™ v Casaccii, se je te dni taiCeNs‘mPozij> ki ga je organizi-sner aciona*ni komite za jedrsko ]jaj Ea njem se bo razprav- probl Pret^V3em 0 dramatičnem stj, škode oziroma nevarno-tivj ? daljši časovni perspek- Vanip ,.s^avlja za človeka izžare-loiiin' V 'aboratoriju za radiobio- ^'"kjer edinstyenem v vseJ Eta- soZiso°V,unJa,. s tega področja — T se vrše eksperimentalna '>kv^enkeJ in Evrope. da bi k in j . mednarodnega sodelovanja v-’ ■ Javnosti izmenjali svoje iz- to in tn ustrezne informacije, znani/ C1 izboljšanja splošnega stave °, zdravstveni zaščiti se-ločil ,z?devnih zdravniških pripo-tet* 'človek6 fizične integri- t^Prašanja, o katerem je imela da : azPrava, se je glasilo: Kakš-kov ff P0=°stnost zakasnelih učin-tivn„Uufnoi’ji, levkemija, degenera-_ okvare) med prebivalstvom de stavimo, milijone oseb - g.e-čine a Različne, tudi majhne koli-vidJ-uarevanja, ki ne povzročajo neposrednih posledic? flia iPlošnem se postavlja nasledil rmPeva- Od davnih začetkov ovestvo bilo izpostavljeno na- l,,"""Ml'II.IU,l„IIllIIIlllllll.Illllllllllllll V nedeljo v Velenju 1941-1969 VpijJ^deljo, 27. t.m. bo v Velenju veill0.Slavie- ^ tem lepem, no-ste- štajerskem mestecu bo o-k0t Proslava štajerskih in lb Partizanskih enot, po-le»iskSlaVne XIV- divizije iz Do-vitve * na štajersko in ustano-»ke* ^sv°b°dilne fronte slovenil^/" baroda. Na to slavje, ki bo vejj, ** Neslovensko proslavljanje i)0 ^ dni osvobodilne borbe, bo- tj' ki žive v matični domovini, *ikdi - ° DriMi’ poles množice |t„ "Progi Slovenci iz zamejstva, vroš ‘"eje. t^šei in Primorci s te strani “oravia lu študenti v Bariju li^pžniško podjetje »Nuova Ita-bo j“e v Bariju priredilo nekakšna , °aterenco Alberta Moravie, ieoj a!fr' so mu kitajsko razpolo-^ študenti oporekali. taSči,, borznih špekulacij, to ni Za vas. Presenetljiva vest {M, to^.22^ do 22.7.) Ne stopite Sf** liubtte si J« začrtali. Spoznali 7, osebo, ki vas bo oča 6 ** Do«? 23'7’ do 23.8.) Odstranite kovnega kroga, kjer ste v ravnim izžarevanjem: kozmičnim in gama-žarkom, ki jih izžarevajo radioaktivne snovi, vsebovane v skalovju, in izžarevanjem elementov, ki se nahajajo v človeškem telesu. Vpliv naravne radioaktivnosti na človeka v teku tisočletij ni znan, obstaja pa mnenje, da je prilagoditev popolna. V našem stoletju so bila k temu dodana še umetna izžarevanja, katerim so ljudstva izpostavljena, nevarnost pa prihaja iz različnih virov: tu so naprave xžarkov, ki se čedalje bolj uporabljajo v medicinski praksi; znanstvena raziskovalna dejavnost in še zlasti ona v zvezi s proizvodnjo električne energije s pomočjo jedrskih reaktorjev, kjer se poraja nevarnost, da radioaktivni odpadki okužijo okolje; uporaba radioizotopov v kliničnih ter industrijskih laboratorijih; radioaktivni delci (povzročajo oziroma jih ustvarjajo atomske bombe), ki ostajajo v višjih legah stratosfere in padajo na zemljo celo po dolgih letih, ob nevarnosti, da okužijo cele kontinente. Med prebivalstvom Hirošime, izpostavljenem izžarevanju prve a-tomske bombe, so bili ugotovljeni primeri levkemije, usodne krvne bolezni, ki so dosegli višek v obdobju petih-desetih let po eksploziji. Ob trenutnem stanju je le v splošnih obrisih znana pogostnost bolezni, ki so jih bila povzročila davna akutna ali stalna izžarevanja. Zato spričo tako resnih nevarnosti znanstveniki danes zelo poudarjajo veliko važnost poglobljenega študija doslej še nerešenih vprašanj zaščite, naj si bo v pogledu posameznikov, poklicno izpostavljenih tej nevarnosti, kot tudi v zvezi z večjimi človeškimi skupnostmi. Raziskovalna dela na področju radiobiologije so zadnja leta privedla do bistvenega napredovanja, zlasti kar se tiče vprašanja celičnih okvar. Poizkusi se vrše na živalih, pri čemer se uporabljajo nove metodologije in nove tehnike. O tem nas prepriča, postavimo, tudi velika staja laboratorija v Casaccii, ki jo smatrajo za eno največjih in najbolje opremljenih v Evropi, v njej pa letno vzgoje okrog 100 tisoč mišk. Neobhoden pogoj za dosego želenih rezultatov, pa je vsekakor tudi do podrobnosti razvita tehnologija vzreje. V strogo hadzorova-. nem okolju, brez patogenih klic, tu že od 1. 1964 odbirajo za radiološke poizkuse - pokolen^a žist&li S posebnimi značilnostmi. Razmnoževanje se vrši med brati in sestrami skozi dvajset pokolenj. Tako je zagotovljeno istoredno potomstvo najčistejših potez. V takšnih razmerah se v določenem smislu poizkusi vrše, kot da bi se stalno obdeloval en sam primerek živali, katere genetična dediščina je do potankosti znana. Vsaka od teh živali ima svoj anagraf-ski kartonček, so pod stalnim opazovanjem in sleherna sprememba, ki pri teh malih sesalcih nastopi v njihovih celicah ali organičnem ustroju kot posledica izžarevanja, ..................................................... mi......................................... Pred bratskim srečanjem na Opčinah Kakor smo včerai poročali, bo v nedeljo na Opčinah koncert dveh pevskih zborov iz Pulja. Na pobudo prosvetnega društva «Primo-rec» iz Trebč prideta m prijateljsko srečanje v Trebče in na Opčine zbor kulturno-umetniškega društva «Matko Brajša-Rašan* in pevski zbor italijanske manjšine v Pulju «Lino Mariani». Včeraj smo predstavili puljski hrvaški pevski zbor. danes pa se bomo ustavili pri programu, ki nam ga bosta v nedeljo puljska zbora posredovala v openskem Prosvetnem domu. Koncert se deli v dva dela. V prvem delu nastopa hrvaški, o drugem pa italijanski pevski zbor. Če bo le možno pa bosta ob koncu zapela oba zbora skupaj in sicer pesem «Purn je Pula mladih momariča*. znano pesem Ivana Matetiča-Ronjgova. Puljski hrvaški pevski zbor bo začel s tako imenovano istrsko himno tKrasna zemljo Istro mila» skladatelja Matka Brajše-Rašana. Nato bodo sledile štiri pesmi Matetiča-Ronjgova in sicer «Bela ne-deja», «Oj divojko», tDraga nam je zemlja» in *ča ie moren. Vse te pesmi spadajo v tipični istrski melos, ki ga je tako podrobno obdelal Matetič-Ronjgov in ki je osnovna domena delovanja tega pevskega zbora V drugem delu programa tega pevskega zbora so na vrsti naslednje pesmi: *lz Zagorja» in *Laku ned* Lisinskega, nadalje žganjčeva všokačkan, A-damičeva *Vsi so prihajali», Suho-nova ra-bili za prve količine jedrskega goriva. Čeprav inž. Štambuk, posredno vsaj, zagovarja gradnjo atomske centrale, omenja tudi nasprotovanja tem načrtom, nasprotovanja, ki prihajajo predvsem iz Bosne in Hrcegovine ter iz Srbije, kjer se trdi, da bi se tudi bodoče pomanjkanje električne energije moglo priti z električno energijo iz tako imenovanih klasičnih virov. Po mnenju teh bi bilo bolje graditi več novih hidro in ter-mocentral. V zvezi s tem je treba dodati, da za to govorijo tudi mnogi ekonomski pokazatelji, ki jih nihče ne sme zanemarjati. Skratka, načrti o gradnji jedrske centrale se še vedno obravnavajo, hkrati se pa postavljajo tudi druge možnosti in upoštevajo vsi momenti, ki v zvezi s tem prihajajo na dan. Ko že govorimo o jugoslovanskih naporih za zagotovitev zadostnih elektroenergetskih virov, bomo omenili, da bo v prihodnjih dneh začela z obratovanjem nova hidrocentrala na Dravi. Gre za hidrocentralo «Zlato!ičje», ki je na samem robu Maribora in ki je nekaj posebnega za vso Jugoslavijo. Ob koncu zadnje vojne je bila na jugoslovanskem delu Drave ena sama centrala in sicer Fala, ki jo je stari Jugoslaviji zapustila avstro-ogrska monarhija. V času nemške okupacije so Nemci za- čeli graditi na Dravi še eno centralo, vendar so bili ob polomu z deli šele v začetku. Po osvoboditvi pa so zgradili na Dravi že pet novih hidrocentral in sedanja centrala «Zlatoličje* je že šesta nova centrala, tako da se je po zadnji vojni 50 let stari «Fa i» pridružilo že šest novih hidrocentral. Posebnost nove centrale je ta, da je »prekopskega tipa*. Kaj je to? Za centralo »Zlatoličje* so vodo Drave speljali v 17 km dolg prekop, v katerem se ustvarja 33 metrov padca. Dva agregata bosta s pogonsko silo, ki jim jo bo dajalo 450 kub. m vode na sekundo, proizvedla okoli 570 milijonov kWh električne energije na leto, S tem bo vseh sedem hidrocentral na Dravi doseglo poprečno ietno proizvodnjo 2,7 milijarde kWh elektrike na leto. Jez. ki zaustavlja dravske vode na tem področju, je precej visok, tako da se bo raven Drave v Mariboru dvignila za 7,5 metra. Za gradnjo prekopa so morali izkopati 10 milijonov kub. metrov zemlje, v nasipe so vložili 4 milijone kub. m materiala, v zavarovanje dovajalnega prekopa pa so vgradili poldrugi milijon kub. m betona. Še bi lahko govorili o novem uspehu gradbenikov, vendar pa ne moremo mimo nečesa drugega, ki meče na ta uspeh tudi senco. Pred nedavnim so se oglasili k besedi tudi strokovnjaki, ki ne spadajo v področje elektrogospodarstva in gospodarstva nasploh, in se ukvarjajo bolj z drugimi vprašanji, vštevši higieno in biologijo. In ti strokovnjaki so ugotovili, da bo akumulacijsko jezero, ki se bo raztezalo od spodnjega dela Maribora pa vse do centrale pri Mariborskem otoku, močno zasmrajeno, ker da načrtovalci niso upoštevali odplaknih voda Maribora, še posebej močne mariborske industrije. Kaže, da ne bo druge rešitve, kot speljati vse mariborske odplake po posebnem kanalu niže po Dravi, vsekakor preko nove centrale. NOVE KNJIGE Birmingham Stephen: Stolpi ljubezni Roman «STOLPI LJUBEZNI* a-meriškega pisatelja Stephena Birminghama, (slovenski prevod Janeza Sivca je v knjigi, katero je opremila Melita Vovk-Štihova, izdala pa založba Lipa v Kopru), ima mnoge od tistih lastnosti, ki tako delo napravijo pri jubljeno. Ima zanimivo, dovolj pestro in tragično zgodbo, dogaja se v svetu premožnih ljudi ameriškega podeželja, je tudi zanimivo in dobro napisano, tako da bralca pritegne. Tudi kritika delu, ki ima svojo moralno in idejno vrednost, vsebuje rahlo družbeno kritiko, in ki ima seveda tudi svojo umetniško vrednost, ne bo mogla veliko očitati. Tako nam je torej s to knjigo založba Lipa posredovala tekst, ki ga bodo številni prijatelji solidnega branja in knjig s sodobno družbeno problematiko, radi prebirali. Uspeh je torej knjigi tudi na slovenskem knjižnem trgu zagotovljen, pa čeprav nam kakega velikega dela založba s to knjigo ravno ni posredovala. «Stolpi ljubeznih pa so vendar soliden tekst s prikazom sodobnega ameriškega življenja, napisan zanimivo in malce kritično pa tudi z estetskimi vrednotami, tekst, ki nas sicer posebno ne navduši, pa nam vendar odkrije pogled v sodobno problematiko ameriške družbe. V tem romanu nam pisatelj prikazuje solidno, poprečno ameri ško družino srednje bogatih poslovnih ljudi, ki jih na zunaj predstavljata predvsem Aleksandra Ca-rey in njen sin Hugh. Ta se je ločil od žene in izstopil iz podjetja, katerega družabnik je bil, ter se iz New Yorka vrnil domov. Doma spet sreča svojo mladostno prijateljico Edrito, ki se je tudi ločila in prišla na obisk domov, nedaleč od Hughovega doma s stolpi. Že kaže, do. se bosta mladostna prijatelja, ki sta si ohranila simpatije, poročila. Toda ko pride spričo smrti Huahove sestre do usodnega preobrata, se Hugh odtrga od matere in od Edrite in se sam spet odpravi v svet. Hu-ghova sestra se je odločila za smrt, ko jo je mati tako rekoč prignala domov od njenega zaročenca, letalskega kadeta, da bi sama krojila njeno usodo, kot je bila navajena to delati z možem in otroki. To pa je bilo usodno ne samo za njo, temveč tudi za sina Hugha, ki je tako dobil toliko notranje moči, da se je odtrgal od matere in tudi od Edrite, fci vendarle ni bila pravo ljubezen in do katere so ga vendarle bolj vezali le mladostni spomini. Tako nam torej roman predstavlja svet Hugha, njegove sestre in svet Edrite, predvsem pa svdt Hughobe ‘ matere. Ta je tista, ki vodi svojo družino, ki je na skrivaj dajala denar sinovemu družabniku, da ga je vzel v podjetij e, ta je tista, ki je hotela svoje odrasle otroke voditi še v zrelih letih. Pri tem je vedno trium-fifala, čeprav samo v besedah in zunanjem blišču. In čeprav je svojo oblastiželjnost plačala ne samo z izgubo hčerke katero je tako re koč sama pognala v smrt, temveč tudi z izgubo edinega sina. Roman tStolpi ljubezni* je torej predvsem roman o častitljivi in častihlepni ženski, katere niti vodijo vse življenje svojih družinskih članov, ženske, ki je hladna, preračunljiva, navzven bleščeča, na znotraj pa kihka, ženske, ki je v svojem bistvu vendar le tragična figura. Njen sin pa je prav do konca, ko stori odločen korak, bleda, neizrazita figura, tudi v svojem značaju bolj šibak, ki pa vendar trezno in realno gleda na svet in konec koncev le izbere svojo pot. Pisatelj s ika torej sodobno a-meriško družbo in ameriško družino, predvsem s prikazom poglavitnih oseb, njihovih misli, idej in stremljenj. Pisatelj ne slika toliko okolja temveč vse bolj notranjost svojih junakov, svet njihovih misli in čustev. Vse to nam prikazuje predvsem z dialogi in manj z opisi. V dialogih pa je mojster in zato ti prevladujejo v pripovedi. Seveda je tudi dogajanje romana samo dovolj zanimivo in pestro, da bralca pritegne, čeprav se mora sicer v začetku pretolči skozi preobširno in ne preveč dinamično ekspozicijo, ki nam predstavlja rod in okolje, v katerem ta živi. Knjiga je tako dovolj zanimiva, dovolj primerna tudi o-kusu našega poprečnega braca in tudi dovolj moralna ter idejno primerna, da je blizu našemu sodobnemu človeku. Roman «Stolpi ljubeznih — simbolično ime mu daje stari grad s sto'pi, v katerem živi Hughova družina utesnjeno življenje — bo kot solidno poprečno delo dovolj privlačen tudi za slovenske bralce, bo jim pa tudi povedal nekaj o sodobni a-meriški družbi ter njenih moralnih ter splošno človeških problemih. Sl. Ru. Dvojezični inštitut v Bocnu V Bocnu je pod pokroviteljstvom «Skupine za proučevanje vprašanj bocenske pokrajine* bil ustanovljen dvojezični univerzitetni inštitut za usposabljenje in izpopolnjevanje učnega osebja različnih etničnih skupin ki žive in delujejo v bocenski pokrajini. Smoter te pobude je, da bi se z vsemi močmi sodelovalo ter prispevalo k rešitvi ali vsaj zmanjšanju spopadov in sporov med narodi, kakor tudi, da bi se pospešil razvoj razumevanja med etničnimi, jezikovnimi, verskimi in socialnimi skupinami. Spričo tega si je omenjena «študijska skupina* postavila za nalogo, da bi se v bocenski pokrajini ustanovil inštitut na univerzitetni ravni, kjer naj bi se italijansko učno osebje pripravljalo za pouk v nemških, nemško pa v italijanskih šolah. Profesor Furth — ki je eden od ustanoviteljev «študijske skupine* in poučuje na »Saint Augustine's College* v mestu Raleigh (Severna Karolina, ZDA) — je na tiskovni konferenci včeraj dejal, da bi rinštitut lahko koristil potrebam nemške jezikovne skupine, ki se bo tudi v pogledu usposabljanja osnovnošolskih učiteljev morala prilagoditi, težnjam, ki so se že uveljavile v mnogih deželah in se bodo tudi v Italiji. Trenutno obstoječa ustanova učiteljišča, namreč, ne bo vec zadostovala za pripravo osnovnošolskega učitelja. Sicer pa bi višji dvojezični inštitut prišel prav tudi mladini italijanske narodnosti iz bocenske in tridentinske pokrajine* PREJELI SMO TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Folklorna glasba; 10.00 Koncert ob obletnici osvoboditve; 10.45 Iz poezij Iga Grudna; 11.00 Partizanske pesmi; 1120 Znani orkestri; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 13 30 Glasba po željah; 15.30 Codignola: «Gesta»; 17.10 Merkujeva glasba; 17.20 Program za mladino; 1815 Ansambel Pa-petti; 18 50 Komorni koncert; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Orkester; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.45 Operna glasba; 21.45 Melodije; 22.15 Skladbe davnih dob. KOPER 6.30, 7.30, 1?.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester; 10.45 Popevke; 11.15 Nove plošče; 11.45 Popularni pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah: 14.00 Glasbena šola iz Idrije; 14.20 Ansambel Rossi; 15.30 Pisana paleta; 17.00 Simf. koncert;'18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Stom-pers; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Pianist A. Rubinstein. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka B. Nilsson; 13.15 Poje Don Backy; 14.00 in 15.10 Plošča za poletje; 15.30 Nove knjige; 16.30 Neapeljska pomlad; 17.05 Program za mladino; 1913 Roman; 20.15 Radijska črtica; 21.15 Italijanske PETEK, 25. APRILA 1969 partizanske pesmi. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje, 10.00 Motivi pod vedrim nebom; 10.35 Telefonski pogovori; 12.15 Partizanske pesmi; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box, 15.18 Pianist R Cassadesus; 16 00 Plošča za poletje; 17.00 Glasba in šport; 19.00 Plošče; 20.00 Program z A. Lu-pom; 21.10 Pregled prireditev. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 10.45 Satie in Milhaud: 11.15 Orglar G. L. Centeneri; 12 20 Mozart, Beethoven, Schumann; 13.00 Lisztov simfonični poem »Hungaria*; 14.30 Martinujev dvojni koncert; 15.10 Petrassijev deveti psalm; 18.00 Mozartova simfonija K 297; 18.45 Kulturni pregled: 19.15 Koncert; 20 30 Znanost in filozofija v Italiji; 21.30 25 april 1945 FILODIFUZIJA 9.15 Baletne glasna; 10.20 Čajkovski, Hrestač' 11.00 Wagner: «Lohengrin»; 14 40 Scarlattijeve sonate. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00. 13 00 15 00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Skladbe Srede in Ivana Ščeka; 8.55 Pionirski^ tednik; 9.25 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pesmi Griega in Rahmaninova; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; Zdravstveni vestnik, glasilo slovenskega zdravništva, marec 1969, supl. 1. april 1969 Dometi, časopis za kjituru, knji ževnost i društvena pitanja, Matica hrvatska, Ri.eka, god. I. broj 1-5, god. II rroj 1-3. Le radici stonche delta rivolu-zione cubana. Edizioni Ideologie, Rim. Rinascimento — Rivista dellT-stituto Nazionale di Studi su' Rinascimento, Seconda serie, Volu-me settimo, Šansoni, Firenze. v///////, V/S/S/A im 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba' 15.20 Napotki za tu riste; 15.45 Turisiična oddaja; 16.00 Vsak dan za »as; 17.05 Člo vek in zdravje; 17 15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18 45 Na križpot-jih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B Kovačiča; 20.00 Komorni zbor RTV, 20 30 Dobimo se ob isti uri' 21 15 Oddaja o morju; 22.15 Opusi S. Osterca in J. Slavenskega; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Francoščina: 13.00 Na domu; 13.30 Dnevnik, 14.00 Športno popoldne; 17 00 Pr igram za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.43 Komorna glasba; 19.15 Družinsk' proračun; 19.45 Šport ir< ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 TV tednik; 22 00 Th. Wilder: La regina di Francia; 23.00 Dnevnik. II KANAL 17.00 Šport; 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film; 22.35 Filmske in gledališke kronike. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.35 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli; 11 00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Mladinski film; '8.15 Grieg: Koncert za klavir in orkester, 19.00 V središču pozornosti, 19.45 Za boljši jezik; 20 ?0 3-2-1; 20.35 5. zaseda — slov. film; 22.05 Veš, vem. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.4, najnižja 9.5, ob 19. uri 15 stop , zračni tlak 1012,3 raste, vlaga 66%, veter severozahodmk 3 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25. aprila ; MARKO , Sonce vzide ob 5.02 in zato«5 19.04 — Dolžina dneva 14.02 "" J na vzide ob 11.22 in zatone °° ■' Jutri, SOBOTA, 26. apri» ZDESLAV POGOVORI NA SEDEŽU INTERSINDA 0 LADJEDELSTVU Sindikati zahtevajo polno zaposlitev in prehod vseh delavcev v novo družbo Pogajanja se bodo nadaljevala 5. maja, da lahko Fincantieri poglobi proučitev zahtev sindikatov Obvestilo izletnikom v Bolgarijo Polaganje vencev na krajih mučeništva Včeraj zjutraj so se v prostorih Intersinda ponovno začela pogajanja med predstavniki Fincantieri in sindikatov za pridobitev naročil za ladjedelnico Sv. Marka v pričakovanju njene dokončne preureditve ter namestitve njenih delavcev v okviru združene družbe Arzenai-Sv. Marko. Predstavnik FIOM je skupno naložbo 40 milijard lir, in sicer za gradnjo obrata, v katerem bo našlo zaposlitev 2.100 ljudi. Krožni sklad je bil kakor znano ustanovljen leta 1955, in sicer z namenom, naj bi pospeševal industrijski razvoj oziroma povzemanje stvarnih gospodarskih pobud na Tržaškem in Goriškem. ravnatelju Fincantieri dr. Bazzurru Sklad je v začetku razpolagal s in ravnatelju Tržaškega arzenala inž. Stuparichu naglasil že znana stališča, ki jih je nakazal prejšnji teden. To stališče sta popolnoma odobrila izvršni odbor FIOM ter skupščina delavcev, ki so jo nalašč za to sklicali. FIOM vztraja predvsem na tem da se spoštujejo sklepi CIPE z dne 11. oktobra 1968. to je da je treoa v razdobju, ki je predvideno za preureditev krajevnega ladjedel-stva, dati absolutno prednost pridobitvi novih naročil, tako da se zagotovi za ladjedelnico Sv Marka popolna zaposlitev delavcev, tudi če hi morali zaradi tega nekoliko »kasniti to preureditev. Ker pa se ni moč izogniti združitvi, naj se alternativno dodelijo vsa naročila, ki so že zagotovljena, in tudi tista ki Jih bodo zagotovili v prihodnosti, družbi Arzenal-Sv. Marko. V tem primeru pa je treba poskrbeti, da preide na to družbo vsa površina in naprave, ki so ostale družbi CRJDA in ki so neogibno potrebne, da se bo lahko nadaljevala gradbena dejavnost. V tem primeru je naravno, da se morajo premestiti v to družbo vsi sedanji delavci Arzenala in Sv. Marka, tako da bi prišlo do dejanske spojitve, ki bi na vsak način zagotovila polno zaposlitev ter da ne bi delavci prav nič zgubili pri prejemkih zaradi morebitnega čakanja na delo. Razprava se 'e sukala okoli tega stališča, s katerim so se v bistvu strinjale tudi druge sindikalne organizacije. Ta razprava je pripomogla k temu, da so poglobili nekatere plati vprašanja. Sindikat FIOM je skupaj z drugimi sindikati vztrajal na takšn. rešitvi. Fincantieri si je pridržala pravico, da natančneje prouči položaj in da odgovor na prihod njem sestanku, ki bo 5. maja. sredstvi nekdanjega tržaškega fonda ERP, ter s sredstvi, ki jih je dala pozneje na razpolago ZVU, nato pa še italijanska vlada. V državnem proračunu za leto 1968 je bila nakazana vsota 4 milijard za povečanje razpoložljivosti sklada, in prav toliko bo dalo zakladno ministrstvo v sklad še v vsakem naslednjem letu do vključ- no 1972, tako da se bo s to nove vrsto nakazil skupna razpoložljivost sklada povečala za 20 milijard lir. Kongres upokojencev CGIL V Ljudskem domu v Ul. Madon-nina štev. 19 bo jutri pokrajinski kongres upokojencev CGIL v Trstu. Kongres se začne ob 9. uri ob navzočnosti vsedržavnega tajnika upokojencev Rina Bonazzija. Ob 11. url bo v isti dvorani javno zborovanje. na katerem bo govoril Bo-nazzi. Sindikat vabi vse upokojence in upokojenke, naj se udeležijo zborovanja. .................................mn.... DOBRA VEST ZA BIVŠE DEPORTIRANCE V NAC. TABORIŠČIH IZ KROŽNEGA SKLADA 26 milijard lir za «Grandi Motori» Zakladni minister Colombo je včeraj odobril sklep pristojnih gospodarskih oblasti, naj se delniški družbi «Grandi Motori Trieste« podeli vsota 26 milijard iz krožnega sklada gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Finančni poseg bo predvidoma omogočil Urnik trgovin za 25. april Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da bo urnik trgovin, brivcev in salonov za petek, 25. april naslednji: danes, 25. aprila: trgovine ostanejo zaprte z naslednjimi izjemami: mlekarne odprte od 7. do 12. ure; cvetličarne odprte od 8. do 13. ure; slaščičarne odprte od 8. do 21.30; v soboto: trgovine podaljšajo delovni umik za pol ure, vključno tiste z železnino, kovinskimi izdelki, stroji in servisom za avtomobile, ki bodo izjemoma imele odprto tudi v soboto popoldne; v nedeljo: trgovine ostanejo zaprte, razen mlekarn, ki imajo odprto od 7. do 12. ure in slaščičarn, ki imajo odprto od 8. do 21.30. Kmalu bo podpisan dekret o izplačevanju odškodnine Za vprašanje sta se zavzela socialistični senator -podtajnik Caleffi ter senator KPI Maris, ki je o tem obvestil poslanca Albina Škerka Poslanec KPI Albin škerk, ki je j (Pom. družba Italia), L. D’Orlando neka-' nie*seci Poslal. pismeno (Lavanderia a Vapore Triestina), vprašanje pristojnemu ministrstvu m t ,]in rSnnunifiikn ni zaradi zavlačevanja pri izplačilu, ^ c nf ’ DM' odškodnine bivšim političnim de- j 5* i^oc. San Marce. Be-portirancem v nacističnih tabori-1netke). M. Pezzi (Arsenale Triesti- odškodnine bivšim političnim de-1 ‘'T,V“ČJ portirancem v nacističnih tabori-1 netkeJ ščih. se je te dni osebno pozani- no • S. Marco) in G. Postogna (Es-mal v Rimu, kako je s to zadevo, so Standard Itaiiana, Trst). Govoril je v torek in včeraj s komunističnim senatorjem Marisom, Vse naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se pri- j javili za izlet v Sofijo in Istanbul: prosimo, da v teh dneh poravnajo celotno vpisnino. Tudi mi smo namreč vezani na določene roke in bi nam bilo žal, če bi morali tiste, ki ne bi vpisnine poravnali najkasneje do 3. maja, brisati iz seznama izletnikov. Zato še enkrat prosimo, da se oglasijo v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in kdor še ni prinesel svojega potnega lista, naj to stori ob tej priložnosti. Naš posebni vlak za Sofijo bo imel tudi svoj jedilni vagon, če bo dovolj prijavljenih za kosilo na poti v Sofijo in za večerjo ob povratku iz Beograda. Vsak obrok stane 1000 Ur. Vse, ki bi si hoteli naročiti oba obroka, naj to sporočijo na upravi našega dnevnika, kajti rezervacije v vagonu se ne bodo sprejemale. Boni za kosUo in večerjo bodo razdeljeni že pred odhodom iz Trsta. V kratkem bodo objavljena tudi podrobna navodila in dokončni program izleta. Uredništvo GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA v Kulturnem domu v Trstu V soboto, 3. maja 1969, ob 16. uri (za šole) Branislav Nušič PROTEKCIL4 Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. ki je podpredsednik Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Senator Maris mu je včeraj sporočil, da sta skupno s socialističnim senatorjem in podtajnikom v ministrstvu za turizem Caieffijem, ki je predsednik omenjenega združenja, v sredo ponovno in energično posredovala pri zakladnem ministru Colombu, ki jima je zagotovil, da bo v najkrajšem času podpisal dekret, na podlagi katerega bodo sezname upravičencev izročUi banki «Banca Nazionale del Lavo-ro», da izplača vsakemu, kar mu pritiče. Predsednik sen. Caleffi in pod predsednik sen. Maris ob tej priliki toplo priporoča vsem bivšim internirancem in svojcem umrUh v taboriščih, katerih prizivi niso bili ugodno rešeni, naj čimprej odpošljejo priziv na predsednika republike. Poslancu škerku se prisrčno zahvaljujemo za njegovo posredovanje in upamo, da bo ta žalostna zadeva zares kmalu rešena, ker je mera že polna. Pristaniški uslužbenci se še vedno vzdržujejo nadurnega dela Včeraj zjutraj se je končala 24-uma stavka uslužbencev avtonomne pristaniške ustanove. Zaradi tega so ponovno začeli razkladati in nakladati ladje, ki jih je bilo včeraj v pristanišču 23. Toda uslužbenci se še vedno vzdržujejo nadurnega dela, kar velja vse do ponedeljka. Zmaga CGIL pri volitvah notranje komisije RAI-TV Na sedežu RAI-TV v Trstu so bile 21. in 22. t.m. volitve notranje komisije. Tudi pri teh volitvah je prejela FILS-CGIL absolutno večino glasov, to je 72 od 133 volivcev, oziroma 54,14 oldst.. Zato ima CGIL v notranji komisiji dva predstavnika od treh, in sicer enega predstavnika uradnikov in enega (edinega) predstavnika delavcev Lista FULS-FILT je prejela 30 glasov (22,56 odst.) in enega predstavnika uradnikov. Lista Smater pa je prejela 31 glasov (23 odst.) in nobenega predstavnika. Ta lista je torej prejela več glasov kot druga manjšinska Usta, ni pa dobila nobenega predstavnika, ker se mesta predstavnikov delijo ločeno za delavce in uradnike. Z Pokrajinska bolniška blagajna trgovcev sporoča, da bodo njeni uradi v Ul. F. Filzi 17 zaradi praznikov zaprti tudi v soboto 26.4. Včeraj sta se poročila MARIJA KRIŽMANČIČ iz Bazovice in UMBERTO VALLE Sorodniki in prijatelji jima iskreno čestitajo in želijo obilo sreče. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Polaganje vencev v Rižarni Polaganje vencev v Ul. Ghega Polaganje vencev pri Sv. Justu lllllllllIllllllllllllllillllllllllllllimilllllllllllllllllllinilllllliillllllllJIllllllllllllllllIllllIllllillliiiiiuiJIllllllllllllllllllIllllililillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIlllllllllllllllllllN POJASNILO OBČINSKEGA ODBORNIKA O ŠUMNIKIH V odgovoru svetovalki Gerbčevi trdi, da je bilo vprašanje rešeno V resnici pa na anagrafskem uradu izdajajo ie vedno dokumente s priimki in imeni brez strešice, če je prizadeti izrecno ne zahteva 23. novembra 1967 leta je občinska svetovalka Jelka Gerbec (KPI) naslovila na odbornika za anagraf in matični urad vprašanje, v kate rem je želela vedeti, ali namerava občinska uprava sprejeti takojšnje ukrepe, da se vrne italijanskim dr žavljanom slovenske narodnosti izvirna oblika priimka ki jim je bil spremenjen za časa fašističnega režima, s pisanjem Imen in priimkov z zadevnimi šumniki (č, š, ž). Hkrati je vprašala odbornika, kaj namerava storiti za ponovno pridobitev izvirnega priimka Poleg tega ie svetovalka opozorila na težave, ki sedaj zavirajo Podelitev «Zvezd za zasluge pri delu» Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata je sinoči objavil imena delavcev in nameščencev iz naše dežele, ki jim je bila podeljena «Zvezda za zasluge pri delu». Nagrajencev je devetnajst, med njimi pa je osem Tržačanov, in sicer _________________ ____ _________ ... _______ ___________ A. B. Armeni (Comp. Internaz. Car- i prošnje za pridobitev izvirnega pri-rozze Letti e Turismo), A. Biaciut- imka in je omenila številne pritož ti (Ass. Generali), Milan čebulec ' be prizadetih občanov. rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||j|||||||||||||||||,|||||||||||l|||||||||||||,|lll,ll||,||mill|lul||,||,||||||,|,,| OB NEDAVNEM OBISKU SGZ V LJUBLJANI Kje vse se lahko razvije sodelovanje med mejnimi področji Predsednik združenja Stanko Bole navedel več možnosti . Poseb. no pozornost Goriški, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini Odbornik za anagraf in matični stične svetovalke ves ta čas na se-urad je na to vprašanje odgovoril znamu vprašanj, na katera morajo Na nedavnem sestanku predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja s predsednikom republiške gospodarske zbornice L. Kre-setom v Ljubljani in njegovimi ožjimi sodelavci, sta obe stranki nanizali vrsto dejavnosti, v okviru katerih se bo lahko razvilo gospodarsko, trgovinsko in še posebej industrijsko - tehnično sodelovanje med mejnimi področji, to je med bližnjimi središči slovenske in hrvatske republike ter mejnimi občinami Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine Predsednik SGZ Stanko Bole je v tej zvezi naglasil, da imamo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini zlasti razvite zunanje-trgovinske dejavnosti, pa tudi obrtništvo ter malo in srednjo industrijo. V okviru teh dejavnosti se odpirajo možnosti za sodelovanje s sosednimi podjetji predvsem kar zadeva nekatere industrijske veje, tako na primer lesno industrijo. Dalje so dane široke možnosti za sodelovanje v gostinstvu in turizmu, na področju prehrane, v špediterstvu, pomorstvu, prevozništvu, bančništvu in zavarovalstvu ter ne nazadnje tudi v kmetijstvu. Danes je položaj že toliko dozorel, da se med Italijo in Jugoslavijo odpirajo možnosti za sodelovanje tudi na področjih, ki še pred časom niso mogla priti v poštev. Tako denimo sodelovanje med pristanišči, v ladjedelništvu. v izkoriščevanju bogastev Jadranskega morja, itd. V takšno sodelovanje se je Tržaško področje v dobršni meri že vključilo, nekoliko manj se je doslej uveljavila Goriška, skoraj povsem na novo pa bo treba začeti z delom v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Slovensko gospodarsko zaruženje se bo moralo odločno zavzeti za to, da se bodo te možnosti sodelovanja začele čimprej izkoriščati, in to predvsem na tistih področjih, ki so zdaj v tem pogledu zaostala. Seveda se bodo morale sorodne organizacije onstran meje prav tako zavzeti za ta problem. Za redno opravljanje vzporednega dela pa je potrebno redno medsebojno obveščanje, o čemer sta se Slovensko gospodarsko združenje in republiška gospodarska zbornica načelno že sporazumela. Nadaljnja koristna pobuda v tem okviru bi lahko bil skupen sejem, ki naj bi ga redno prirejali na Opčinah, v Sežani ali kje drugje ob meji. Na njem bi se mejna podjetja, operaterji, obrtniki, kmetje in drugi gospodarstveniki lahko pobliže seznanili ne le s pridelki, izdelki in proizvodi sosednih organizacij, temveč tudi z njihovimi potrebami In z možnostmi za lastno vključevanje v določene proizvodne procese. že dalj časa se na primer v furlanskih podjetjih lesne stroke naglasa umestnost sklepanja posebnih dobavnih sporazumov z Jugoslovanskimi dobavitelji lesnih polizdelkov, ki naj bi se vgrajevali na italijanskih tleh v dokončne izdelke. V Trstu pa so go- spodarstveniki mnenja, da bi tu lahko odlično uspeval tudi obrat, ki bi predeloval jugoslovanske polizdelke v končne Izdelke usnja--ske industrije ter jih nato razpečeval na obširnem tržišču E-vropske gospodarske skup .osti. Kakor že omenjeno, bi morali gospodarstveniki z obeh strani v bližnji bodočnosti razmišljati zlasti o tem, kakšne oblike sodelovanja naj bi se najprej lotili v tistem delu mejnega pasu, kjer je sodelovanje najmanj razvito, to je v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Kar zadeva Gorico, pa so možnosti za razvoj skupnih prizadevanj že zelo na široko odprte. Vendar pa bi bilo treba tu najprej odpraviti nekatere težave, ki zavirajo reden potek gospodarskega udejstvovanja. Tako bi bilo treba najprej rešiti železniški problem, in sicer tudi tako, da bi goriška železnica lahko začela prevzemati tudi kosovne pošiljke In opravljati tranzitne storitve za tuje dežele. Prav tako bi bilo treba okrepiti tovorni promet po cesti, bodisi z odprtjem novega mejnega prehoda, bodisi z izdajo večjega števila dovoljenj za prehod tovornjakov čez mejo. Zastopnik goriških gospodarskih krogov pri SGZ je na sestanku navedel med drugim zanimiv podatek, da je danes na Goriškem okoli 300 tovornjakov, a da jih le polovica Ima dovoljenje za poslovanje s sosedno Jugoslavijo. svetovalki v prejšnjih dneh, v katerem je rečeno: «Med razpravo o občinskem proračunu ste me hoteli vljudno spomniti na vprašanje pra vilnega pisanja slovenskih priimkov in imen na anagrafskih listinah. Resnici na ljubo moram povedati, — pravi odbornik — da sem sestavil odgovor na vaše vprašanje že 4. decembra 1967. leta. Ker menim, da je prišlo do birokratskega zapletljaja vam pošiljam pripis odgovora in vas hkrati obveščam, da so mehanografske naprave, ki jih omenjate v pismu, prišle na moj oddelek aprila 1968 in da od meseca maja istega leta pristojni urad poskrbi za spremembo pločevinastih ploščic, vsakokrat, ko prizadeti občan zahteva anagrafsko potrdilo in izda prizadetemu zadevno potrdilo s popravljenimi podatki.* Sedanjemu odgovoru odbornik prilaga tudi prepis prejšnjega odgovora, ki ga svetovalka Grbčeva poprej ni dobila, in v katerem je rečeno: «Vprašanje uporabe šumnikov za slovenske priimke je nastalo z me hanizacijo anagraf ske službe za izdajanje anagrafskih potrdil, ker tedanje naprave, ki služijo za pripravo pločevinastih ploščic, niso vsebovale šumnikov. Ta pomanjkljivost je bila odpravljena tako, da je bilo na zadevnem vzorcu navedeno točno ime in priimek, ki omogoči, da se poišče pločevinasta ploščica z anagrafskimi podatki prizadetega in da se na ploščici napravi poseben znak, ki naj opozori prizadetega uslužbenca, da izpopolni izdani dokument s strešicami na črkah c, s, z. Občina je večkrat skušala dobiti zadevne naprave, da bi rešila to vprašanje in je tudi nedavno zaprosila tovarno, ki te naprave izdeluje, naj ji pošlje potrebno gradivo. In to ne samo v korist občinstva, marveč tudi občinskih uradov, ker ta pomanjkljivost, poleg tega, da povzroča med občani nezadovoljstvo, povzroča tudi, da dobi prizadeti netočen dokument, hkrati pa obremenjuje osebje z večjim delom, ker mora zadevne priimke in imena popravljati na roko in pogledati v ana-grafski seznam, če zahteva prizadetega ustreza resnici.* V sporočilu federacije KPI, ki nam je poslala gornji odgovor, je rečeno, da je skoraj neverjetno, da se ni nihče v enem letu in pol zavedal tega birokratskega zapletljaja, ker je bilo vprašanje komuni- odborniki še odgovoriti Kljub temu pa, pravi sporočilo je važno dej stvo,_ da je anagrafski urad med tem časom dobil mehanografske naprave za pisanje slovenskih imen in priimkov v izvinu obliki. Poleg tega pa je v sporočilu rečeno, da je odgovor odbornika pomanjkljiv, ker ne vsebuje glavn; del vprašanja svetovalke, ki se nanaša na zahtevo po poenostavljenju birokatskega postopka za pridobitev izvirnega pri imka. To vprašanje, zaključuje sporočilo, je zelo nujno in važno in ga je treba rešiti v okviru reševanja vseh vprašanj slovenske manjšine v Italiji- * * * Iz odgovora odbornika za anagrafski in matični urad V'gihija svetovalki Grbčevi sledi da slovenski občan, ko zaprosi pri okencu na anagrafskem uradu anagrafski dokument, ki ga potrebuje, dobi dokument s pravilno napisanim slovenskim priimkom in imenom v slovenski obliki. V resnici kol je iz lastne izkušnje ugotovit tudi eden od naših urednikov, ni tako. 5. marca letos se je naš urednik zglasil pri okencu unagrafskega urada, da bi dobil družinski list. Uslužbenec pri okencu mu je izdal družinski list brez strešice na začetni črki priimka. Da je lahko izpopolnil uradno izdani dokument s pravilno napisanim priimkom, se je moral zglasiti pri drugem okencu, kjer je čakal skoraj četrt ure, preden se je pojavila neka uradnica, da mu je, potem ko je šla pogledat v anagrafsko kartoteko, kako se pravzaprav piše njegov priimek, napisala na roko strešico na S z ob strani pripisano pripombo, da je bila strešica napisana uradno. To pomeni, da če se kaj ni spremenilo od 5. marca letos do danes, da se mora slovenski občan s priimkom ali imenom s šumnikom, če hoče dobiti pravilno napisano svoje ime na uradnih dokumentih, še vedno zglasiti kat pri dveh okencih in zgubiti mnogo več časa, kot bi ne imel pravice, da mu neposredno pri osrednjem okencu izdajo uradni anagrafski dokument s pravilno napisanim priimkom in imenom, kot ostalim občanom Z Jutri ob 21.05 prispe z letalom v Ronke nadškof z Malte. Ustavil se bo v Grljanu v hotelu «Maximi-lian Resiaenz«. V nedeljo in v ponedeljek bo obiskal bolnišnico ter si ogledal razne tržaške zanimivosti. 4. in 5. maja « M A J N I C A« v Dolini Igra ansambel Avsenik Delegacija partizanskega združenja ANPI, združenja bivših po-liričnih deportirancev ANED in bivših antifašističnih preganjancev ANPPIA, je včeraj dopoldne) položila vence na kraje mučeništva borcev za svobodo v Trstu, in sicer v Ul. Ghega, v Ul. Massimo d’Aze-glio, v Rižarni ter ob spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi v parku na griču Sv. Justa. Vence so položili včeraj, ker se bo delegacija omenjenih organizacij danes udeležila velike manifestacije ob odkritju spomenika padlim v Vidmu. Včeraj so na kraje, ki spominjajo na padle borce in žrtve nacističnega terorja, položili tudi vence pokrajine, danes pa bodo položili vence v imenu tržaške občine občinski odborniki in predstavniki svetovalskih skupin. Prav tako bodo položili vence na spomenike padlim v okoliških občinah. Sinoči je bila v Rižarni, na pobudo KD, maša zadušnica ter žalni pravoslavni in židovski obred. Maševal je msgr. Marzari, ki je v svojem nagovoru poudaril nujnost o-krepitve vere v ideale, za katere je padlo toliko žrtev. PSI bo proslavila dan 25. aprila s predavanjem odv. Alda Terpina na sedežu stranke v Miljah — Kino Volta, v Ul. D’Annunzio ob 10 uri ter s predvajanjem filma ((Peterica za slavo«. Vstop prost. Danes dopoldne bo federacija KPI položila vence v Rižarni, pri spomeniku padlih pri Sv. Justu, v Ul. Ghega in v Ul. M. D’Azeglio. V soboto, 3. maja 1969, ob 21, uri I. A. Gončarov NAVADNA ZGODBA V nedeljo, 4. maja 1969, ob 15.30 in ob 20.30 Borislav Mihajlovič - Mihiz KRALJEVIČ MARKO Razdelitev resorjev v novem odboru p.d. « Vesna* Sinoči se je na svoji prvi seji sestal novi odbor prosvetnega društva «Vesna» v Križu. Na predlog izvoljenega predsednika Vojka Devetaka so bil mesta in posamezni resorji v novem odboru razdeljeni takole: podpredsednika: Boris Košuta in Vladimir Tence; tajnici: Nataša Sedmak in Norma Tretjak; blagajnik: Emil Sedmak; gospodar: Livij Košuta; knjižničarki: Marta Sedmak in Ivica Sedmak; referent za pevski zbor: Sergij Cotič; referent za godbo: Enio Bogateč; referent za zgodovino in etnografijo: Albin Magajna; referenti za šport in mladino: Maurizio Purič, Vladimir Tence, Neva Košuta in Boris Košuta. V nadzorni odbor so bili izvaljeni: predsednik: Viktor Bogateč; člana Franc Žerjal in Kamilo Ko šuta. Po razdelitvi resorjev je odbor začel razpravljati o programu za bodoče delovanje društva. Predstava na Proseku za ocenjevalno komisijo V sredo je bila na Proseku komisija za amaterske odre zveze aSvobod«, ki si je ogledala predstavo prosvetnega društva Prosek -Kontovel «Svet brez sovraštva«. igra je napravila na člane komisije zelo ugoden vtis, rezultati ocene pa bodo znani šele konec maja, ker si bo komisija ogledala nastope še drugih igralskih skupin. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja v Kulturnem domu, v sredo, 30. aprila ob 20.30 FANS MUSICAL ST0RY Prikaz zgodovine ansambla in razvoja glasbe od 1964 do danes. Sodelujejo redni in bivši člani ansambla «5 fans«, člana in režiser SG in alestitor radia Trst «A». Light show s posebnimi svetlobnimi psihedelčni-mi efekti bo vodil Milan Kogoj, častna gostja prireditve pa bo pevka Alenka Pinterič. Vstopnina 500 lir. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 25. t. m., ob H. ^ v prosvetni dvorani Sirk« v SV. KRIŽU Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v dveh delih Danes, 25. t. m., ob 21. JjS v kinodvorani v BAZOvl VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC il. v podajanju gledališkega , metnika STANETA RAZTK* SENA V nedeljo, 27. t. m., ob 16- u» v Kulturnem domu (ASU? MA NEDELJSKI P OP°J' DANSKI) Titus Maccius Plautus A M F I T R U O Uprava Slovenskega gledali^*, v Trstu sporoča cenj. obp" stvu, da je morala zaradi t®" ničnih ovir prenesti predstav AMFITRUA za abonma nede' ski popoldanski na nedelj" 27. t. m. Prodaja vstopnic vsak dan 12. do 14. ure ter eno uro pričetkom predstave pri O1! gajni Kulturnega doma; ”, nedeljah in praznikih eno 9*“ pred pričetkom predstav. V torek, 29. t. m., ob 20.30 1 kinodvorani v SKEDNJU Titus Maccius Plautus AMFITRUO SPDT obvešča, da zaradi na zapadlega snega odpade 27 r let na Čaven in je prestavljen ^ poznejši čas. Točen datum irie‘a mo javili kasneje ' ” ill1 Prosvetno društvo France v't v Boljuncu obvešča izletnike v i lenje, da bo odhod iz Bolju? ^ nedeljo, 27. t.m. ob 5. uri z)“ Prosimo za točnost. • * • j Prosvetno društvo »Vesnas * Križu priredi v nedeljo, 4. let v Bohinj. Cena 2.400 lir ‘vV Cena vožnja in kosilo). Odh°° 6. uri. Uradna proslava občine dneva osvoboditve Tudi letos do tržaška občinska uprava uradno proslavila obletnico osvoboditve. Danes bodo člani odbora in predstavniki svetovalskih skupin položili vence na spomenike žrtev v Ul. Ghega, na Opčinah, v Bazovici, v Rižarni in v spominskem parku pri Sv Justu. župan Spaccini pa se bo z občinskim praporom udeležil uradne deželne proslave v Vidmu, na katero bo prišel tudi predsednik vlade Rumor. Nalezljive bolezni od 14. do 20. aprila Občinski zdravstveni urad sporoča, da so od 14. do 20. aprila ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 16; epidemični meningitis 1; ošpice 227 (5 izven občine); norice 22; epidemična priušesna slinavka 32 (1 izven občine); rdečke 27; infekcijsko vnetje jeter 8 (1 izven občine); akutni sklepni revmatizem 3. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri, Techniscope barvni film: COLPO SU COLPO Igrajo: F. Sinatra. P. Vau- ghan, D. Nesbitt. KINO IRIS PROSEK danes ob 16. uri. barvni sijajni film: LA FELDMARESCIALLA Rita fugge... lui corre... egli scappa Igrata: R. Pavom- in Francis Blanche. Gledališča Verdi Dne 26. t.m. zapade rok za predložitev prošenj za pripust k avdiciji za izbiro novih pevcev zbora gledališča Verdi. Prošnje, opremljene z vsemi osebnimi podatki prosilca, morajo biti naslovljene ravnateljstvu gledališča na Nabrežju 3. Novembre 1 (CAP 34121). Nazionale 14.00 «Funny Girl« Barbara Streisand, Omar Sharif, Wal-ter Pidgeon. Grattacielo 14.30 «Vedo nudo« Nino Manfredi. Sylva Koščina, Enrico Maria Salerno. Technicolor Fenice 14.30 «490 + 1 ~ 491». Leif Nymark, Lena Nyman. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 14.30 «Paperino shovv«. Walt Disney. Dodatno še: «11 levrlero picchiatello«. Excelsior 15.00 «L’arcangelo». Vitto-ro Gassman, Pamela Tiffin, Irina Demick. Technicolor. Ritz 14.30 ((Tepepa#. Thomas Milian, Orson VVelles. Technicolor. Alabarda 15.00 «Le calde notti dl La-dy Hamilton«. Michele Mercier, Richard Johnson. Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom. Moderno 14,30 «Rlusc'ranno i nostrl erol a ritrovare 1’amico misterio-samente scomparso in Africa?«. A. Sordi, N. Manfredi. Technicolor Filodrammatico 15.30 «La bambolona« Ugo Tognazzi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 »Seraflno«. A. Celenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. dinl pod 14. letom. Cristallo 15.00 «L’amante di Grami-gna«. Gian Maria Volonte, Stefa-nla Sandrelli. Technicolor. Prepovedano mlad nl pod 14. letom. Capitol 14.00 «Bora Bora«. Corrado Panl, Haldie Politoff. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «La pecora nera«. Vit-torio Gassman, Lisa Gastonl. Technicolor. Vlttorlo Venelo 14.30 «Fraulein doktor«. Suzi Kendah, Keneth More, Capucine, Technicolor. Astra 15.30 «Vado, 1'ammazzo e torno«. Technicolor. Ideale 14.00 «Da uomo a uomo«. Lee van Cleef, John Philiplavv. Technicolor. Abbazia 15.00 «11 caso Thomas Crovvn«, Steve MrCJueen. Kaye Du-na\vay. Terhmrolor. t povedan« , mladini pod 14 letom1. 1 Prosvetni društvi o PRIMOREC TAB Trebče Op«" priredita „ v nedeljo, 27. aprila, ob u-v Prosvetnem domu na OptiD KONCERT Bratskega srečanja se bo ležilo preko sto pevcev laškega zbora R K U D M®?*, Brajša - Rašan in zbora janske manjšine LINO *** RIANI iz Pulja. Vstopnina 300 in 150 lir' Včeraj-danes ROJSTNA, SMRTI IN POR0*,;. Dne 24. aprila 1969 se je \ * rod Jo 7 otrok, umrlo pa je "orf UMRLI SO: 56-letni OtellO JV 81-letna Maria Perentln vd. VF to, 69-letni Giuseppe Palmierl’pit letna Rosa Lanni por. VerreVjjf 63-letna Aurelia Moro, 71-letn1 gio Fojan, 4-letna Marta Man“. 1 mesec stara Barbara GerzeH- DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (od 13. do 16. ure) pit Busoliril, Ul. P. Revoltella zul - Cignola, Korzo Italija H-dinl, Ul. T. Vecell-0 24. Serr»' Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKA«*'1 (od 19.30 do 1.30) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15. Al Cammello, Drevored XX^ f> 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. P‘tf bre 3. AUa Madda-lena, Ul. Mali oglasi HOLLESCH — urarna, zla*»r?J| Piazza S. Giovannl l. prHož®<"J|||f birmo, moderno obdelano g*rL no zlato 11 K po loo lir DRUŽBA ISCE perfektnega v *.» valca(ko) nemškega Jezika z" L# Janje Iz italijanščine. Dobro Pfj f Obračun na delovne ure. Pr° ft življenjepis. Pisari na uprav® morskega dnevnika pod šifr<>: vajalec«. ITALIJANSKA D R U 2 __________ _______1$ ISCE GOSPODINJSKO Vk MOONICO SREDNJIH p-Sj OPISATI SVOJE DELOVA SPOSOBNOSTI. . PISATI NA: MONCINL 'Ss Fedeli 17, MONTECATh TERME (Italia). ILSŽAŠKIH SODNIH dvoran Včeraj so bile zaslišane prve priče vrazpravi o aferi openskega tramvaja Nastopili so župan Spaccini, zastopnik deželne uprave in nekateri občinski funkcionarji ta?jSfu »,sodne razprave proti odlok o napredovanju Pierandneia lu. biv^m, + • e1I?lu zuPanu Franzi- na mesto «inšpektorja». Opomnil je ravnatoi •ta'|nlku PSI Pierandreiu Spaccinija, da gre za neke nered-Molinarii,, •“ °Penskega tramvaja nosti in od tedaj se o zadevi ni več Dri* ~ J jc potekal v duhu izjav govorilo. Pač na ip. 7ark®va »;npt nri- Drič Jc Potekal v duhu izjav nah „ ^katerih meglenih okolišči-vitih n katerih je prišlo do «blisko-PST p.naPredovanj» bivšega tajnika taJpSteaZpra;ikl je V °Spredju V tra^ni^0**"^01" se Je včeraj zju-tapan in; P»'!dstavil sedanji tržaški v ohHni?2, Marcello Spaccini, ki je godki nlUi • H? so se omenjeni do-tramva?n V?jal1 v “Pravi openskega Wl i?m„a ln nato v deželni upravi, svetova^01113 odk°rnik in občinski P0znalV^ra^cnje’. r.e je Pierandreia •Srečal Je ^Pacctni tako odgovoril: skl nai,S^m da Je tedai. ko ?ensk»mnt*rel na?t0Ph službo pri o-činski 7 tratr>vaju, bil navaden ob- £ svetovalec. dvorani *e Spaccini poslovil, je v tpravn ° jStoph predstavnik deželne K 'Pračin-nato odgovarjal na razna ki n,. Ja: Med temi tudi na tista, J ■ -"h Je postavljal stranski za tre- je i2iL?dY'- p.asPare Pacia. Potrdil oiit.J- C' ki jih je dal pri zasliša- 5S? 5* js*x. _.... ®a. te' jaa “i obtožnica bila resnič-Visalneze*fl utrpela kakšno škodo.« i Pad* : “Jo Plačala ali ne?« Pad *Ne'“ rintird' "Pes je plačala, toda Pie-htestu bile-.zani? delal ln na tistem bi ga morali |*We-je bilo to tako pre- ka. p,..,1 sicer imeli drugega člove-vatj rav tako >*-» Pr^sa”m: ,Ce Po n?!:!81?111 ie dežela povpraševala .^acla- "IS™ Položaju obtoženca?« »ju ,ln'v,er ie treba pri plačevalo., Poštevad prejšnjo kvallflka- ®tača?»S" “Kakšno osnovo ima ta jta..,^3' “Osnova je prejšnja pla- 'tVahflkadji"'t0rej tud* stopnja v !!0thrievodnir jeJedaj postavil novo ^ela s ' Kaj bi se zgodilo, če bi Cesti»? sPreJela uslužbenca kar «na - ^relk' .“Jjbel bi enako plačo.« »s Preprijgj moram hiti iskren, me tao,Cn3' “Vsemu osebju izplačuje-^kčenn i6t^e na k°> če je bilo pre-fosebnn Jz, občinskih uprav ali ne, *ov osnn klado v višini 20 odstot-Vls0lni°vne plače.« tačlig rl'- ”,9e bi torej občina spo-? k II drf .da ie Plerandrei taj-JV^?:Zreda' ^ ta Preierna^ niž- S C1Dai “Seveda manjšo, ker bi v u0kciip i,e,ru ne mogel opravljati P0 kl 1° opravlja.« »jih „2j »manj pomembnih vpra-i2m ka*e predsednik poklicati ihOtasenn ključnih prič, knilgovod-?lk prfpp* Novello, ki je bil načel-n-Pi ■raj^nskem nadzornem siyisalU?°slltvp 't* en Primer nepravilne Jn« ZaPleten P°r°člla Izhaja tudi ia^oga mn1 ? zadeva o treh Izvodih ia tae pid °ka. v katerem se navali' Kaže e„randrela kot «inšpektor-tiv0da DnPamreč, da sta bila dva ke? Je bilaana na P^fekturo. Pri i^rJe biln . ^amenjana prva stran, da,Pl?.randrel ZV,lr"i,kl!1 "»vodeno, da Vi Pr!'fekt„ J a,nlk prvega razredni Popiavrra Je en lzv°d vrnila 0dli?e8a « tri dni kasneje pa Ph i e" Pr‘Potnbo. da ie odlok d,, 'hleriu niSe P°PravI kvalifikacija ji, le bil ,, randrel. Na tem Izvo- ta>/v obČtniPrefek,url dodan prl' Sufeda« °|!nl popravili: tajnik I. tlae’, kdo :iranski sodnik se vpra-«IW„kar iie ,0 sporočil prefekturi, i\°rda sn , "redsednik pripomnil: SlSgo "^rionirali, PUJ18 dan088 vpraSanie, kl je prl-&?• ki " m.ed, Izpraševanjem, je A *1 open*!, e nz- Molinari (rav-sini^dreh^jg3 tramvaja) pisal tla SporočTdje ?-6-6S v tem pita imosto^fo■ 'm ,e bil povzdignjen letalo tatnika 1 razreda kar krprodelnif!!ladu s tedai veljavno teiPa i* hi i? 0 staležu uslužbencev, Ve« dosledni* sPremeniena 6.6.65. to-» s>edu "Jega dne ln v kateri ni ca omenjenem mestu. sedel na klop pred S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Namestitev novih semaforov na križišču Trga Garibaldi Odbor bo predložil v odobritev svetu spremembo statuta mladinske konsulte feko^ Je ~adzn,„,?dno mizo vito Guarnacci. itkJeJuiijalz , ________________________ tt-an,1!' slUžh„ zadeve Accgata. po-i vajg tudi onenskeea eJulija i0/,aP'snlka Izhaja da *c,a tedanji odbor-*“* Poprosil, naj napiše Na zadnji seji tržaškega občin skega odbora so na predlog odbornika Romana in v okvira načrta o avtomatizaciji semaforskih naprav v središču mesta sklenili, da bodo namestili na Trgu Garibaldi nove avtomatične semaforske napraye, ki bodo‘ delovale po avtorna0Čno ‘ S(j ločenem času. Zato bodo sedanje semafore, ki jih upravlja redar v Jtabini, odstranili. Novi semaforji bodo delovali po načini! 'sčmšforov na Trgu Baiamonti, ki so se zelo dobro obnesli. Stroški za nove naprave bodo znašali 4.200.000 lir. Odborniki so nato sprejeli predlog odbornika Verza o prispevku 16 milijonov lir gledališču Verdi za letošnje leto. Poleg tega je odbor sprejel nekaj sklepov, ki Jih je predložil odbornik za javna dela Mocchi, o popravilu nekaterih šolskih poslopij in odobril načrt za ureditev poti v kampingu na Obelisku, za katere bodo porabili 5 milijonov lir, ki jih je dal na razpolago vladni komisariat. Odbornik za ekonomat De Gioia pa je predložil v odobritev sklep za nakup 10 novih tovornjakov za pobiranje smeti, namakanje cest in odnašanje odpadkov. Občinski oa-bor je sklenil, da se vključi v dnev ni red sedanjega zasedanja občinskega sveta predlog za spremembo statuta mladinske konzulte. Odbornik Ceschia je obvestil odbornike, da je spremembe statuta sestavila svetovalska komisija na prošnjo mladinske konzulte Spremenjene točke statuta naj bi omogočile širše zastopstvo v konzulti delavske, šolske in univerzitetne mladine. Urnik obiskov v otroški bolnišnici Burlo Garofolo Otroška bolnišnica Burlo Garofolo sporoča, da bodo obiski pri o-trocih v inštitutu za otroško nego (puericultura) in v oddelku za študij fiziopatolosije rasti in prehrane vsak dan od 15. do 16. ure namesto zjutraj. Pri tem se pripominja, da so tudi obiski v drugih oddelkih bolnišnice vsak dan od 15. do 16. ure, razen v prvem ln drugem pediatričnem oddelku, kjer so obiski vsako Jutro od 10.45 do 11.30. Ob nedeljah In praznikih pa bodo obiski v vseh oddelkih dovoljeni od 10. do 11. ure. Razprava proti morilcu Semeničeve se začne 16. junija Morilec petnajstletne Iris Semenič iz Ankarana, Benito La Loggia, bo sojen 16. junija letos Datum razprave, o kateri so vsi mislili, da bo nekoč maja, je bil dokončno določen, hkrati pa je bila sestavljena tudi obtožnica. La Loggia se bo moral zagovarjati zaradi ugrabitve lz nečistih namenov, namernega uboja z obtežil-nlmi okoliščinami, posilstva z obteži lnimi okoliščinami in opolzkih dejanj. Obtežilne okoliščine pri drugi točki obtožnice zadevajo dejstvo, da je La Loggia nesrečno dekle zabodel kakih desetkrat z ve liko mero sadizma, pri tretji točki pa zato, ker je dekle posilil na nenaraven način, ko je bila že v agoniji zaradi zabodljajev z nožem v prsi. La Loggia Je v prvem delu preiskave sicer priznal svojo krivdo, , nato pa priznanje delno preklical, ? češ da Jo Je samo zabodel — ln to < enkrat, ne desetkrat — nato pa zbežal. V teku uvodne preiskave Je La Loggio pregledal psiholog, ki Je ugotovil, da je moški pri zdravi pameti, vendar pa po naravi hu doben in sadist: Izključil pa je možnost, da bi bil bolezensko nagnjen k spolnim dejanjem. La Loggia je oženjen, vendar pa je v ženi našel oporo samo prve čase. Pred nekaj meseci ga je namreč zapustila in pretrgala z njim vsak odnos, tako da )e sedaj popolnoma sam. --- -■ Prometni ukrepi na področju Ul. Rossetti županstvo sporoča, da bo moralo podjetje Acegat, ko bodo končana dela za položitev nove vodovodne napeljave na področju Ul. Rossetti, Drevoreda XX. septembra in Ul. Ginnastica, zapreti promet po Ulici Rossetti med Ul. Ginnastica :n Ul. Palladio za nadaljevanje del. Zaradi tega je župan izdal ukaz, s katerimi bo uvedena enosmerna vožnja po Ul. Rossetti v smeri :z Ul. Ginnastica do Drevoreda XX. septembra in prepoved parkiranja vozil na obeh straneh Ul. Palladio od Ul. Rossetti do Ul. Canova. Hkrati pa bo omogočena vožnja po cesti od križišča Ul. Stuparich do Ul. Rossetti. Sestanek odbora ARGUS Prejšnji teden se je na svojem sedežu na Korzu Italija 12 sestal vodstveni odbor ARGUS (deželno združenje časnikarjev tiskovnih u-radov v Furlaniji - Julijski krajini). Na sestanku so se domenili o bodočem delu. V začetku je dr. Ste-lio Rosolini povedal svojim kolegom, da mora zaradi prezaposlenosti podati ostavko na mesto predsednika združenja. Vodstveni odbor je vzel na znanje z obžalovanjem sklep dr. Rosolinija in se mu je zahvalil za dosedanje delo. Izrekel je tudi upanje, da bo lahko računal še naprej na njegovo sodelovanje. Zatem so soglasno izvolili za novega predsednika dr. Sergija Bat-tigellija, za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Carlo Ulcigrai. Zatem je podal poročilo tajnik dr. Gianfranco Viatori, ki je seznanil navzoče s stiki, katere je imel z zvezo italijanskega tiska, da bi vzpostavili potrebno sodelovanje in zadovoljivo rešili vprašanja tiskovnih uradov. Končno so sklenili, da bodo proučili delovanje raznih tiskovnih uradov javnih in zasebnih ustanov v deželi ter povabili vse kolege, naj se vpišejo v ARGUS. je bila predvčerajšnjim zvečer, se je pričela z županovim odgovorom na ustno vprašanje socialističnega svetovalca odv. Devetaga, da je občinska uprava pripravila vrsto pobud za proslavo dneva odporniškega gibanja, med katerimi je omenil proglas, polaganje vencev ter brezplačno predvajanje filma »Bratje Cervi«. Vrhu tega je dodal, da je v gradnji spomenik padlim partizanom na glavnem pokopališču. (Kolikor nam je znano, pa še vedno niso odločili, če bo na tem spomeniku, postavljenem tudi izredno velikemu številu slovenskih partizanov, prisoten slovenski napis kot to zahteva demokratično prebivalstvo.) Med opozorili svetovalcev je nadalje prišla do izraza potreba po ureditvi zida pri zavodu Contavalle na Gradu, odstranitev hiše pred stolnico, ki je podprta z oporniki, kakor tudi odstranitev nevarnega vogala med ulicama Formica in Corslca. Svetovalec Chlozza je še pristavil, da po njegovih informacijah jaški za črpanje vode na Maj-nici ne. dajejo tistega, kar so od njih pričakovali. Odobrili so mesečno doklado občinskim uslužbencem, ki je ne bojo šteli v pokojnino; prejeli bodo od 3 do 8 tisoč lir ter bodo obremenili proračun za približno 17 milijonov lir. Ker so za predlog glasovali soglasno, bodo uslužbenci to doklado prejeli takoj. Odobrili so tudi predlog za dodatne stroške v višini 23 milijonov lir za gradnjo nove šole na Catlerinijevem trgu, kakor tudi predlog o podelitvi Juventini iz Štandreža 170.000 lir za kritje lanske najemnine nogometnega igrišča, ki je zasebna last. Odbornik Agati je nato predlagal nakup bibliografije Italijanov, ki jo izdaja enciklopedični zavod »Trec-cani«. Poročevalec je dejal, da stane zbirka 1,8 milijona lir. Seve, se je o nakupu razvila živahna diskusija, češ da se ne izplača. Šele ko je. bilo čisto slučajno znova rečeno, da stane zbirka «samo 180.000 lir«, je bil predlog sprejet. «Koliko be- prav popravilo sodi v pristojnost državnih organov. Občinski svetovalec odv. Battello je v diskusiji dejal, da mora občinska uprava izraziti javno nezadovoljstvo nad državno oblastjo, ki je tri leta zavlačevala popravilo, tako da se je zanj morala odločiti občinska uprava, če hoče po treh letih neuporabnosti znova odpreti most čez reko. Župan Martina je obljubil, da bo nezadovoljstvo tudi pismeno sporočil pristojnemu uradu. Med ostalimi pomembnimi posojili je tudi tisto, ki zadeva izgradnjo obrata za predelovanje smeti pri Sovodnjah. Cim bo posojilo odobreno (potrebujejo 210 milijonov lir), bodo razpisali dražbo in pričeli z deli. DANES V VIDMU Program proslav ob spomeniku odporništva Za današnjo slovesnost ob odkritju spomenika odporništva v Vidmu, ki se je bodo udeležili tu- organizacij z Goriškega, je izdelan naslednji program: Ob 8.15 v cerkvi-kostnici na Trgu XXVI luglio v Vidmu maša za padle, ki jo bo opravil videmski nadškof. Ob 9. uri na Trgu 1. niaggio: zbiranje delegacij s prapori iz vseh občin naše dežele ter vojaških in partizanskih organizacij. Ureditev sprevoda. Ob 9.45 na Trgu Liberta — ob prisotnosti občinskih praporov, se bo občinska uprava iz Vidma poklonila s svojim praporom pred svetiščem padlih, kjer bodo položili vence. Ob 10.45 prihod predsednika vlade Rumorja in začetek svečanosti na Trgu XXVI. julija. Govorili bodo najprej videmski župan, ki bo prečital poslanico predsednika republike Saragata, nato predsednik združenja borcev za svobodo dr. Ferrando in predsednik ANPI posl. Boldrini. Sledi uradni govor predsednika vlade Rumorja. Popoldne ob 17. uri bo na Trgu XX. septembra godbeni in pevski koncert ter folklorni nastopi. Pri tem koncertu bodo sodelovali tudi godba iz Doberdoba ter združeni pevski zbori iz Dola-Poljan-Ronk, kmeta in slovenskega meščana. Vod in Doberdoba. ! stvo kluba «Simon Gregorčič» za- Ob obletnici OF številni Goričani na Štajersko v Velenje V nedeljo, 27. aprila bo poteklo \radi tega vabi Goričane in okoli-28 let, odkar so predstavniki raz- [čane, do se tega izrednega večera nih strank in organizacij v Ljubija- * v klubu polnoštevilno udeleže, ni, ki je bila takrat zasedena po italijanskih fašistih, ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je kmalu razširila svoje delovanje na celotnem ozemlju, kjer so živeli in živijo Slovenci, ne glede na takratno državno razmejitev. Osvobodilna fronta je bila pobomi-ca partizanskih edinic, v katerih so sodelovali v zelo velikem številu primorski Slovenci. V nedeljo, na točno obletnico ustanovitve OF, bodo številni goriški Slovenci šli z avtobusi in z osebnimi avtomobili v Velenje, na Štajersko, kjer bo mogočna proslava Osvobodilne fronte in štajerskih ter koroških partizanskih edinic. Sinoči in danes, kot je naš list že poročal, so bile in so v raznih krajih na Goriškem manifestacije pred partizanskimi spomeniki. Tudi klub «Simon Gregorčiča namerava dostojno počastiti obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. V torek, 29. aprila bo o političnih konceptih osvobodilne fronte govoril dr. Joža Vilfan, eden izmed glavnih voditeljev OF na Primorskem. Dr. Vilfan je jeseni govoril v istih prostorih o stoletnici taborov na Slovenskem in v takratnem predavanju pravilno označil tabore kot jasen prehod iz dobe podložništva na Slovenskem v dobo nacionalnega in socialnega prebujenja slovenskega IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllll GOSTOVANJE «UBERTAS» Z GORIŠKEGA V SLAVONIJI Goriški športniki prijetno presenečeni ob nadvse gostoljubnem sprejemu Športnike iz Slavonskega Broda so povabili na povraten obisk v Gorico i Na sliki vidimo Franka Kledeta iz Gabrij, ki je prejel nagrado za šolsko nalogo o gozdovih Prijava trde pšenice Z goriškega županstva sporočajo, da je rok za prijavo posevkov trde pšenice za leto 1968-69 podaljšan ter zapade šele 30. aprila 1969. škem se je vrnila nogometna ekipa pokrajinskega centra Libertas z Goriškega, ki je na povabilo fiz-kultume zveze Hrvaške odšla 18. sed za eno ničlo,« je pripomnil eden ,,t. m. tja na prijateljski obisk. izmed svetovalcev. Svetovalci so nato odobrili najem posojil v znesku 313 ” milijonov lir za razna javna dela. Med temi je tudi posojilo v znesku 28 milijonov lir za popravilo mostu pri Stražicah. Občinska uprava se je odločila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiianiiiiiiJiitiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Za župana v Novi Gorici je bil izvoljen Rudi Simac VTolminu je bil izvoljen Ferdo Papič, v Idriji pa Stanko Muro-Ponovne volitve v Ajdovščini • ■. ■x:?R-::- r’®" ji irii . ,.ft. V PRIJATELJSKI TEKMI V TRSTU SpliČani so razočarali: Triestina-Hajduk 2:2 Triestina je v drugem polčasu zaigrala zadovoljivo TKIESTINA - HAJDUK 2:2 (0:1) 175’ ko je Sirkovič izpustil Giaco-TRIESTINA: Colovatti (Chen- !minijev strel in ga le odbil do čl), Facca (Kuk). Martinelli; Del jRidolfija. Levo krilo je skočilo viš- Piccolo, Sadar (Varnier), Pestrin; Sigarini, Giaeomini, Paina, Varnier (Scala), Ive (Ridolfi). HAJDUK: Sirkovič, Boškovič, Ristič, Buljan (Sliškovič), Cuzzi (Zaja), Jukovič, Hlevnjak, Vardič (Matjanič), Mušovič, Nadoveza, Pavlica. SODNIK: Possagno iz Trevisa. STRELCI: v 13' Ristič enajstmetrovka. v 75’ Ridolfi, v 79’ Jukovič, v 87’ Paina. Približno 4000 gledalcev. Koti 7:7 (5:4 v korist Hajduka). V prijateljski tekmi sta se sinoči na dobro osvetljenem terenu stadiona «Pino Grezar« pomerili moštvi Triestine in splitskega Hajduka. Neodločen rezul-at 2:2 je vsekakor pozitivna senzacija za tržaške navijače, ki si niso obetali v tej tekmi tolike izenačenosti. Treba pa je takoj pristaviti, da #o Splitčani povsem razočarali. Odsotnost reorezentanta Holcerja nikakor ne more opravičiti medle, brezbrižne igre gostov, ki so tekmo vzeli premalo resno. Rer je. da je bil to zanje le trening, to-da še precej številni gledalci so prišli na stadion prepričani, da bodo videli res lep in učinkovit nogomet, če izvzamemo hitre prodore odličnega Pavlice, pa so gostje pokazali zelo malo V prvem delu, ko je Triestina nactopHa s poizkusno postavo, so sicer imeli o-čitno terensko premo’, ko pa so v tržaškem moštvu nastopili vsi standardni igralci, ie igra potekala izenačeno, če ne celo v znamenju «rdečih». Rezr^at bi lahko bil celo porazen zanje, ko bi R’-doifi ne zadei vratn ce psina Pa zapravil stoodstotne ir-Tjfnosti. E-cini, ki so se nekoliko izkazali, so bili Ferič. Hlevnjak 'n Pavlica. Triestina je zadovoljila 'e v drugem polčasu. V začet1”' ie namreč Radio poslal na igr :če Varniern v vlogi leve zveze, Tveia na levem krilu in Facco. Ti trije igralci so povsem razočarali, če pa še dodamo popolnoma negativen nastop Pestrina in Giacominija. bo jasno, da moštvo. res ni moglo prikazati posebno dobre igre. Vse se je spremenilo v drugem polčasu, ko je zanesljivi Kuk zamenjal Facco, predvsem pa ko sta Scala in Ridolfi nadomestila Varniera in Iveja. Scala je preuredil vrsto na sredini igrišča, tako da je tudi Giaeomini nekoliko bolje deloval, Ridolfi pa je z zanj značilno gibčnostjo spravil v zadrego negotovega Baškoviča. Tekma se je začela ob očitni premoči gostov, medtem ko se domačini niso moglj rešiti očitne treme. Po dveh neuspelih poizkusih Nadoveze je v 13’ Hajduk prešel v vodstvo. Sf.de.r je hotel z osebnim podvigom ukaniti Nadovezo, ta mu je vzel žogo In se sam predstavil pred vratarjem. Tedaj ga je Facca od zadaj podrl in sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je Ristič realiziral. Polčas je nato potekal brez drugih podvigov, le Pavlica je nekajkrat preigral celo vrsto nasprotnikov. Njegovi streli pa so padali v prazno V 42’ je moral sicer Colovatti z lepim skokom preusmeriti v kot Hlevnjakov strel, v 45’ pa sta Si-garini in Paina izvedla prvi lep prodor s hitrimi letečimi podajami. V drugem delu se je igra premaknila na polovico gostov. V 58’ je Ridolfi izkoristil neodločnost Baškoviča in se je znašel pred Sirkovičem: skušal ga je ukaniti s paraboličnim strelom, toda žoga se je odbila od vratnice na telo črto in se nato vrnila v polje. Do izenačenja pa je prišlo v je od orjaškega Blaškoviča in z glavo poslalo usnje v mrežo. Minuto kasneje je Pestrin rešil na črti, potem ko je Chendi izpustil Sicer lahek strel Pavlice, v 79’ pa je Jukovič presenetil tržaškega vratarja s strelom izven kazenskega prostora. Triestina je še enkrat lepo reagirala in Scala je v 41’ preigral celo vratarja, nato pa toliko okleval, ds je slednjemu u-spelo planiti do vrat in odbiti strel v kot. Minuto kasneje pa je Paina po izvrstni podaji Sigarini-ja v teku z ostrim strelom izenačil. Ta gol je bil najlepši dogodek tekme. uk SMUČANJE Smučišča v Sloveniji še vedno zasnežena Na smučiščih v Sloveniji je še vedno mnogo snega in je sezona torej v polnem teku. Na posameznih bolj znanih smučiščih je namreč debelina snežne odeje naslednja: Krvavec 130 cm. Velika pianina 65 cm. Zelenica 170 cm. Vogel 260 cm, Pohorje 30 cm, Vi-tranc (Kranjska gora) 180 cm, Vojsko 50 cm, Kanin 340 cm. VESLANJE Na 10. prvomajski regati Skoraj 100 čolnov 1. maja na Bledu Na Bledu bodo letos organizirali že 10. prvomajsko veslaško regato. Vse kaže, da bo to tekmovanje uspelo zelo dobro, saj se o-beta res rekordno število prijav posadk. Doslej je namreč 22 jugoslovanskih klubov prijavilo kar 99 posadk s skupno 347 veslači In veslačica-mi To bo v bistvu prvi pomemb- nejši sezonski nastop jugoslovanskih veslačev, ki bo tem pomembnejši, ker bo to prvi pregled sil za letošnje evropsko prvenstvo na Vrbskem jezeru. Prva tekmovanja se bodo začela že v sredo, 30, t, m., finalni nastopi pa bodo 1. maja od 9. do 13. ure. Od primorskih klubov bo prisoten koprski Nautilus, ne bo pa Ar-ga iz Izole, kar predstavlja majhno presenečenje, saj bo po vrsti let prva odsotnost odličnih veslačev iz tega slovenskega obalnega mesteca. KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Anglež Wright v vodstvu BADAJOX, 24. — Španca Ocana in Gomez De Moral sta zmagala z enakim časom na 1. etapi kolesarske dirke po Španiji. 6 km dolgo progo na kronometer sta prevozila v 7’41’. 3. je bil Francoz Pingeon po 1 sekundi. Na drugi etapi, na 246 km dolgi progi okrog Badajoza, je zmagal Anglež Wright s časom 6.28’53” in s poprečno hitrostjo 37,954 km na uro. 2. je bil De Cloedj (Niz.) po 3' itd. Skupna lestvica 1. Wright (VB) 6.36’21” 2. Ocana (Šp.) 6.36’30” 3. Pingeon (Fr.) 6.36’38” 4. J. M. Lasa (šp.) 6.36’39” 5. Michelotto (It.) In Bellone (Fr.) 6.36’42” 7. Lopez Rodriguez (šp.) in Li-nares (šp.) 6.36’44” 9. San Miguel (šp.), Florencio Bled postaja privlačen tudi za trening tujcev Odbor mednarodne veslaške zveze bo zasedal na Bledu BLED, 24. — Bled je že pojem v evropskem veslaškem- športu in prireditve na tem jezeru postajajo vedno bolj priljubljene. Po mnenju strokovnjakov je blejska veslaška proga med najboljšimi na svetu, zato ni čudno, če so sklenili poleg Jugoslovanov tudi veslači nekaterih dragih držav opravili svoje treninge na tem lepem gorenjskem jezeru. Pred kratkim je prispela na Bled prošnja nizozemskih veslačev, da bi se v tem kraju pripravljali na j ac v (šp.) in Silloniz (šp.) 6.36’46” letošnje evropsko prvenstvo, ki do i.t.d. i jeseni na Vrbskem jezeru na Ko- roškem. Ker sodijo Nizozemci med najboljše kontinentalne veslače je to vsekakor za Bled novo priznanje. IllIliiililillIlillliiiiilIllllIllllllllIllIlIllIllIllllllHlliltiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuilil V KATEGORIJI 250 CCM V soboto in nedeljo v Podljubelju svetovno prvenstvo v motokrosu Prijavilo se je 44 dirkačev iz 20 držav TRzIč, 24. — V soboto in nedeljo bo v Podljubelju nad Tržičem v Sloveniji velika mednarodna motociklistična prireditev. Nastopili bodo namreč tekmovalci v motokrosu in to y dveh kategorijah: 250 ccm in do 750 ccm. Tekmovanje v kategoriji 250 ccm strojev bo veljalo za svetovno prvenstvo. Tekmovanje je že pred zaključkom sprejemanja prijav zabeležilo lep uspeh, saj se je prijavilo 44 dirkačev iz 20 držav. Prvi tekmovalci so že prispeli v Tržič in seveda že trenirajo na progi v Podljubelju. Kot vse kaže bo letošnja konkurenca na tej prireditvi izredno ostra in izenačena. Za najboljša mesta se bodo potegovali predvsem tekmovalci iz Belgije, švedske in češkoslovaške, poleg teh pa bi lahko presenetili tudi letos odlično razpoloženi Finci. Med posamezniki je glavni fa- UMIH im IIIIIIIIIIIIHIII lil mi iiiinuiiMiiiiiiiinim«i im lil lil Iiiuiiiim IIIIMIIHII IH lili lil II Iiimiuiifii II Mlini lil POKAJ. EVROPSKIH NOGOMETNIH PRVAKOV Presenečenje v Trnavi: A jax Amsterdam v finalu Spartak Trnava je kljub zmagi z 2:0 izločen iz tega tekmovanja TRNAVA, 24. — Ajax Amsterdam I dalcem nikakor ni uspelo spraviti je prvi finalist nogometnega tek odločilne žoge. Bals je bil res pra-movanja za pokal evropskih prva- -1 : kov, kar predstavlja nemajhno presenečenje. Nizozemska enajsterica je namreč pravo odkritje te sezone, saj si je v četrfinalu privoščila celo tak podvig, kot je zmaga nad Benfico. Ajax si je priboril napredovanje kljub temu, da je današnjo tekmo izgubil z 2:0, kajti v prvi polfinal ni tekmi v Amsterdamu je zmagal s 3:0 in tako je napredoval v višje kolo s skupnim izidom 3:2. Tekma s Sparkatom se je odvijala skoraj v celoti le na nizozemski polovici igrišča. Gostje so se strogo držali obrambne taktike, ki jih je večkrat sicer spravila na rob poraza ali pa vsaj izenačenja, toda v svojem odličnem vratarju Bal-su so imeli ne le najboljšega moža na igrišču, ampak tudi zapreko, preko katere češkoslovaškim napa- vi junak tekme. Ajax si je tako priboril vstop v finale tega tekmovanja, kjer se bo pomeril 20. maja v Madridu z zrna govalcem povratnega polfinalnega dvoboja Milan — Manchester United. Triniilijonska nagrada za vstop v finala Jugoslovanski državni nogometni reprezentanti prejmejo za vsako zmago v kvalifikacijskem tekmovanju za svetovno prvenstvo, denarno nagrado po 100.000 Sdin. če pa bodo priborili Jugoslaviji vstop v finalni del svetovnega prvenstva, bodo vsakemu izplačali nagrado tri milijone Sdin, vorit Belgijec Joel Robert, poleg njega pa še Finec Vehkonen, če-hoslovak Konečny in še nekateri drugi. Pred desetimi dnevi je bila v Španiji, v Madridu prva dirka za svetovno prvenstvo v kategoriji 250 ccm in zmago si je priboril prav Joel Robert pred svojim rojakom Wiertzom. Jugoslavijo bodo zastopali trije tekmovalci: Šoštarič, Bele in Stevanovič, vendar nima nihče med njimi možnosti za boljše uvrstitve. Italija bo tudi imela enega tekmovalca in to bo Walter Planer. Tekmovanje v motokrosu se bo začelo v soboto ob 10. uri, ko bo na sporedu trening za jugoslovansko državno prvenstvo. Ob 14.30 popoldne bo na vrsti prva od treh voženj za državno prvenstvo, ob 17. uri pa bo trening tekmovalcev, ki bodo nastopili v vožnji za svetovno prvenstvo. Ta trening bodo nadaljevali v nedeljo zjutraj ob 9. uri, ob 14.30 popoldne pa se bodo začeli starti za kategoriji 250 ccm in do 750 ccm. od katerih bo prva veljala za svetovno prvenstvo, druga pa za pokal Karavank. Ker bo tekmovanje, sodeč že po dosedanjih prijavah izredno kakovostno, saj bodo nastopili kar trije bivši večkratni svetovni prvaki, pričakujejo prireditelji te velike motociklistične manifestacije velik obisk gledalcev. Pripravili so vse za parkiranje večjega števila vozil, razen tega pa bodo lahko obiskovalci združili ogled teh dirk še s prijetnim razvedrilom na smučeh. Na Zelenici, ki je v bližini tekmovalnega prostora, je odlična spomladanska smuka in smučarji, ki se bodo odločili za nekaj spustov bodo imeli na vseh žičnicah 50% popusta. je, ki je z izredno igro premagala poleg vseh drugih tudi u-radnega svetovnega prvaka češkoslovaško s 3:1 in olimpijskega prveka Sovjetsko zvezo s 3:1. Vzhodni Nemci so premagali Sovjete celo z naravnost neverjetnim izidom 15:0 in je torej jasno, da se je na svetovnem odbojkarskem odru pojavila nova velesila, s katero bodo morali v bodočnosti vsi resno računati. ODBOJKA Vzhodni tari odkritje sezone Na velikem mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Montevideu so se uvrstile v finalni del reprezentance Vzhodne Nemčije, Sovjetske, zveze, Brazilije, ZDA, čSSR, Japonske in U-rugvaja. Veliko odkritje tega prvenstva je reprezentanca Vzhodne Nemči- V TEŽKI KATEGORIJI Zmaga Frazicra nad Davom ZygIewitzom Svetovni prvak težke boksarske kategorije Joe Frazier je premagal svojega Izzivalca Dava Zygle-v/itza (Amerlkanca poljskega porekla) s knock-outom v prvem krogu. Dvoboj, ki so ga opravili v Houstonu, je trajal točno 96 sekund. AVTOMOBILIZEM Jugoslovansko prvenstvo v kartingu v Novi Gorici Avto moto društvo iz Nove Gorice bo priredilo v nedeljo, 27. a-prila v Novi Gorici jugoslovansko državno prvenstvo v kartingu. Prireditev, ki se bo začela ob 14. uri, bo na Magistrali. Nastopili bodo skoraj vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci v go-kar-tu. To bo že drugo jugoslovansko prvenstvo v kartingu, ki ga prirejajo v Novi Gorici. Temu pa se je pridružilo še eno: med evropskim prvenstvom bo zasedal tudi kongres mednarodne veslaške zveze. Da bi pa nekaj težavnih točk dnevnega reda že prej obdelali so sklenili odborniki FISA že pred začetkom kongresa zasedati pet dni na Bledu To pa zopet potrjuje, da je Bled vedno večje središče veslaškega športa širšega pomena. Tudi jugoslovanski veslači v Trstu 20. julija bo v Trstu večja mednarodna veslaška prireditev. Med drugimi se je bodo udeležili tudi jugoslovanski veslači in sicer s slovensko in hrvaško veslaško reprezentanco. DOMAČI ŠPORT DANES Petek, 25. aprila ’ 1969 NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 v Trstu, Drev. Sanzio Libertas Opčine - Union 16.00 v Trstu, stadion «1. maja Zarja - Primorec Mladinsko prvenstvo 15.30 v Trstu, S. Sergij Breg - Arsenale Naraščajniško prvenstvo 10.30 v Miljah 13.30 v Miljah Fortitudo - Union ODBOJKA Moška D liga 09.00 v Gorici, Ul. Puccini Olimpija - Gasilci GO 10.30 v Zgoniku Kras - Gasilci TS 10.00 v Miljah ACEGAT - Bor Prvenstvo mladink 08.30 v Bologni Nastop ŠZ Bor Prvenstvo mladincev 15,00 v Padovi Nastop SZ Bor KOŠARKA OBVESTILA ŠD SOKOL iz Nabrežine priredi v nedeljo, 27. t. m. avtobusni izlet v Pordenon in Lignano Sabbiado-ro ob priliki odbojkarske tekme ženske B lige Casagrande - Sokol. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje na sedežu društva v večernih urah. Prvenstvo «1. divisione* 11.30 v Trstu, Istrska ul. Don Bosco - Bor J U T RT ŠD SOKOL iz Nabrežine obvešča, da bo trening začetniške ženske odbojkarske ekipe v petek, 25. t.m., ob 10.30 na odbojkarskem igrišču v Nabrežini. Sobota, 26. aprila 1969 ODBOJKA Ženska B liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor - AGI 21.15 v Bazovici Zarja - Breg pred kratkim potegovala za pravico do sodelovanja na lifikacijskem turnirju za vstop v A ligo. Na sliki prizor s med obema šesterkama ne gimnazije v Trstu je potrdila, da se zanimanje za šport. našimi dijaki vedno veča. Govori se, da se bodo v kratkem zijci obeh zavodov z združeno ekipo pomerili tudi z dijaki tn* ske akademije |, ---- .. ■ ...v ■.... IZ DOMAČEGA ŠPORTA - ................. . ____________________ ....................... Prvenstvo v ženski odbojkarski B ligi je v preteklem tednu fj neslo eno največjih presenečenj v tej sezoni. Mladi ekipi “ neslo eno najveejih presenečenj v tej sezoni. Mladi ekipi - j je uspelo povsem nepričakovano premagati šesterko Brega, ki do tebi'1 mii Nogometna tekma med enajstericama slovenske klasične i® r^J| Saj ŠD Juventina iz štandreža pri Gorici se pretežno ukvarja R 'p gometom, katerega goji med člani, mladinci in naraščajnik''. \i zen tega pa ima tudi ekipo mladih atletov,'ki se je do dobro uveljavila, zlasti v okviru..občinskega dela mladinskli1 Mladi atleti so nastopili na več tekmovanjih jn Ivan Plesnjr ^ v teku na tisoč metrov osvojil celo odlično drugo' mesto. N11 . so Škorce, A. Nanut, Bratovič. Marvin, K. Nanut in Plesni* MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri Toda, kako? Ko ni bilo ne orodja ne eksploziva in ne minerjev. Ko niso našli eksploziva, so odločili, naj gre mehanik Ivan Počkaj na Kozino in preskrbi ustrezne ključe. Res jih je prizadevni Počkaj pri kretničarju Marčelu Pohlenu dobil. Tako je bilo vse pripravljeno. Namestnik komandanta I bataljona Polae Krebelj je v zgodnjih jutranjih urah odšel s 75 borci čez Misleče in Vareje proti Rodiku, kjer je ob zori razporedil borce na že znane položaje ob progi približno 1 km severovzhodno od Rodika. Medtem ko so si borci izkopali ali iz naslaganega kamenja pripravili kritja, je Počkaj z nekaj tovariši odvil spojke na tračnicah, izpulil iz pragov nekaj vijakov in skrenil tračnice navzven za nekaj več kot 10 cm. Proga je bila »pripravljena«! Borci so z na progo namerjenim orožjem ležali na zmrznjeni zemlji in nestrpno čakali. Novinci so s tesnobo v srcu pričakovali svoj prvi ognjeni krst. 2e v bojih prekaljene in preizkušene tovariše pa je načenjala mučna negotovost, kako bodo neizkušeni borci prestali preizkušnjo, kajti pričakovali smo hud boj. Morda se je kdo v tem pričakovanju v mislih poslavljal od doma, družine in prijateljev.*) Po dolgem in nestrpnem pričakovanju, ko je dolgočasno čakanje premagalo strah, je ob 11.30 uri po vzponu od Divače prisopla težka lokomotiva in privlekla za seboj 30 vagonov. svinčenk. Pravo peklensko obstreljevanje je trajalo že nekaj časa, proti vagonom je poletelo nekaj ročnih bomb; medtem ko so se naši izstrelki zadirali v vagonske boke in prebijali strehe ali se odbijali od železnih vagonskih delov, ni bilo slišati iz vagonov nobenega streljanja in ne videti vrtoglavega skakanja nemških vojakov. Tudi vpitje in besni odpor je izostal, le trije železničarji so v paničnem strahu zbežali iz vagonov in bilo je po njih. Ker ni bilo sovražnega odpora in nobenih znakov, da gre za vojaški transport, je namestnik komandanta ukazal, naj se obstreljevanje ustavi. Spričo pričakovanja sovražnega odpora so mnogi težko dojeli, zakaj morajo prenehati streljati. Ko je prenehalo obstreljevanje in so se nekateri borci previdno približali vagonom ter jih začeli odpirati, je prilezel iz nekega vagona starejši nemški vojak, ki se je brez odpora predal. Hkrati so borci iz vagonov in prevrnjene lokomotive izbezali še šest železničarjev. se je ponudila priložnost, da napolnijo ((skladišča" ih *va je smeli zamuditi. ^ te‘ Komandant je razpostavil potrebno število borcev v -i; !«t sede proti Divači in Kozini Ostali borci, ujeti železni ji in zadržani telefonsti ter domačini, ki so iz bližnjih vasi; J n, čič, Rodika in Dan prihiteli na pomoč, so hiteli izpra^jl ]itj vaeone in odnašati drnennene nntrehščino ||»7 nr(* u (>0| V VAGONIH SO BILE KLOBASE, SALAME, CIGARETE IN... LOKOMOTIVA SE JE PREVRNILA PO NASIPU Ko je lokomotiva zavozila na mesto, kjer so bile odvite tračnice, je zdrsnila po nasipu in se prevrnila na bok. To je bil tudi znak za začetek napada. Iz 6 lahkih in dveh težkih strojnic ter iz 60 pušk in brzostrelk se je usula na vagone toča •) Med najbolj napetim pričakovanjem sovražnika je prišlo s Kozine 12 kontrolorjev in montefjev telefonskih linij ob progi. Da bi preprečili morebitno izdajo položaja, smo jih zadržali. Pri odpiranju vagonov je nekdo zavpil: «Tu so salame!« Drugi se je oglasil: <(Tu cigarete«. Tretji je opazil maslo in med, četrti moko itd. Bilo pa je tudi ječmena, dve cisterni jedilnega olja, živinske krme itd. Tako smo bili prijetno presenečeni, toda nepripravljeni pred približno 30 vagoni, polnimi živil. Treba je bilo hitro odločiti, kaj storiti s tako bogatim plenom. Vsem nam je bilo jasno, da ga sovražniku ne smemo pustiti niti trohice. Nismo pa vedeli, koliko časa nam bo sovražnik dovolil razpolagati z zalogami, kdaj bo interveniral iz komaj 6 km oddaljene Divače, 5 km odaljene Kozine in manj kot 20 km oddaljenega Trsta z močnimi vojaškimi oddelki. Zato so bataljonski funkcionarji tak(j>j odločili, da je treba vagone, kolikor bo največ mogoče, izprazniti in vsebino odpeljati, preostalo pa zažgati. Intendantom varno, so odšli nekateri domači funkcionarji, kot na Prl$j \ skrbni bat. ekonom Ivan Gustinčič — Ivanin, komisar j J1« Jože Žnidaršič, nam. komandirja Karlo Čepar ter drugi <£ čini v bližnje vasi in organizirali kmete, da so z vpr8'|,)t ; hitro odvažali nabrani material v brkinske itgsi, V varna 5p(i dišča. Izpraznjevanje vagonov je trajalo do veečra in J noči so odvažali material. Zvečer pa so preostalo zi/ zažgali in česar nismo mogli odnesti, je uničil ogenj so si napolnili nahrbtnike in vse druge votline s cig»r*p in drugimi dobrotami. Mnogo s0 odnesli domačini v vasi, toda prav vse so pozneje pošteno prijavili. seS 'j sezname in izročili odrednim ekonomom. ni? Zaplenjenega je bilo zelo veliko materiala. Cigaret ie $ toliko, da so jih borci odreda še kadili, ko so 1. maj11 korakali v Trst. Večina meda, masla in precej drug'1’ J ke trebščin je bilo poslanih v bolnišnice v Padež in na sko ter v Kočevski Rog. Skrbni ekonom Gustinčič je «#! ^ s salamami, moko in cigaretami skrita skladišča, ki 5 ]not v skoraj vseh podstrešjih brkinskih cerkvic in drugod. p( tega pa je bilo prepeljanega z vozmi in celo s kamlt)1\rll Brkinov na Pivko in Notranjsko ter izročenega enotah1' J ^ korpusa. Tako je pozneje to služilo našim borcem do vojne. Nemški vojaki pa so v Pulju zastonj čakali na s «fasungo». ,V' • - (Nadaljevanje sled'. UREDNIŠTVO- I'RST — UL MONTECCH1 ti, H., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 55H - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37 338, 95-823 — NAROČNINA; mesečno 8l)U ^$1* vnanret četrtletna 2250 lir poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka » tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stanb dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg0^ l* 11U374 - Za SFRJ- ADIT DZS Llubllana Stari trg 3/L telefon 32-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni /50 osmrtnice 150 Ur - Mali ogla* ' ..... ,_________________. .r,___.x 0..l7>i„.tx rini____ Cl IVICI Al/ IM.A.L t 1 I ..... . ^ . x^ ____ ..^1— V beseda - Oglasi za tržaško In gonško pokrailno se naročnin prt upravi 1? vsčh drugih pokrajin Italije pri nSonietš Ptihllp.itft Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV l{ENK1l - Izrtaia in tt«ks /.ainžni.šme iriaikega tiska Trsi