PoStnina £S&S&ns ▼ S^tovInL
Leto XIX., št. 259
<
i
Ljubljana, sreda 9* novembra lffi
Cena 1 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2,
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisla 78.180, Wien št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.__
Rokopisi se ne vračajo
KRALJ JURIJ VI. O SMERNICAH
NOVE ANGLEŠKE POLITIKE
Tesno sodelovanje s Francijo, sporazumevanje z Nemčijo in Italijo, pospešeno oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku
Francosko odmikanje od Sovjetske Rusije
Od monakovske konference dalje, dejansko pa bržkone že precej poprej, je stopilo razmerje med Francijo in Rusijo v nov stadij. Dasi je danes še povsem nemogoče izreči kaj konkretnega o tem, se vendarle na vsak korak vidi, da gre dejansko za krizo dosedanjega stanja, dosedanjega zavezništva. ^ Na obeh straneh so znamenja, ki kažejo, da se premotriva sedanje razmerje z veliko nezadovoljnostjo. Po eni strani kažejo članki francoskega časopisja, vsaj po velikem delu, pa govori na marsejskem kongresu radikalne stranke, po drugi strani potrjujejo isto ne-razpoloženje sovjetska časopisna glasila, ki je iz njih še bolj razvidno razpoloženje uradnih krogov, kakor iz kolikor toliko neodvisnih francoskih listov.
Novejša doba pozna tri faze odnoša-jev med Francijo in Rusijo. Med njimi ima najkrepkejši značaj predvojna doba, ko se je osnovala tesna zveza med obema velesilama, ona zveza, ki je preživela svojo preizkušnjo v svetovni vojni. Z zmago boljševiške revolucije, z intervencijsko politiko ter z novim stanjem v Evropi je ta zveza popolnoma nehala, na njeno mesto pa je končno stopilo prav nasprotno razmerje: zveza med sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
Od rusko-nemške zveze so nekateri v prvem času j ako mnogo pričakovali, toda prinesla ni Evropi nič izrednega in sploh ni imela priliko, da bi se preizkusila. Z zmago hitlerizma in z ustanovitvijo tretjega rajha se je razmerje zopet temeljito spremenilo. Od-nošaji med Moskvo in Berlinom so se ne le razrahljali in ohladili, temveč prešli v stanje najhujšega medsebojnega nasprotovanja. Istočasno se je v Franciji pojavilo razpoloženje za obnovo tesnejših stikov z Rusijo, k čemer je mnogo pripomogel zlasti pre-okret na levo. ki se je čedalje bolj uveljavljal v francoski notranji politiki. To je bila doba, ko je Nemčija zapustila Ženevo in za njo še Italija, dočim se je začela Rusija čutiti vedno bolj ogroženo ter je stopila v ženevsko institucijo in jela sodelovati z demokratično Evropo. Protiboljševiški pakt dinamičnih treh velesil je zaključil to novo periodo v svetovni politiki.
Odnošaji med Italijo, Nemčijo in Francijo so v vsej poslednji dobi odločali o orientaciji splošne evropske politike, odločitev samo pa je prispeval četrti člen, otoška velesila Velika Britanija. Tako je bilo leta 1914—1918, podobno je bilo tudi letos v peripetijah, ki so dovedle do monakovskega sestanka. Nedvomno je, da se je od treh razdobij za Francijo najbolj obnesla prva francosko-ruska zveza. Oni. ki so jo nekdaj kritizirali in omalovaževali, češ da je odrekla v najbolj kritični dobi vojne spričo revolucije, so prezrli, da je carska Rusija kljub temu storila ogromno za zapadnega zaveznika, že s tem, da je vzela vojaške sile osrednjih držav nase in s tem omogočila, da so armade na zapadu vzdržale in dosegale celo zmage. Saj je bilo tudi slovito bitko ob Marni mogoče doseči lie radi tega, ker so Nemčiji manjkale divizije. ki jih ie bila morala vreči zoper ruske bojne sile, prodirajoče v Vzhodno Prusijo.
Nemšiko-ruska zveza n/i imela prilike, da bi se bila preizkusila drugače kakor v gospodarskem sodelovanju, dočim politično podpiranje praktično skoro ni imelo pomena. Nova francosko-ruska zveza se od svoje predvojne predhodnice razlikuje v več ko enem pogledu, poglavitna razlika pa je v spremenjenih teritorialnih pogojih.
Jasno je na prvi pogled, da je bila tako stara kakor nova francosko-ruska zveza porojena na obeh straneh iz bojazni pred nemško silo. Toda dočim je bila v predvojni dobi za realizacijo sodelovanja osnova dana v polni meri, imamo sedaj vmes samostojne države, med njimi Poljsko, ki je politični faktor povsem svoje vrste. Te stvari so splošno znane in ni treba, da se posebej ustavljamo ob njih; zadostuje naj, da opozorimo, kaiko je prav obnova prijateljstva in zavezništva med Parizom in Moskvo odtujila Parizu Varšavo in s tem napravila prvo razpoko v sistem na Francijo se naslanja j očih držav v vzhodnem delu srednje Evrope. V Franciji sami so nastopili hudi nasprotniki zoper nove zunanjepolitične kombinacije, toda med onimi, ki so jih zagovarjali, so bili tudli nekateri desničarji, ki so se sklicevali na nujnost, da je treba naglo pritegniti Rusijo nase, da ne stori tega poprej — nova Nemčija. Tretji rajh bi mogel, tako so argumentirali zagovorniki pakta z Moskvo, skleniti vojaško zvezo z Rusijo kljub idejnim nasprotstvom, a ta nova zveza je bila brez primere močnejša nego je bila v dobi weimarske republike; mogla bi končno celo izpodko-pati iin izpodnesti frankofilski sistem v
London, 8. novembra, br. Danes je bilo na tradicionalno svečan način otvorjeno novo zasedanje angleškega parlamenta s prestolnim govorom kralja Jurija VI. Za prestolni govor je vladalo v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje, ker so listi napovedovali zelo važne izjave o bodoči politiki britanskega imperija. že zgodaj zjutraj so se zbrale pred buckinghamsko palačo velike množice, ki so čakale na prihod kralja in kraljice. Tudi vse ulice od kraljevega dvorca do West-minstra so bile nabito polne občinstva. Kraljeva garda je po ulicah postavila špa-lir. Med viharnimi ovacijami občinstva sta se kralj in kraljica odpeljala z dvora v Westminster. Kralj je osebno prečital prestolni govor v gornji zbornic'-, koder so se zbrali člani obeh domov, ki so prirejali kralju ob prihodu in odhodu navdušene ovacije. Kralj Jurij je v svojem prestol-nem govoru med drugim izvajal:
Moji odnosi s tujim: državami bodo tudi nadalje prijateljski Moja vlada bo ukrenila vse, kar je v njeni moč; pospeši razvoj dogodkov v duhu dobrega sporazumevanja, zlasti v duhu skupne angleško-nemške izjave v Monakovu od 30. septembra.
Sporazum, ki je bil aprila sklenjen med mojo in italijansko vlado, bo sedaj v kratkem stopil v veljavo Pričakujem, da bo to delo utrdilo trprPcionaine dobre odnose, ki so tako srečno in dolgo obstojali med tema dvema državama v korst ev-ropi-'"?ga miru.
Povabil sem rumunskega kralja, naj me obišče v teku tega meseca ter pričakujem z zadovoljstvom njegov obisk v prestolnici, Prav tako sem povabil predsednika francoske republike da me obišče spomladi. Prepričan pa sem. da bosta ta dva obiska izzvala veliko zadovoljstvo pri vseh narodih, kraliica in jaz pa se že vnaprej veseliva svojega obiska prihodnje leto v Kanadi.
Srečen sem tudi, ker sem prejel povabilo predsednika Zeriinienib držav, namenjeno kraljici in meni, da naj obiščem Washington po ob'sku v Kanadi Toplo pozdravljam ta izraz lepih čustev, ki obstoje med našima državama.
Mojim ministrom je hudo žal, ker se nadaljujejo sovražnosti v Španiji. Čeprav odobravamo politiko nevmešavanja. vendar želimo, da bi se vojna čim prej končala. Podvzeli bomo vse, kar je v naših močeh, da se čim prej vzpostavi mir v tej državi. Moja vlada je pripravljena v vsakem času, kadar bi želeli obe stranki, nuditi svojo pomoč in pomagati vrniti mir tem krajem, medtem pa bodo moji ministri
London, 8. novembra, b. Po mnenju poučenih krogov bodo prihodnji tedni odločilni za pospeševanje angleškega oboroževanja, glede katerega izražajo v vladnih krogih čimdalje večje zaupanje. Sodelovanje med posameznimi obrambnimi ministr stvi je namreč vedno globlje. Letalski strokovnjak lista »Sunday Times« dozna-va, da bo letalsko ministrstvo zvišalo svoj oborožitveni program v pogledu letal prve linije od doslej nameravanih 2750 na 5000 letal. Ta sklep letalskega ministrstva je v neposredni zvezi z zvišanjem proizvodnje letalskih strojev od 35.000 na 40.000 kosov letno, pri čemer bo angleška letal ska industrija računala odslej s stalno podporo kanadske letalske industrije. Kakor se doznava, bo začela Kanada v najkrajšem času izdelovati svoja letala za Anglijo v največjem obsegu.
Seveda v Londonu ne prikrivajo, da bo pospešeno angleško oboroževanje ki bo izpopolnjeno tudi z gradnjami novih bojnih ladij in motorizacijo suhozemne vojske uspešno le tedaj, če bo tudi Francija sledila angleškemu zgledu. Zate so tu pre pričani, da bodo bifeji angieško-francosk? razgovori v Parizu proti koncu tega meseca služili tudi izmenjavi misli v tem vprašanju, ki je življenjskega pomena za obe zapadnih velesil, zlasti pa za splošno evropsko in svetovno učinkovitost njunega nadaljnjega sodelovanja, ki ga na obeh straneh smatrajo za nuinost. Vprašanje je le, ali bosta Angll-a in Francija v svojem oboroževanju dovolj hitri, da bi ju morebitne nove mednarodne komplikacije spet ne prehitele.
Italijanska kritika
Rim, 8. nov. o. Tukajšnji listi kritizirajo namen angleške vlade, ki je bil izražen tudi v današnjem prestolnem govoru, da se podvoji program za izpopolnitev
vzhodni srednji Evropi. Nihče ne more ugovarjati pristašem te koncepcije, zakaj nedvomno so imeli prav oni, ki So trdili, da bi se sistem osrednjih držav s Poljsko na čelu ne mogel upirati združenemu navalu nemško-ruske zveze kljub eventualnemu učinkovitemu zavezništvu zapada. Težko je presojati, koliko je bila taka možnost političnih kombinacij takrat mogoča in koliko je bila francoska bojazen upravičena. Toda gotovo je, da je pri izvedbi te zamisli francoski sistem izšel oslabljen in da se je že takrat pripravljala situacija, ki je dovedla do resi-gnacije v septemberskih dneh letošnjega leta.	t
storili vse, kar je v njihovi moči, da zavarujejo angleške interese v teh pokrajinah.
V kratkem bodo predložili poročilo palestinske komisije in podali izjave o bodoči politiki v tem vprašanju.
Vlada je že sklenila, da se izroči češkoslovaški vladi predujem 10 milijonov funtov šterlingov za njene nujne potrebe in se ji tako nudi finančna podpora, s katero bi uredila mnoge zadeve.
Prav tako napreduje sedaj zadovoljivo vprašanje preskrbovanja naših obrambnih sil z vsemi potrebnimi sredstvi, ker so pretekli dnevi pokazali, da obstoje nekatere pomanjkljivosti v naši pripravljenosti za vojaško in civilno obrambo države, ki jo je treba zboljšati Vlada je razpravljala o tem na podlagi izkušenj iz prejšnjih dni in bo odred:la nadaljnje potrebne ukrepe da se pospešita oboroževanie in preskrba države z vsem potrebnim materialom. Vprašanje državljanske obrambe države vsebuje prav tako tudi uspešno izkoriščanje vseh virov za ojačenje narodne prostovoljske službe, kateri bo v prihodnje posvečal vso svojo pozornost lord čuvar zasebnega pečata.
Prav tako bo vlada še nadalje skrbela za mir v Evrooi ter bo v duhu zaupljivosti in z vsemi silami podpirala ojačenje naše trgovine in industrije Vlada bo storila vse. da zagotovi z?dovo-iive pogoje za razvoj naše prekomorske trgovine.
Kralj Jurij ie nato prešel na vprašanja notranje politike, javnega zdravia ter pobijanja raka. nato pa se je bavil z ukrepi na polju kazenskega prava, kmetijstva, industrije itd.
Kralj Jurij je končal svoj prestolni govor s prošnjo. da naj Bog blagoslovi delo parlamenta za dobro in srečo vsega naroda in svetovnega miru.
Angleški ®Msk v Parizu
Pariz, 8. nov. h. Med Parizom in Londonom je sedaj že dogovorjen podroben pro-gra.m obiska anglešJ^h državnikov. Cham-berlain in lord Halifax prispeta v spremstvu svojih soprog- v Pariz 23. novembra ob 17. S kolodvora bosta odšla na angleško poslaništvo, kjer bo zvečer prirejen banket. Ves naslednji dan bodo razgovori v ministrskem predsedstvu, kjer bo opoldne priredil kosilo Daladier. Zvečer bosta angleška dtžavnika gosta predsednika republike, naslednjega dne pa priredi kosilo zunanji minister Bonnet. V petek zvečer zapusti'a Chamberlain in Halifax Pariz in se vrneta v London.
angleškega vojaškega letalstva in da se razen tega izpopolni pomorski program v toliko, da se bodo gradile nove vojne ladje še nadaljnja štiri leta. Ogromno oboroževanje, za katero bo parlament v teku tedna odobril angleški vladi izredne kredite in bržkone tudi razpis novega notranjega posojila, smatra »Gazeta del Po-polo« kot nasprotno z miroljubnimi besedami angleške vlade ter pravi:
Anglija se pripravlja da izpopolni svoje vojaško letalstvo tako, da bo imela v roku dveh let na razpolago 5.400 modernih letal prve vrste Poleg tega bo Anglija zgradila še nova rezervna letala in namerava izpopolniti letalsko industrijo, da bo mogla zgraditi na leto na tisoče letal. Pričakuje se, da bo angleška vlada razpisala posojilo za to izredno oborožitev.
Danes bo govoril Chamberlain o Palestini
London, 8. nov. w. Ministrski predsednik Chamberlain je danes v odgovoru na neko vprašanje v spodnji zbornici sporočil. da bo jutri objavljeno uradno poročilo o položaju v Palestini ter da bo jutri v spodnji zbornici pojasnil palestinsko politiko vlade.
Wiedemann pojde zopet v London
London, 8. novembra, o. V Londonu se je razširila vest, da bo prihodnje dni ponovno prišel v Anglijo Hitlerjev adjutant polkovnik Wiedemann z namenom, da seznani Chamberlaina in Halifaxa s Hitlerjevim mnenjem še pred sestakom angleških državnikov s francoskimi. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da tamkaj teh vesti za sedaj še ne potrjujejo.
Z monakovskim sporazumom je Francija resignirala na svojo pozicijo v vzhodni srednji Evropi. Bodočnost bo pokazala, ali so imeli prav oni, ki so smatrali, da se Pariz s tem razbremeni, ker se iznebi »žandarmske službe«, ali pa se bodo potrdila napovedovanja onih. ki menijo, da se je s tem močno obremenila francoska vzhodna fronta. Nedvomno je sedaj na vodstvu v Parizu prva orientacija in z njo resigna-cija na pozicijo v vzhodni Evropi. Potem takem je v smislu sedanje zunanjepolitične logike, da se odnošaji do Moskve oslabijo in še nadalje razrahljajo, tudi če ne pride do formalne odpovedi pakta.
Lord Perth se umakne iz diplomatske službe
London, 8. nov. h. »Daily Telegraph« poroča, da se bo angleški poslanik v Rimu lord Perth z novim letom umaknil iz diplomatske službe. Za njegovega namestnika označujejo sedanjega angleškega poslanika v Ankari sira Erika Lourainea. ki velja za najstrokovnejšega angleškega dipiomata.
Trgovinska pogajanja med Anglijo in Italijo
London, 8. nov. AA. »Daily t;xpress« poroča, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Italijo in Veliko Britanijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Pričakuje se znatno povečanje izmenjave blaga med obema državama, zlasti povečanje uvoza angleškega premoga v Italijo.
Okrog kolonij
London, 8. nov. b. Angleški opazovalci v Berlinu slej ko prej svare londonske kroge pred pretiranim optimizmom glede bližnjega mednarodnega razvoja, zlasti tudi glede bližnjega razvoja angleško-nemških odnošaiev. V opozorilo navajajo pri tem nemi kolonialne zahteve, ki so postale v zadnjem času v Nemčiji zelo popularne. Kakor priznavajo nemški zastopniki v Londonu, čaka sedaj Nemčija na angleške pobude v tem vprašanju. Kaj bodo Nemci konkretno zahtevali, ni še znano, zdi se pa, da njih zahteve ne bodo skromne. Navzočnost južnoafriškega obrambnega ministra Pirowa v Londonu ni doslej pripomogla k razčiščenju vprašanja. Gotovo ie za sedaj le to. da nista niti Portugalska niti Belgija pripravljeni prevzeti v kolonialnih pogajanjih vloge, ki bi jima
Rim, 8. nov. b. Ob prihodu novega francoskega pos anika Ponceta v Rim piše tukajšnja v Tribuna« med drugim: Frangois Poncet je nedvomno eden izmed najbolj uvaževanih francoskih diplomatov. V Rimu bo predstavnik one francoske kaste, ki spoštuje nedotaknjene tradicionalne lastnosti zdrave, modre in uravnovešene Francije. Njegovo obzorje je zelo široko in ga odlikuje naglo razumevanje. Prav zaradi tega je znal ceniti nemški narodni socializem in si pridobiti sin,pati je nemškega časopisja. Njegovo poznavanje gospodarskih vprašanj mu je razen tega omogočilo tudi upoštevanje življenjskih potreb nemškega naroda in stremljenj novega rajha. V pariških krogih so prepričani, da bo mogel Poncet, ki je imel v Monakovem priliko spoznati Mussolinija in Ciana, opra vil v Rimu koristno delo. S tem, da Francija priznava os Rim-Berlin kot organizem, dokazuje smisel za realizem, kar ji more samo koristiti.
Revija »Relazioni Internazionali« posveča daljši članek francoski politiki in se pri tem dotika tudi vprašanja italijansko-francoskih odnošajev. Najprej ugotavlja, da so bili odnošaji od leta 1922 dalje zelo slabi. Krivdo za to nosi Francija, ki je podcenjevala moč nove Italije, zlasti pa njene vojaške sile. Položaj se v zadnjem času ni prav nič spremenil. Ako je Franciji zares do izboljšanja odnošajev z Italijo, potem mora pokazati »popolno razumevanje za italijanske interese, preusme-
Washington, 8. novembra, o. Danes so bile v Zedinjenih državah volitve v reprezentančno zbornico, nadalje tretjine senatorjev ter v 32 izmed 48 zveznih državah volitve novih guvernerjev. Splošno računajo po prvih izidih s porastom republikanskih glasov, kar pomeni ojačanje opozicije proti Rooseveltovi politiki. Kljub temu se smatra kot izključeno, da bi se opoziciji posrečilo zlomiti premoč demokratov. čeprav igrajo pri volitvah guvernerjev glavno vlogo lokalni interesi, so tudi te volitve pomembne, ker bo njihov izid odločilnega pomena za nadaljnjo Roose-veltovo politiko. Po prvih izidih upajo republikanci, da bodo v senatu dobili 13 do
Novi protižidovski ukrepi v Nemčiji
Berlin, 8. nov. o. Atentat na nemškega posLaniškega tajnika Ratha v Parizu je izzval v Nemčiji ogromno ogorčenje. Stanje ranjenca je zelo resno. Ker je svoje časno dobil v Indiji malarijo, je zdravljenje zelo otežkočeno. Atentat bo imel bržkone hude posledice za Žide v Nemčiji. Po službenih informacijah bo nemška vlada pod-vzela nove ukrepe proti Židom, ki žive v Nemčiji, predvsem gospodarske. Nadalje
jo hotel naprtiti Pirow. Ali je tudi Nemčija tako odločno proti rešitvi kolonialnega vprašanja na račun malih držav, je seveda težko reči. Glede na bližnji Pirow obisk v Berlinu pa se zdi nekako neverjetno, da bi se južnoafriški minister vrnil iz Nemčije brez nemškega opogumljenja glede iskanja nadomestka za morebitno izgubo Zapadne Afrike in Tanganjike.
Z več strani se končno izraža domneva, da bo kolonialni problem tvoril enega izmed glavnih predmetov pariških razgovorov angleških državnikov. V tej zvezi opozarjajo ttu na strah nekaterih francoskih krogov, da bi utegnili biti mednarodni mandati cena odkupa za zbližanje obeh zapadnih velesil z Nemčijo. Značilno je, da v Parizu nekateri poznavalci razmer že očitajo Bonnetu, da se hoče zbližati z Nemčijo za ceno Kamenina in Toga. Tako je na primer general Dufieux že izrazil v »Figam« bojazen, da bo Francija v kolonialnem vprašanju najbrž pokazala enako nepoznavanje strateških in svetovno političnih posledic morebitne vrnitve Kamenina, kakor je v septembrski krizi pokazala nerazumevanje za to stran češkoslovaškega vprašanja. General Dufieux opozarja pri tem na tezo generala Tilha o nevarnosti podaljška osi Berlin-R.im-Ka.me-run-Togo, ki bi neposredno ogrožala francoske in angleške imperialne interese. Vprašanje nemških podmornic ob Atlantiku bi na mah postalo aktualno. Rešitev kolonialnega problema v tem smislu bi po mnenju navedenega francoskega vojaškega strokovnjaka pomenilo »kratkovidno dejanje Chamberlaina in Bonneta.« Toda v Londonu pri tem ne prikrivajo, da se nemška propaganda za vrnitev bivših nemških kolonij osredotočuje prav na ti dve francoski koloniji, kar seveda vprašanje vrnitve kolonij silno zapleta. Vprašanje je, ali bodo pariški razgovori prinesli v tem pogledu že popolno razčiščenje angleškega in francoskega stališča nasproti nemškim zahtevam. Za francosko-angleško sodelovanje se tu javlja resna preizkušnja.
Angleška obljuba Belgiji in Portugalski
London, 8. novembra, o. Kakor se je zvedelo, je Belgija že prejela od angleške vlade obljubo, da bodo njene kolonijske posesti spoštovane. Podobno obljubo je dala Anglija tudi Portugalski.
riti mora svojo zunanjo politiko, odpovedati se svoji zvezi z Rusijo, priznati pravice vojskujoče se stranke generalu Francu ter sploh priznati vlado v Burgosu in se odpovedati sleherni nadaljnji podpori rdečih v Španiji, predvsem pa iztrebiti anti-fašizem na svojih tleh. Svojih namer za zbližanje z Italijo ne sme zmanjševati s tem, da si v ozadju obeta od zveze z Italijo uničenje osi Rim-Berlin, ker bi taka politika ne bila realna.« Po vsem tem, tako zaključuje revija svoj članek, je le malo upanja, da bi moglo razčiščenje italijan-sko-francoskih odnošajev že v kratkem uspeti. Frangois Poncet bo Imel nedvomno mnogo težjo nalogo kakor italijanski poslanik lord Perth.
Poncet o svoji misiji v Rimu
Rim, 8. nov. b. Novi francoski poslanik Poncet je včeraj takoj po svojem prihodu v Rim sprejel v palači Farnese zastopnike francoskih listov v Rimu in jim izjavil med drugim, da njegova vlada veže njegov nastop v Rimu, kjer bo akreditiran pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju, z željo po norma!:zaciji franco-sko-italijanskih odnošajev. Tej svoji misiji se bo posvetil z vsem srcem, ker je prepričan, da bi odgovarjalo izboljšanje odnošajev med obema državama ne le interesom obeh narodov, temveč tudi potrebi splošnega evropskega miru. Z izpopolnitvijo monakovskega sporazuma so za to podane najširše možnosti.
18 novih mest, vendar pa bodo tudi v tem primeru obdržali demokrati svojo večino. Tudi v reprezentančni zbornici bodo dobili republikanci več mandatov. Tam je bilo doslej 327 demokratov in 90 republikancev, ostale mandate pa so imele manjše skupine. V splošnem smatrajo kot nemogoče, da bi republikanci dobili v reprezentančni zbornici večino. Republikanska stranka sama ne računa več kakor na 100 mandatov. Rooseveltov poziv ameriškim volilcem, naj ohranijo liberalni režim v državi, smatrajo kot potrdilo glasov, da želi Roosevelt še tretjič kandidirati za predsednika Zedinjenih držav, kar bi bil prvi primer v ameriški zgodovini.
bodo brezobzirno izgnani poljski židje, ostali židje pa bodo stalno pod strogim policijskim nadzorstvom. Berlinski policijski direktor je že pozval vse Žide v Berlinu, naj v 24 urah oddajo vse orožje v pristojnih policijskih stražnicah. Do nocoj je bilo odanih 2560 sabelj in bodal, 1720 pušk in revolverjev ter 20.000 nabojev.
Comnen ne bo odstopil
Bukarešta, 8. nov. p. Nekateri inozemski listi so poročali, da bo rumunski zunanji minister Petrescu Comnen v kratkem odstopil. Te napovedi se uradno de« mantirajo.
Pospešen© oboroževanje
Italija in Francija
Po Ponsetovem prihodu v Rim — Oficiszni italijanski glas o odnošajih med obema državama in Poncetovi
misiji
Volitve v Ameriki
Republikanci so sicer pridobili na glasovih, vendar pa je demokratska večina zasigurana
Zopet ostri Hitlerjevi očitki angleški opoziciji
Govor v Monakovem ob obletnici narodnega socializma „0 kolonijah ni potrebno nikako sporazumevanje"
Monakovo, 8. nov. br. Za današnjo 15. obletnico narodno socialističnega pokreta so se kakor vsako leto zbrali v monakovski pivovarni prvi Hitlerjevi soborci, tako zvane »krvne priče« pokreta. Pri tej priliki je imel kancelar Hitler zopet velik govor, v katerem je najprvo obnovil spomine na prve začetke borbe in kratko orisal razvoj narodnega socializma do njegove današnje vsedržavne moči, nato pa razpravljal o mednarodnem položaju. Rekel je, da se je zopet pričelo mrzlično mednarodno oboroževanje, in nato nadaljeval:
»Vsak dan čitam inozemske liste in tam pišejo, da nas to oboroževanje drugih hudo skrbi. Lahko vam povem, da bi me to res skrbelo, če se ne bi tudi mi oboroževali. Tako pa nas oboroževanje drugih ne vznemirja. Če se svet oborožuje, se tudi Nemčija ne bo krasila z oljčnimi vejicami. Če se drugi pritožujejo, da mi njihovim mi-rovnm zagotovilom ne verujemo, jih moram opozoriti na svoja zadnja dva govora. Ne prisvajam si pravice, da bi posegal v notranje ureditve drugih držav. Naj ostanejo pri svoji demokraciji.
Toda kot nemški državnik sem dolžan, da v interesu svojega naroda študiram probleme ostalega sveta in vpoštevam nevarnosti. Ne pustim si pri tem od angleških parlamentarcev dajati nikakih predpisov. Kot odgovorni voditelj nemškega naroda sem dolžan, opozoriti ga na vse nevarnosti. Tako nevarnost vidim v tem, da v drugih državah neprestano hujskajo na vojno proti Nemčiji. Vem, da so sedaj v Franciji in Angliji na krmilu možje, ki žele živeti z Nemčijo v miru. Neprestano pa govore o nekakem sporazumu.
Beseda sporazum je za nas nerazumljiva. Ne vemo, o čem naj bi se sporazumeli. Več kot enkrat sem že izjavil, da od teh držav ničesar nočemo razen vrnitve kolonij, M so nam jih odvzeli z lažnimi pretvezami. To je samo vprašanje pravičnosti in vprašanje resnične volje za vzpostavitev sožitja narodov. Sicer pa od teh držav nimamo ničesar zahtevati nego samo želimo z njimi trgovati.
V Franciji in Angliji so danes na krmilu ljudje, ki hočejo mir, so pa tam tudi drugi možje, ki prav nič ne skrivajo, da hočejo vojno proti Nemčiji. Prisiljen sem to jasno povedati vsemu nemškemu narodu, da se ne bo nihče varal, in prisiljen sem tudi iz tega izvajati vse konsekvence, ker lahko že jutri ti ljudje pridejo na vlado, če izjavlja gospod Churchill, da nima ničesar proti Nemčiji, nego da vidi samo nevarnost za Anglijo, potem je to isto. Če angleški opozicijski voditelj izjavlja, da nočejo uničiti nemškega naroda nego samo režim, potem je to isto, ker režima ne bo uničil nihče, ki ne bo uničil poprej nemškega naroda. O nemškem režimu
i odločamo mi sami. To je notranja zadeva | nemškega naroda in v tem pogledu si naj-! odločneje prepovedujemo vsake šolarske nasvete in vsako guvernantsko nadzorstvo. Poleg tega sem storil jaz mnogo več kakor ti gospodje in mi smo svojo državo spravili v red, česar se ne more reči o vseh državah na svetu.
Dolžan sem presojati mentaliteto onih, ki danes niso na vladi, ki pa lahko že jutri pridejo na krmilo. Nemški narod bo razumel, zakaj ga svarim in zakaj sem odločen storiti vse, da ga zaščitim pred vsakim presenečenjem. Trdno sem odločen utrditi varnost države do skrajnosti in vem, da z menoj soglaša ves narod. Vsak čas sjno pripravljeni za mir, a vsak čas tudi za obrambo.
če pravijo gospodje angleški parlamentarci, da hočemo mi delati zgodovino z nasiljem, moram proti temu odločno protestirati. To je samo špekulacija na politično nevednost, ki je mogoča v drugih državah, ne pa pri nas. Leta in leta sem poskušal s pogajanji doseči pravice za Nemčijo, a brez uspeha. Zapomnijo naj si, da narodno socialistična Nemčija ne bo nikdar stala pred vfati Westminstra in beračila za svoje pravice. Ako po normalni poti ne bomo dosegli svojih pravic, jih bomo zahtevali in dobili po drugi poti!
Angleški parlamentarci se morda spozna jo v svetovnem angleškem imperiju, toda v srednji Evropi niso doma. Tu jim manjka vsako poznavanje razmer. Ne smejo tega smatrali za nekaj žaljivega. Mi se tudi ne spoznamo tako točno na primer v Indiji ali v Egiptu, ali še celo v Palestini. Smatral bi pa za pravilno, če bi ti gospodje svoje silno znanje in svojo modrost v teh časih osredotočili na Palestino. Tam bi lahko vplivali zelo blagodejno. Kar se tam dogaja, hudo smrdi po nasilju in zelo malo diši po demokraciji. Navajam to samo za primer, ne pa kot kritiko, kajti jaz sem zastopnik nemškega naroda, ne pa odvetnik drugih. V tem se razlikujem od gg. Churchilla, Duff Coopra, Edena in drugih, ki hočejo biti odvetniki vsega sveta.
Če vprašuje gospod Churchill, kako more državni poglavar z angleškim parlamentom križati sabljo, potem moram reči, da je lahko g. Churchill s tem samo počaščen. Iz tega lahko vidi. kako velik je ugled angleških parlamentarcev prj nemškem narodu, da se celo državni poglavar ne boji križati sablje z njimi. V ostalem pa sploh nisem državni poglavar v smislu diktature ali monarh, marveč sem samo voditelj nemškega naroda Pri tem bom ostal, dokler bom živ, ker nočem biti nič drugega. G. Churchill in ostali gospodje so poslanci angleškega naroda, jaz pa sem poslanec nemškega naroda. Razlika je samo v tem, da odpade na g. Churchilla samo drobec angleških glasov, dočim name prisega ves nemški narod.
Svečana seja madžarskega parlamenta
Zahvala Mussolhtiju in Hitlerju — Priznanje mandatov dosedanjim poslancem in senatorjem v ČSR — Pooblastila vladi
Budimpešta, 8. nov. w. Danes ob 11. se je po petmesečnem odmoru sestal madžarski parlament k izredni seji, da odobri po-oblastilni zakon, ki ga je predložila vlada, da bi mogla izvesti vse potrebne reforme v zvezi s priključitvijo slovaških in pod-karpatskih pokrajin, ki so bile z dunajsko razsodbo priznane Madžarski Zbornica je bila svečano okrašena. Seji so prisostvovali vsi poslanci, prav tako pa tudi vsi v Budimpešti akreditirani diplomati. Ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya sta bila ob vstopu v dvorano burno pozdravljena. Ob otvoritvi seje je imel predsednik zbornice Komis govor, v katerem je slavil zopetno priključitev severnih pokrajin k Madžarski. Rekel je med drugim: »Z radostnim srcem pozdravljamo našo vojsko, ki nastopa na severnem Madžarskem. Hvaležni smo sv. Štefanu, ki je svojemu narodu izprosil blagoslov. Obenem prosimo Boga, naj obdaruje sedanje in bodoče meje Madžarske s svojim blagoslovom.
Predsednik je dalje izrazil zahvalo madžarskega parlamenta Italiji in Nemčiji za njuno prijateljsko podporo in pomoč. Zbornica je priredila Hitlerju in Mussoliniju več minut trajajoče ovacije. Prav tako je govornik slavil zasluge regenta Horthyja. Tudi njemu so poslanci priredili dolgotrajne ovacije.
Ministrski predsednik Imredy je nato predložil pooblastilni zakon in se tudi s svoje strani zahvalil Italiji in Nemčiji, pa
tudi Poljski za prijateljsko podporo pri razveljavljenju trianonske mirovne pogodbe. Nato je pozval zbornico, naj soglasno odobri predloženi pooblastilni zakon. Zakon določa, da postanejo vsi poslanci in senatorji s priključenega ozemlja avtomatsko člani spodnje, odnosno zgornje zbornice madžarskega parlamenta Razen tega pa ima regent pravico imenovati nadaljnje štiri člane v magnatsko zbornico iz vrst novih državljanov. Končno daje zakon vladi izredna pooblastila v zvezi s priključitvijo slovaškega in rusinskega ozemlja.
Seja je bila končana s petjem narodne himne. Prihodnja bo v četrtek, ko bo glasovanje o izrednih pooblastilih vladi. Na medstrankarski konferenci je bilo sklenjeno, da se pooblastila vladi odobre brez debate in soglasno.
Razmejitvena komisija
Budimpešta, 8. nov. AA. (MTI). Ma-džarsko-češkoslovaška komisija, ki bo na podlagi sklepov arbitražne komisije na Dunaju dokončno določila češkoslovaške madžarske meje, se je danes ob petih popoldne sestala v Budimpešti. Na čelu madžarske delegacije je prosvetni minister Teleky.
Med prvimi ukrepi je komisija rešila vprašanje prehoda preko meje za lastnike zemljišč, ki se nahajajo na tej ali oni strani meje. Organi upravnih oblasti bodo izdajali propustnice, s katerimi bodo smeli dvolastniki prestopati demarkacijsko črto.
češke domače senzacije
Glasilo katoliške stranke se zavzema za vključitev v splošno narodno stranko, ki naj nadomesti vse dosedanje — General Gayda bo rehabilitiran
Praga, 8. nov. w. Pogajanja za združitev političnih strank še niso rodila končnega uspeha. Prvotno je izgledalo, da bo prišlo do ustanovitve treh velikih strank: katoliške, kmečko-mešoanske in delavske stranke. Največjo pozornost v vsej politični javnosti je izzval današnji uvodnik »Lido-vih Listov«, glasilo msgr. Šramka in sedanje katoliške ljudske stranke. Članek se namreč odločno zavzema za ustanovitev enotne češke stranke, dočim je ljudska stranka do sedaj vztrajno poudarjala, da hoče ohraniti svojo samostojnost. Uvodnik naglasa, da zahteva ves narod čim tesnejšo združitev vseh političnih sil in se zato ne sme nihče izključiti. Tudi mednarodni položaj države in velike naloge pri novi notranji ureditvi nujno narekujejo tako Veliko senzacijo ze vzbudila v javnosti vest, da je v kratkem pričakovati rehabilitacije generala Gayde, voditelja čeških fašistov. General Gayda je baje dokazal, da
so bile brzojavke, ki jih je svoječasno po-j slal sovjetski vladi in zaradi katerih je bil ! obsojen kot ruski vohun, potvorjene. To I je ugotovil bivši češkoslovaški pooblaščeni : zastopnik v Moskvi Girsa, ki pa ni identičen s poslanikom Girso. Gayda je že pod-vzel primerne korake ter ga je tudi že sprejel general Syrovy. Kakor se je izvedelo je Gayda prejel poziv vojnega ministrstva,
naj zahteva revizijo svoječasne obsodbe. ★
Praga, 8. novembra, br. Po podatkih ministrstva za socialno skrbstvo je bilo konec ciktobra v CSR 76-874 brezposelnih. Od tega na češkem 42.000, na Morav-skem 17-400, na Slovaškem 16-400 in v Podkarpatski Rusiji 1.700.
London, 8. nov. h. Zbirka za češkoslovaške begunce, ki jo je organiziral londonski župan, je bila včeraj zaključena. Skupno je vrgla 286-000 funtov (okrog 7 milijonov dinarjev).
Knez namestnik se je vrnil iz Rumunije
Beograd, 8. nov. AA. Nj- Vis. knez namestnik Pavle se je ob 9. dopoldne vrnil iz Rumunije, kjer je bil na obisku pri kralju Karolu.
Beležke
Papežev blagoslov dr. Trumbiču
Poročali smo že o hudi bolezni dr. Ante Trumbiča, ki je dala slutiti že najhujše. Sedaj se je zdravstveno stanje prvega ju-goslovenskega zunanjega ministra znatno izboljšalo ter so zdravniki dokaj optimistično razpoloženi. V času, ko je bilo stanje dr. Trumbiča najbolj kritično, so o tem obvestili tudi zagrebškega nadškofa dr. Stepinac, ki se mudi že nekaj časa v Rimu. Nadškof dr. Stepinac, je kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, obvestil o težkem stanju dr. Trumbiča tudi sv. očeta. Papež je podelil dr. Trumbiču svoj apostolski blagoslov, o čemer je nadškof dr. Stepinac brzojavno obvestil zagrebški nadškofijski ordinariat. Kakor javlja »Hrvatski dnevnik« je to dejanje sv. očeta vzbudilo med hrvatskimi katoličani največje zadoščenje.
Anglija, Srednja Evropa in Sredozemlje
Znani angleški publicist Scrutator navaja v listu »Sunday Times« naslednje razloge, ki Angliji narekujejo čimprejšnje uveljavi j en je sporazuma z Italijo: 1. Za Anglijo in njen imperij je Sredozemlje neprimrno bolj važno kakor srednja Evropa. 2. Velika Britanija utegne nekega dne biti prisiljena zaustaviti nadaljnjo nemško ekspanzijo. 3. Posredovanje v Španiji, ki je angleški cilj, bi politika nevmešavanja po dosedanji praksi samo ovirala; za tako akcijo je bilo treba ubrati druga pota.
V utemeljevanje teh treh razlogov navaja Scrutator: Ako se odločimo za sodelovanje z Italijo, se v srednji Evropi ne more zgoditi nič, kar bi škodovalo našim interesom. Sovražna Italija pa bi nas utegnila spraviti v nove nevarnosti. Sodelovanje z Italijo preprečuje nadalje možnost, da bi se v Sredozemlju pojavila kot nov konkurent Nemčija Prav je, da morebitnim rivalom v naprej povemo, kdaj smo se jim pripravljeni upreti, četudi za ceno vojne. Ako je res. da mora biti naša veljava na morju in v zraku osnova naše strategije, potem je jasno, da utegne postati za nas pravica do posluževanja Dardanel in Bosporja čez čas prav tako življenjskega značaja kakor nekoč za Rusijo.
Odstavitev vodstva beograjske delavske zbornice
Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragiša Cvetkovič je, kakor poroča »Vreme«, razrešil dosedanjo upravo beograjske delavske zbornice. Razrešitve-ni dekret navaja kot vzrok za razrešitev, da je število delegatov v beograjski delavski zbornici padlo pod najnižje število, potrebno po zakonu za delazmožnost zbornice. Obenem je minister imenoval nove delegate za skupščino beograjske delavske zbornice, ki se bodo v kratkem sestali in izvolili novo vodstvo zbornice.
Nova Slovaška bo pasivna pokrajina
Dunajska »Neue Freie Presse« objavlja uvodnik o gospodarskem položaju Slovaške po njenih poslednjih okrnitvah. V uvodniku čitamo med drugim:
»Za Slovaško pomenijo spremembe na političnem zemljevidu nekaj več kakor navadno izgubo 11.000 kv. km ozemlja. Zdi se, da je Slovaška po odstopu šestih mest, vsega dolinskega sveta in edine prečnice preko Košic in Mukačeva postala pasivna pokrajina prvega reda. Ona je danes postavljena pred težko odločitev, ali naj se gospodarsko nasloni na zapadno Evropo, torej na Nemčijo, kakor doslej, ali pa naj se glede na obstoječe prometne zveze vto-pi na vzhodno vertikalno črto od severa proti jugu v znanem evropskem gospodarskem štirikotu. Vse železnice, ki so ji še ostale, so namreč brez izjeme izpeljane vertikalno. Kolikor bolj motrimo ta dolgi koridor proti vzhodu, toliko bolj smo prepričani, da bosta Slovaška in Karpatska Ukrajina samo dve prehodni ozemlji med Madžarsko in Poljsko, še nikdar se ni tako jasno pokazala češka opustitev zgraditve velike transverzalne črte! Bratislavska vlada je torej postavljena pred pravo doktorsko vprašanje ...«
Sestavljanje državne kandidatne liste dr. Mačka
V ponedeljek je dopotoval v Zagreb dr. Jura j Šutej, ki je obiskal dr. Mačka in inž. Košutiča. Dr. Šutej je izjavil novinarjem, da so kandidatske liste Kmetsko demokratske koalicije že gotove in urejene Odpotoval bo z njimi v Beograd, čim ga bosta obvestili vodstvi beograjske združene opozicije in Jugoslovenske nacionalne stranke, da sta s svoje strani že tudi zaključili postavljanje kandidatov na listi dr. Mačka.
Peter živkovič v vrbaski banovini
Predsednik. JNS g. Peter Živkovič je, kakor poročajo beograjski listi, odpotoval v spremstvu upokojenega generala Ratka Raketiča v vrbasko banovino, kjer se bo mudil nekaj dni. Med drugim bo govoril tudi na shodu JNS v Banjaluki. Prvi podpredsednik JNS g. Jovan Banjanin je že nekaj dni v Sandžaku, kjer kandidira kot skupni kandidat opozicije v srezu Plevlje. Govoril je na shodih v Prijepolju in v Plevlju.
Kandidature ministrov
Minister pravde Milan Simonovič kandidira na listi JRZ za kumancski brez, prosvetni minister Dimitrije Magaraševič pa za srez Rumo. Minister bre zportfelja dr. Džafer Kulenovič kandidira za srez Gračanico v vrbaski banovini. Poštni minister Vojko Cvrkič je kandidat za srez čačak, gradbeni minister Dobrivoj Stošo-vič pa za srez Prokuplje.
Ukrepi in naklepi
slovaške vlade
Oviranje prometa s češko in Moravsko — Izločevanje
Zidov iz šol
Praga, 8. novembra, o. Kakor poročajo »Lydove Noviny« je policijska uprava v
Bratislavi odredila, da ne smejo imeti potniki, ki potujejo na Moravsko ali na Češko, s seboj nad 500 kron. Ta odredba velja za arijce. dočim Zidje ne smejo imeti s seboj nad 50 kron. Tudi potniki v letalih ne smejo nesti s seboj večje vsote. Praške osrednje oblasti niso za enkrat še zavzele stališča glede na ta nenavadni sklep slovaške policije.
Kakor na vseh področjih slovaškega javnega življenja, je slovaška vlada začela »čiščenje« tudi v šolah. Na zahtevo nemške stranke je vlada vključila v svojo akcijo čiščenja tudi nemške šole. Sedaj pripravlja slovaška vlada posebno židovsko zakonodajo po nemškem vzoru in namerava kot prvi ukrep izdati določbo o omejenem vpisovanju židovskih otrok na slovaških šolah (numerus clausus), in sicer najprej na nemških šolah, ki bodo smele sprejeti največ pet do sedem odstotkov židovskih otrok. Židovsko čiščenje bo uvedeno tudi med učiteljstvom. Kot uvod v to akcijo je treba zabeležiti združitev vseh na-rodnosocialističnih učiteljev v skupno društvo, ki naj v sodelovanju s slovaško vlado izvede navedeno prečiščevanje.
Berlin, 8. nov. AA. DNB poroča iz Bratislave: O priliki otvoritve zimskega semestra na medicinski fakulteti, v Bratislavi je prišlo do velikih demonstracij akademikov proti židovskim profesorjem. Slovaška univerzitetna mladina odklanja, da bi sedela pri predavanjih skupaj z židovskimi dijaki, ter je zato preprečila vstop judovskim akademikom v univerzitetno poslopje.
Razmejitev s Poljsko
Bratislava, 8. novembra. AA. Avtonomna
slovaška vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila ustanoviti odbor za določitev meje s Poljsko. Prav tako je vlada v načelu pristala na predlog, da se zgradi avtomobilska cesta Trenčin - Zilina - Ružomberk -; Prešov. Vlada je obenem odobrila preselitev politehnične šole iz Košic v Prešov.
Združitev vseh političnih strank
Bratislava, 8. no/, br. Predsednik slovaške avtonomne vlade dr. Tiso je nocoj objavil po radiu proglas, ki so ga podpisali ! predstavniki vseh slovaških strank, ki so se zbrali danes v Bratislavi, da se dogovore glede enotne organizacije političnega udejstvovanja. V proglasu sporočajo, da so se vse stranke zedinile v enotno stran-I ko pod imenom »slovaška narodna zajed-nica«. Proglas poudarja, da se vse stranke zavedajo resnosti sedanjega časa. in da hočejo zato združiti vse svoje moči za dobrobit naroda in države. V spoznanju, da je to splošna želja vsega naroda in da je to edino prava pot, ki vodi v lepšo bodočnost, so se združile v enotno politično organizacijo, ki naj bo izraz volje vsega slovaškega naroda.
Klitikova garda razpuščena
Bratislava, 8. nov. br. Slovaška vlada je danes izdala odlok, s katerim se raz-puščata tako zvana Hlinkova garda in organizacija nemških rediteljev, ki sta doslej pomagali pri vzdrževanju javnega reda in miru.
Potres v Srednji Evropi
Dunaj, 8. nov. w. Davi v zgodnjih jutr-njih urah je presenetil Dunajčane precej močan potres, ki je spravil po okncu vse mesto. Ob 4.12 je bil prvi potresni sunek, ki je bil tako močan, da se je po stanovanjih zazibalo pohištvo in so ponekod popadale na tla slike s sten. Zidovje je popokalo in mnogo oken je ostalo brez šip. Najhujše se je občutil potres v X. okraju, kjer se je porušilo mnogo dimnikov in so dobile nekatere hiše tako nevarne razpoke, da so jih morali izprazniti. Gasilci so bili več ur na delu. da so preprečili še hujše nesreče. Prvemu potresnemu sunku je sledilo v kratkih presledkih še več sunkov, ki pa so bili vedno slabši.
Mnogo hujše se je občutil potres v pokrajini južno od Dunaja, kjer so zlasti nekatere vasi posebno hudo prizadete. V Brodersdorfu sta se porušili dve hiši, mnoge pa imajo globoke razpoke, tako da obstoja nevarnost, da se bodo porušile in so jih morali takoj izprazniti. Izgleda, da
je bilo tu središče potresa.
Gradec, 8. nov. w. Danes ob 4.13 do 4.16 je bil v Gradcu in okolici zabeležen precej močan potres v smeri od severa proti jugu. Ker se fizikalni zavod graške univerze preureja, potresomerni aparati niso bili nameščeni in zato manjkajo znanstveni podatki. Zasebna poročila kažejo, da je bil potres precej močan, vendar pa večje škode ni napravil.
Praga, 8. nov. w. Davi ob 14.15 je tukajšnja potresomerna postaja zabeležila precej močan potres, čigar središče je kakih 100 km južno od Prage. Potres so občutili v vsej Južni češki in na Slovaškem, vendar pa ni napravil pomembnejše škode. Porušilo se je le par dimnikov.
Chemnitz, 8. nov. w. Davi ob 4.15 je bil zabeležen tukaj in v okolici precej močan potres, tako da se je zamajalo pohi-:£ftvo po stanovanjih. Več dimn;kov se je porušilo, sicer pa potres ni napravil škode.
Umor v čretu bo kmalu pojasnjen
Celje, 8. novembra Vse kaže, da bo umor, ki je bil izvršen v noči na praznik Vseh svetnikov v Čretu pri Celju, čigar žrtev je postala neznana ženska, kmalu pojasnjen. Celjska policija in orožniki v Štorah so včeraj zvedeli, da hodi v vas Zepino pri Vojniku okrog 50 let stari brezposelni zlatarski pomočnik Jurij Sabukošek k posestnici Apoloniji Sovinčevi, ki je ločena in katere mož živi v Mariboru. Snoči je bil Sabukošek zopet pri Sovinčevi, okrog 8. zjutraj pa je odšel proti Vojniku Ko so ga iskali orožniki iz Štor dopoldne v Zepini, Sabukoška niso več našli doma in so počakali. Ob 12.30 se je Sabukošek vrnil, nakar so ga od-premili na Ljubečno v gostilno Ropan in ga začeli zasliševati. Pri njem so našli okrog 16.000 din. Ko so mu orožniki pokazali sliko umorjenke, je ves prebledel, hip nato pa je izvlekel iz žepa dozo, v kateri je bil arzenik, ter zavžil vsebino Kmalu se je osnesvestil. Pozvali so celjske reševalce, ki so prepeljali Sabukoška okrog 18. v bolnišnico, kjer so mu zdrav-
Tiskovna tožba v Mariboru
Maribor, 8. novembra Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila danes dopoldne glavna razprava proti tajniku cestnega odbora v Slovenjem Gradcu Matiku Vostnerju, ki ga je tožil Bogdan Pušenjak, zasebni nameščenec v Slovenjem Gradcu, zaradi prestopka klevete po členu 52. tiskov, zakona. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisednika sta bila s. o. s. dr. čemer in Lečnik, tožit elja je zastopal odvetnik dr. Lipold, toženca pa je branil odvetnik dr. Leskovar. Razprava je trajala samo pičlo uro, nakar je senatni predsednik s. o. s. Lenart po krajšem posvetovanju senata razglasil naslednjo sodbo:
Matko Vostner je kriv, da je v tedniku »Slovenski gospodar« v številki od 12. januarja 1938 priobčil pod rubriko »Dopisi« pod naslovom »Slovenj Gradec« članek ... čast in ponos nam velevata, da na te izpade lističa (mišljena je celjska Nova doba. Op. ur.) posamič ne odgovarjamo, posebno zato, ker je pisec teh »duhovitih« člankov nctva slovenjgraška JNS zvezda g. Bogdan Pušenjaik ,kl je nedavno prišel iz Maribora in se nastanil pri trgovcu g. Ivanu Rojniku. Žalostno je dejstvo, da se tega mladeniča poslužuje tukajšnja JNS kot svoje orodje in ga pošilja v ogenj po kostanj, da se mora potem za svoja dejanja pokoriti v ječi...
S tem člankom je toženec priobčil o zasebnem tctžitelju nekaj neresničnega, kar Utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu ter zakrivil s tem prestopek klevete po členu 52 tiskovnega zakona ter se Obsodi na 400 dinarjev globe, v primeru neizterljivosti na 10 dni zapora, pogojno za leto dni. Razen tega mor;«, plačati zasebnemu tožitelju 400 dinarjev materialne odškodnine ter pravdne stroške in na lastne stroške oBiaviti sodbo v tedniku »Slovenski gospodar«.
niki izprali želodec in rešili življenje. Eden izmed treh orožnikov, ki ga je spremil v bolnišnico, je ostal pri njem ter ga čuva, da bi si ne napravil kaj zlega. Ostala dva orožnika sta se vrnila v Zetino k Sovinčevi, kjer sta našla dva kovčka, v katerih je bilo polno ženske obleke in ki ju je prinesel Sabukošek. Sovinčeva je povedala, da ji je Sabukošek prinesel na praznik Vseh svetnikov žensko torbico, 300 din, in zlat prstan ter ji obljubil, da ji bo dal v kratkem še več. V zadnjem času sta se oba često pogovarjala, da bosta odpotovala v Francijo in se tam poročila. V nedeljo 6. t. m. sta potovala oba na Brezje, kjer sta bila pri spovedi in obhajilu. Sabukošek ji je povedal, da je dobil denar iz Francije. Identiteta umorjenke še ni ugotovljena, vendar so okoliščine umora take. da zelo obremenjujejo Sabukoška kot morilca. Mogoče je tudi, da je umorjenka prišla iz Francije, pa se je polakomnil njenega denarja. Sabukošek pravi, da je prispel iz Francije 1. novembra, odločno pa taji ta umor.
Iz državne službe
Bcogr.id, 8. nov. p. Imenovan je na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani za rednega profesorja dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in pooblaščeni minister v p.
Premeščene so učiteljice: Filomena štancer iz Murske Sobote v Jevnico, Ana Zidar iz Lemberga k Sv. Marjeti v la-.;kem srezu, Antonija ček iz Kočevja v Kočevsko Reko, upokojen pa je učitelj Dragotin Pinterič pri Sv. Miklavžu v ptujskem srezu.
Napredovali so za sodnike v 4/1 Ferdo Meršol, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, Stanko Švajgar, sodnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in Anton Kancler, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju, za sodnika v 4/2 Aleksander Trampuš, sodnik okrežnega sodišča v Novem mestu.
V 6- skupino je napredoval višji veterinarski pristav Vinko Bedenk pri sreskem načelstvu v Kranju.
Premeščene so višje poštne kontrolorke v 6- skupini: Marija Pragar iz Gor. Radgone k pošti Maribor 1, Marija Mozetič iz Ptuja k pošti Ljubljana 4, Marija šku-flek iz Rajhenburga v Celje, Marija Gorjanec iz Metlike v Novo mesto.
Imenovan je za konceptnega uradnika 8. skupine pri škofijskem ordinarijatu v Mariboru pripravnik Janez Kokošinjek.
Imenovan je za svetnika 5. skupine pri železniški direkciji v Ljubljani dr. Matija čampa, doslej višji pristav.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Vedro vreme v vsej državi. Temperatura je nekoliko padla.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro z jutranjo meglo. Nekoliko oblačno bo v zapadnih in sevemozapadnih krajih države. Ponoči bo nastopil lahen mraz.
Zagrebška: Vedro.
Dunajska: Jasno in toplo, ponoči hladno^ zjutraj megia.
Pol sveta je opazovalo Lunin mrk
te dolga desetletja niso videli pri nas tako čistega popolnega mrka
fcafetek Luninega mrka, kakršnega je ujel ©bjektlv. Zgoraj: Južnovzhodni rob Meseca, osenčen ob 21.48 uri — Spodaj: pomrčitev Lune ob 22.15, ko je svetli kolo-frar do polovice izginil v zemeljski senci
Ljubljana, 8. novembra.
Snoči se je z vesoljstva razgrnil Zemljanom v letošnjem letu že drug, neobičajno lep prizor. Po severnem siju, ki je povzročil toliko strahu, je zdaj v tišini svetle, pozno jesenske noči mrknila Luna in pozno preko polnoči smo lahko ob naj-povoljnejših vremenskih prilikah opazovali redko srečanje tovarišice našega planeta K dolgim stožcem zemeljske sence.
Včerajšnji dan je bil lep, topel, kakršnega nam naša jesen običajno kaj nerada odmeri. 2ivo srebro je v senci doseglo 13 stopinj C. Sonce je kmalu po 16.30 utonilo za gorami. Zapadna polovica neba je bila skoraj popolnoma jasna, na redkih oblačkih je pordevala večerna zarja, že dolgo preden je legel na zemljo večerni hlad, je v prvem mraku blestela vzhodno od zenita svetla polna Luna. Ulice so oživele, radovedni meščani so že ure prej, preden se je Mesec lotil svoje toalete za redko maske-rado, postajali po vogalih in ugibali, bo-li nagajiva ljubljanska megla tudi topot ugrabila očem redko dejanje na nebu, kakor je to bilo zadnjič 8. januarja 1936.
Večer je bil vreden izprehoda v izumrlo jesensko naravo. Na nebu so se vžigale zvezde, pota po Tivoliju in Rožniku so bila svetla kakor podnevi. Na vzhodno četrtino neba so se obešali dolgi, koprenasti oblaki, ostali del nebosklona je bil pozno v polnoč jasen. Rahla meglica je legala na Barje in mesto ter ostajala začudo dolgo pri tleh. S severovzhoda je zdaj pa zdaj potegnil hladen piš in pobiral z drevja zadnje ostanke posušenega listja, ki je v rahlem šelestu padalo na tla.
Po astronomskih računih
ee je Lunin mrk pričel že ob 20.39, ko se je stožec zemeljske sence dotaknil Mesečevega kolobarja. Za človeško oko tačas ni bilo opaziti sprememb na večno nasmejanem bleščečem licu polne Lune. čim. dalje bolj so pa lezle minute preko 21. ure, tembolj je izkušen opazovalec lahko že s prostim očesom zasledil, kako postaja južnovzhodni rob Meseca nekam moten. Prvotno nedoločeno osenčen rob umazano-snežne barve je ob 21.29 postajal modrikast nalik barvnemu odtenku špiritovega plamena, se širil ob robu navzgor in komaj zaznavno silil v notranjost oble. Mesec se je tedaj bližal temnejšemu robu Jedra zemeljske sence.
Ob 21.41 je Imel južnovzhodni rob Lune fee povsem določen srpast izrez, ki je do ti.45 ure postajal sivkasto vijoličast. Vzhodno od Lune se je tedaj utrgal zvezdni Utrinek ln poletel v južni smeri neba. Mesečina je ob 22. uri za spoznanje izgubila na jakosti, robovi senc na tleh so bili Se vedno ostri.
Ob 22.15 je Lunin kolobar že za polovico izginil izpred oči. Zemeljska senca se Je počasi plazila na severnozapadno, še osvetljeno polovico Meseca in kdor je imel dober daljnogled, je brez težave lahko zasledil neravne obrise senčnega roba. Sončni žarki so namreč projicirali na Luno zemeljsko površje z vzpetinami gorovij in dolin. Na nebu se je užigalo vedno več novih zvezd, zapadno od Malega voza se Je naenkrat pojavil rahel obris ozvezdij Rimske ceste. Rob zemeljske sence na Luni je postajal do 22.30 ure vedno bolj temnomoder, na ozkem ščipu zasenčenega Meseca se je počasi odražal vedno jasnejši rdečkasti trak.
Poslej je bil prizor vsak čas zanimivejši
Nad zasenčenim južno vzhodnim delom Lune je nalik meniški čepici čepel ostanek od Sonca osvetljenega Meseca, od katerega sta v obe smeri blestela dobro ped dolga svetla žarka. Ozračje, ki obdaja našo Zemljo, je lomljeno sončno svetlobo na robu zemeljske sence dovajalo očesu, miren čist zrak je pripomogel, da je bilo opazovanje baš včeraj res edinstveno. Ob 22.45 je severovzhodni krajec Lune zable-stel v rdečkasti, pas preko sredine kolobarja v vijoličasti, južnozapadni rob pa v temnomodri barvi. Le ozek severno za-padni krajec Meseca je b:l še svetel, ko je pa še ta izginil v zemeljski senci, je mesečina po tleh prešla v običajni odblesk zvezdne svetlobe nočnega neba. Luno je zajelo jedro zemeljske sence, znova je bila vidna vsa obla, to pot v bakreno in ope-kasto rdeči barvi. Le krajni severnovzhod-ni del je obdržal do konca pomrčine srpast izrezek rumenkaste barve. Na nebu se je prižigalo zmerom več prej nevidnih zvezd, vsa Rimska cesta je zablestela preko za-padne polovice neba. S prostim očesom je bilo ves petčetrturni čas popolnega
mrka opaziti posamezne črnosive lise na rdečkasti obli, predstavljajoče žrela in gorovja na Luni.
Opolnoči
je prej rumeni rob Lune postajal svetlejši. Okolica Meseca na nebu se je počela jasniti, ozračje je bilo še vedno čisto, čeprav se je megla počasi dvigala. Malo pred četrt na 1. uro se je na severno-vzhodnem krajcu Lune spet prikazal ozek rob mesečine, ob 1. uri je b'la že polovica Meseca razsvetljena. Zemeljska senca se
je umikala proti zapadni strani Lune, rdečkasta barva na osenčenem delu je počasi zamenjala temnomodrikasta, dokler se ni ob 1.13 spet vsa Luna nasmehnila v običajni mesečini. Megla se je vzpenjala vedno višje. Grad je izginil v njej in Lunin kolobar se je zmerom manj določneje odražal iz nje. Do kraja Mesečevega mrka, ko je svetla obla ob 2. 13.9 zapustila še zemeljsko polsenco, je bilo opazovanje nemogoče in praktično za človeško oko tudi brez pomena. Toplomer je kazal 2 stop. nad ničlo. Danes se je na-rodil še lepši dan, kakor je bil včeraj.
Noč novih astronomskih odkritij
Ob tej priliki se je znova potrdila točnost računov, s katerimi so zvezdoslovci zajeli vsa dogajanja na nebu v svojo evidenco. Mrk je bil viden v vsej Evropi, Aziji in zapadni Avstraliji, v Afriki, na Indijskem oceanu, na Atlantiku in Severnem Ledenem morju, v Južni in Severni Ameriki z izjemo Aljaske. Orjaški teleskopi so se to noč uprli v nebo. Ob jasnem nebu, ki vlada zdaj na Balkanu, so tudi trije aparati beograjskega observatorija lahko nabrali novih izkušenj za proučava-nje nebesnih prilik. Saj je sedanji, v vseh fazah zelo jasno potekajoči mrk znova potrdil, kako nesmiselno je bilo ugovarjanje trditvi že starih astronomov, da je Zemlja okrogla.
Nič manj važna ne bodo dognanja, ki jih bodo ob tej priliki zbrali učenjaki o toplotnih razmerah na Luni. Ze v prejšnjih opazovanjih so ugotovili, da se površje Meseca, kamor padajo navpični sončni žarki, segreje do 101 stopinje C. Pri vpadnem kotu sončne svetlobe 60 stopinj znaša temperatura Luninega površja še 88 stopinj, pri kotu 30 stopinj pade toplota na 40 stopenj, pri poševnih sončnih žarkih v kotu 10 stopinj pade temperatura Mesečevega površja na 30 stopinj pod ničlo. Odtod tudi razumevanje, zakaj nima Luna pri tolikšnih temperaturnih nasprotjih ne zraka, ne življenja in ostri robovi snočnjega opazovanja rdeče Mesečeve oble potrjujejo nauk o puščavi, ki vlada na tem trabantu. Merjenja ob Luninem mrku so dokazala, da se Mesečevo površje, čim mine sončna svetloba, skokoma ohladi, celo do 100 stopenj pod ničlo! Nasprotno se puščavska tla, kakor hitro preidejo iz zemeljske sence, spet naglo segrejejo.
Ko je tičala Luna v objemu zemeljske sence in si nadela nad eno uro masko rdečkaste barve, je bilo lahko razumeti, zakaj so sj včasih (in še danes marsikje) razlagali krvavi Mesec kot usodno ne-
besno znamenje, ki napoveduje potrese, vojne in druge nesreče. Včasih se primeri, da Luna med mrkom popolnoma izgine. Tako je bilo 1. 1816 in 1846, nasprotno je Mesec 1. 1888 tudi med pomrčino rdečkasto v vsem sijaju blestel.
Lunini mrki so zmerom mogoči le ob ščipu. Tedaj so Sonce, Zemlja in Mesec v zaporedni vrsti in pred seboj vidimo Luno, osvetljeno od Sonca. Kadar pride Luna med Zemljo in Sonce, je njen osvetljeni del obrnjen od nas in mi je ne vidimo. Pravimo tedaj, da je mlaj ali mlada Luna. V položaju med Soncem in Zemljo povzroči Mesec tudi sončni mrk v krajih. ki jih zadene njegova senca. Kadar Luna raste od prvega krajca do ščipa, gre njena pot nad presečiščem zemeljske in Mesečeve krožne ravnine; kadar pojema, od zadnjega krajca do mlaja, pa pod presečiščem. Presečnici obeh ravnin ne ležita vselej na isti točki, vsako leto se premakneta za približno 19 stopin od vzhoda na zapad. Po 18 in pol letih je takšno premikanje dovršeno in v tej dobi sledi 29 luninih in pa 41 sončnih mrkov, že stari narodi so poznali to razdobje pod imenom s a r o s. Da pa nimamo ob vsaki polni Luni mrka, je krivo stanje obeh krožnih ravnin, ki ležita med seboj v naklonskem kotu 5 stopinj. Le ravninsko zaporedje v isti legi omogoča, da smo deležni prizorov kakršnega smo videli snoči.
Kdaj bomo imeli spet popoln sončni mrk pri nas? Luna, ki se vrti v oddaljenosti 384.750 km od nas in je njena površina približno tolikšna kakor sta Afrika in Avstralija skupaj, bo prišla za naše kraje v položaj popolnega mrka dne 3. marca 1942, 19. decembra 1945, 8. decembra 1946, 7.' oktobra 1949, 2. aprila 1950 itd. Tedaj se bo bledi ponočnjak spet ujel v senčni stožec Zemlje tako, da ga bodo lahko občudovali ljudje iz naših krajev.
ssn
Mogočen koncert v proslavo uedInjenja
Unionska dvorana polna odličnega občinstva
Ljubljana, 8. novembra Snočnji slavnostni koncert Glasbene matice v proslavo dvajsetletnice osvobojenja in uedinjenja bo nedvomno ostal eden izmed viškov tekoče sezone. Izvedba najobsežnejše simfonične kantate, kar jih je kdaj ustvaril slovenski skladatelj, L. M. Skerjančevega »Zedinjenja«, pomeni datum v zgodovini slovenske glasbe. »Glasbena matica«. je zastavila vse svoje moči za do-
Ravnatelj GM Mirko Polič
stojno izvedbo te nove slovenske skladbe, ki je zgrajena na dveh značilnih sonetih našega velikega pesnika Alojzija Gradnika m prežeta z mogočno glasbeno silo. Izvedba Škerjančevega »Zedinjenja« je zahtevala sila mnogo priprav, truda in požrtvovalnosti, pa tudi znatnih izdatkov. Glasbena matica se ni ustrašila truda in stroškov, samo da odpre veliki originalni skladbi pot v javnost. Prodorni uspeh snočnjega koncerta je vsaj moralno poplačal njena prizadevanja in dal odgovor na vsa vprašanja.
Velika unionska dvorana /e bila ob dvajseti uri lepo zasedena. Lahko bi bita razprodana, če bi bilo prišlo še kakih dvajset, trideset oseb. Vse občinstvo je bilo svečano razpoloženo, na vseh obrazih si čital
pričakovanje. Noben kulturno zaveden Slo-vev.ee ni mogel biti ravnodušen ob krstu največje slovenske koncertne skladbe.
Koncert je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11., ki ga je zastopal polkovnik Mašič. Kraljevega zastopnika sta ob vhodu sprejela predsednik Glasbene matice dr. Ravnihar in ravnatelj Mirko Gruden in ga povedla pred podij, kjer je zasedel častno mesto. Med drugimi oficiel-nimi gosti smo opazili bana dr. Natlačena, divizionarja generala Lazarja Lukiča, župana dr. Adlešiča, škofovega zastopnika kanonika dr. Kimovca, francoskega in nemškega konzula ter mnoge druge odličnike. Med gosti so bili skoraj vsi naši v Ljubljani živeči pomembnejši muziki, v kolikor niso sodelovali na podiju.
Slika, ki jo je nudil mešani zbor Glasbene matice z orkestrom in štirimi solisti, — vsi sodelujoči so bili v večernih oblekah — je že sama napravila mogočen vtisk. Ko je vstopil Mirko Polič, ga je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Dovolj znano je vsem, ki se zanimajo za naše glasbeno življenje, koliko zaslug si je pridobil prav ravnatelj Polič za izvedbo Skerjančevega »Zedinjenja« in koliko truda je zastavil, da je ob zanosni pomoči vseh sodelavcev dal novemu delu tako učinkovito glasbeno življenje. Prizadevanje ravnatelja Poliča za napredek domače in za širjenje slovanske glasbe, ki v toliki meri označuje njegovo delo v operi, se je tudi v tem primeru ugodno in koristno združilo s stremljenji skladatelja. O umetniškem poteku koncerta, ki je trajal več ko poldrugo uro, prirašamo v kulturni rubriki izčrpnejše poročilo. Občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo izvajanju in po zaključku prvega dela dalo duška svojemu občutju in doživetju z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Tudi skladatelj L. M. škerjanc je moral ponovno na podij. Njemu in ravnatelju Poliču sta bila izročena venca s trakovi v državnih barvah, solistki Kogejeva in Heybalova pa sta prejeli šopke. Ovaci-je so se ponovile tudi ob koncu koncerta.
Še dolgo po razveseljivo lepi in dostojni glasbeni proslavi našega osvobojenja in zedinjenja so skupine koncertnih gostov razpravljale na ulicah o tem glasbenem dogodku in se le počasi izgubljale na domove, medtem ko je nad mestom v lepi, jasni noči mrknila luna...
Sedem gospodarjev pogorelcev v Laporju
škodo cenijo na 300.080 din — Nujrjo potrebna pomoč
Turjak, 8. novembra.
Prejazno vasico Laporje, ki leži v bregu nad cesto med Turjakom in Rašico, je včeraj popoldne obiskala velika požarna nesreča. V naselju, ki šteje v celem devet hiš, je v nekaj urah pogorelo sedem gospodarjev, da so njihove družine brez strehe in brez vsega na cesti. Kraji okrog Turjaka so že sami po sebi precej siromašni, zato je ogenj spravil prizadete kmetovalce v toliko večji obup. Zavarovalnina bo krila po vsej priliki malenkosten del škode, ki znaša okrog 300.000 din. Zaradi tega je nujno potrebno, dapo-gorelcem priskočita na pomoč predvsem banovina in država.
V Velikih Laščah, ki so komaj nekaj kilometrov oddaljene od Laporja, je bil vče-
raj sejem, ki je privabil množico okoličanov. Tudi Laporje je bilo skoraj brez prebivalcev, doma so ostale samo ženske in otroci, a še ti so se večji del odpravili v gozd, da na.grabijo stelje. Otroci, ki so ostali na vaši, so okrog 15. iznenada opazili, da so se na slamnati strehi Mavčeve hiše pojavili ognjeni zublji. Nevarnost je bila toliko hujša, ker so bili Mavčevi otroci sami zaklenjeni doma. Kljub zmedenosti, ki je prvi trenutek prevzela vso vas, je' ženskam in otrokom vendar kmalu uspelo, da so jih rešili na plan. še preden pa so kmetje iz bližnjih vasi prihiteli na pomoč, je ogenj zajel že sosednja poslopja — raznašal ga je predvsem oster veter — in grozila je nevarnost, da bo v kratkem upepeljena vsa vas.
Na kraj požara so prihitele gasilske čete iz Velikih Lašč, Ponikev in Skočijana s svojimi brizgalnamL A gašenje je bilo precej težavno ,ker so motorke kmalu izčrpale vodnjake. Kraj je v splošnem, kar se tiče vode, zelo siromašen. Nesrečni Lapor j an i so skušali rešiti, kar se je dalo, a po večini so ognju oteli samo. kar so nosili na sebi. Komaj so še utegnili, da živino rešijo iz gorečih hlevov. Razen hiš, gospodarskih poslopij, pohištva in nekaj gotovine, ki je pa dandanes tako redka po kmečkih dcanovih, je požar uničil tudi nekaj perutnine in eno svinjo. Največjo škodo trpe posestniki Alojz Mavec, na čigar strehi so otroci najprej opazili ogenj, France Zrnec, čigar 50-letna žena Klotil-da je dobila nevarne opekline, ko je skušala iz goreče izbe rešiti z žulji prihranjeni denar, Alojzij štrukelj. Marija Stru*-ljeva, Štefan Zelni* Alojzij Gruden in pa Ivan Meglen, ki je po poklicu krojaški mojster in mu je ogenj ugonobil tudi za 12 oblek manufakturnega blaga.
V veliki nevarnosti sta bili proti večeru še dve hiši v vasi. ki sta že začeli goreti, a so ju gasilci s požrtvovalno obrambo vendar rešili razdejanja. Dela je bilo zanje še vso noč, zakaj poslednji zublji so se polegli šele davi okrog 4. Turjaški orožniki so bili med prvimi, ki so prihiteli na kraj nesreče. Kakor so dognale prve poizvedbe, je ogenj po vsej verjetnosti nastal na ta način, da so iskre, ki so prihajale izpod kotla v kuhinji za svinje, vnele saje v dimniku, iz dimnika pa je ogenj dosegel slamnato streho, ki se je v sedanjem suhem vremenu kaj hitro razgorela. Turjaški občini je pripadla težka naloga, da organizira podporno akcijo za družine, ki jih je neusmiljena usoda v nekaj urah oropala vsega.
Zadnja pot inšpektorja Alojzija Paulina
Ljubljana, 8. novembra
Danes ob 16. uri je spremila velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev na zadnji poti veterinarskega inšpektorja Alojzija Paulina, ki je umrl nepričakovano v starosti 70 let. Sprevod se je zvrstil izpred pokojnikove hiše v Pleteršnikovi ulici in je odšel po Linhartovi ulici na pokopališče k sv. Križu. Jesensko sonce je zla-tilo vrhove planin, ko so pogrebci spustili rakev v rodbinsko grobnico, nakar so se od pokojnika poslovili številni spremljevalci, med njimi zastopniki kr. banske uprave, kmetijske družbe, konjerejcev iz Št. Jerneja in drugih organizacij.
Pokojni inšpektor Alojzij Paulin se je rodil 1869 v Kranju. Tam je tudi študiral gimnazijo, nato pa odšel na Dunaj, kjer je dovršil veterinarsko fakulteto. Služboval je v raznih krajih Slovenije, najprej v Rogatcu in Trbovljah, potem pa v Ljubljani, kjer je po prevratu posta' šef oddelka pri bivši pokrajinski vladi, pozneje pri oblastni samoupravi in banovini. Nekaj časa je služboval tudi v Srbiji, in sicer v Smede-revu. Ko se je od tam vrnil v Slovenijo, je bi! upokojen.
Svojega počitka ni užival v miru. Kmalu potem, ko si je v Pleteršnikovi ulici postavil ličen dom, mu je smrt ugrabila blago soprogo Marinko, rojeno Deisingerjevo iz znane narodne in napredne škofjeloške rodbine. Potem mu je smrt pobrala dve sestri. Lani pozimi je nevarno zbolel, toda je okreval in kdor ga je videl letos spomladi. ni slutil, da stoji smrt tako blizu ob njegovem zglavju.
Čistoto in zdravo barvo Vašemu licu!
ELIDA MILA

Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje
CVETLIC
Inšpektor Paulin je bil v svoji stroki ugleden veščak, kar so mu priznavali tudi izven Slovenije. Za svoje zasluge je bil odlikovan dvakrat, prvič z redom sv. Save IV., potem pa še z istim redom III. razreda. Hčerka edinka, sorodniki, prijatelji in znanci ter številni spoštovatelji, se bodo odličnega nacionalista hvaležno spominjali. Bridko prizadeti rodbini izrekamo po tej poli Se enkrat naše globoko sožalje.
Smrtna nesreča v trboveljskem rudniku
UbUo je 35 letnega rudarja Martina 2elka,' očeta 3 otrok
Trbovlje, 8. novembra.
Kronika rudarskih nesreč v našem črnem revirju je beležila včeraj nov tragičen dogodek, pri katerem je izgubil življenje rudar sredi dela, globoko pod zemljo. Zapadni obrat; kjer je jedva pojenjal hudi premogovni požar, o katerem smo nedavno poročali, je bil včeraj popoldne prizorišče nove nesreče.
Malo pred drugo uro popoldne, ko se v rudarskem delu izmenjavajo posade, se je med delavci razširila vest, da je v revu obležal s smrtnimi poškodbami premikač Martin želko. Po pripovedovanju prič je želko spremljal vlak premogovnih vozičkov, ki jih je vlekla motorna lokomotiva. Medtem ko je odpiral in zapiral vrata, ki v rovu služijo za uravnavanje zračnih naprav. so nenadno iztirili premikajoči se vozički prav na kraju, kjer je stal želko. Pritisnili so ga z vso siloobrovski zid in podrli na tla Teža vozov je s silnim udarcem zmečkala nesrečnemu rudarju spodnji del trupa, menda mu je zlomila hrbtenico in zdrobila prsni koš. Revež je izdihnil, preden so ga tovariši prinesli iz rova. Rudniški zdravnik, ki je bil takoj na me-
stu nesreče, da nudi prvo pomoč, je mogel le ugotoviti, da je želko že podlegel.
V tužnem sprevodu so žrtev dela odnesli v dem na Doberni, k nič hudega sluteči rodbini, žena, ki je bila z otroki baš na poti domov, da možu kakor po navadi postreže s kosilom, je v nepopisni grozi našla svojega Martina doma — mrtvega. V srce segajoči prizori obupane žene in treh nedoraslih otrok, ki jim je usoda tako neusmiljeno pc<gubila edinega hranitelja, so se dopolnjevali z iskreno žalostjo vseh scsedofv nad hudim udarcem, kateremu je vsak rudar izipostavljen noč in dan. Saj za rudarskega trpina še posebno veljajo besede: »Odprta noč in dan so groba vrata«. Le tisti, ki je vzrasel v rudarskem okolišu ter iz neposredne bližine ču>ti težki utrip delavskega življa, se s pravim sočustvovanjem ume uživeti v vso grozo in jedko bridkost, ki jih tragike takih življenjskih izgub sejejo med prizadet« bedne rodbine.
Pokojni želko je padel v najlepši moški dobi. Bil je star šele 36 let. Pomilujejo ga prav vsi. Pogreb bo v sredo popoldne. Naše iskreno sožalje prizadeti družini, pokojniku pa naj bo zemlja lahka!
Zakaj je Vilman ustrelil Jekovčevo?
Jesenice, 8. novembra K našemu včerajšnjemu poročilu o napadu na Marijo Jekovčevo, ki je postala žrtev svojega fanta, smo zvedeli naslednje podrobnosti:
Vilman, Jekovčeva, Brajc in Pucljeva s ose v nedeljo zvečer podali v gostilno na Potokih. Ko so popili nekaj vina. so se pozno ponoči vračali na Javornik, kjer jih je Vilman povabil v svojo hišo. Vsi so bili dobro razpoloženi. Marija je za hip odšla iz sobe. Takoj za njo je odšel tudi Vilman. Kaj sta se razgovarjala. priči Brajc in Pucljeva nista slišala. Ko sta prišla nazaj, je Marija natočila čašo vina in jo ponudila Vilmanu, rekoč: »Janko, pij, če me imaš še kaj rad!« Vilman je takoj nato segel pod zglavje svoje postelje, kjer je imel avtomatčino pištolo 7.65 mm, in ustrelil Jekovčevo. Streljal bi še naprej, če ne bi bil Brajc priskočil in mu vzel pištolo. Strel je bil smrten. Takojšnja zdravniška pomoč bi Mariji ne rešila življenja.
Marija je že v nedeljo popoldne potožila Brajcu in Pucljevi, da ji je Vilman grozil, da bo prodal hišo in izginil, če bo porodila. Marijin oče Janez Jekovec zatrjuje, da je Vilman ustrelil dekle namenoma, ker jo je spravil v nesrečo. Vilman ima že enega nezakonskega otroka z neko drugo v Mariboru. Ali je Vilman po zrelem preudarku, ali v trenutni duševni zmedenosti ali pa pod vplivom alkohola ustrelil svoje dekle, bo ugotovilo sodišče.
Nesreča dveh izletnikov iz Gradca
Ptuj, 8. novembra.
V nedeljo popoldne se je pripetila v naših krajih huda nesreča. Uslužbenec tovarne čevljev Humanik, gospod Ježe Brun-skole iz Gradca ima pri Svetem Vidu blizu Ptuja lep vinograd. V soboto se je spet pripeljal z motornim kolesom, s seboj pa je imel na motorju stanovskega tovariša Antona Koglerja. Nedeljsko dopoldne sta prebila v vinogradu, popoldne pa sta se vračala proti Gradcu.
Ko sta privozila iz Št. Vida proti Tur-nišču, je mimo prdrvel neki avto. Ob srečanju je avtomobil sprožil kamen, ki je prile el naravnost v motor. Posledica je bila 6trašna. Zaradi udarca kamna se je na motorju utrgala pogonska veriga- Vozač Brunskole je pri sunku izgubil oblast nad vozilom. Oba vozača sta se v velikem loku znašla v obcestnem jarku, kjer sta obležala hudo poškodovana. Mimoidoči so takoj poklicali reševalni avto iz Ptuja, da je oba ranjenca prepeljal v ptujsko bolnišnico. Brunskole ima rane po obrazu in rokah, ki pa k sreči niso smrtno nevarne. Hujša je usoda njegovega tovariša Antona Koglerja. Priletel je tako nesrečno, da ima počeno lobanjo. Ves čas leži v nezavesti. Na žalost ni upanja, da bi Anton Kogler okreval.
Postani ln ostani član
Vodnikove drožbet
Domače vesli
♦ Smrt zaslužnega nacionalnega delavca. V Trebinju, ki je dalo toliko požrtvovalnih borcev za svobodo, je bil doma tudi Gjorgje Tupanjanin, ki Je umrl zdaj v starosti 68 let. Pokojni Tupanjanin je bil dolga leta trebinjski župan in skoraj vse nacionalne organizacije so bile ustanovljene po njegovi zaslugi in z njegovo izdatno pomočjo. Uvrstil se je med najpožrtvo-valnejše nacionalne borce kraja in okoliša. Ko je leta 1903. v Pragi dovršil eksportno akademijo, se je vrnil v svoj domači kraj in se tam ves posvetil naprednemu gospodarstvu in nacionalnemu delu. Bil je ustanovitelj srbskega pevskega društva »So-ko« ter najboljši sotrudnik mladih nacionalnih revolucionarjev, združenih v organizaciji »Mlada Bosna«. V prvih dneh svetovne vojne so ga zaprli, hišo so mu porušili, polje opustošili, premoženje zaplenili, njega pa so vsa vojna leta vlačili okrog kot talca in jetnika. Po osvobojenju je bil Tupanjanin ustanovitelj novega pevskega društva »Sloboda« in z vso vnemo se je spet lotil nacionalnega dela. Pridobil si je iskreno spoštovanje vsega prebivalstva brez razlike narodnosti in vere.
ZIMA
MRAZ
TOPLI PLAŠČI: VELOUR DIAGONAL
m DIN
189.-
F.KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
♦ Novi grobovi. V Slovenjem Plajbergu je umrla v 78. letu starosti gospa Meta Wieserjeva, po domače splošno znana med koroškimi Slovenci kot šašljeva mama. Zapustila je tri sinove, štiri hčerke, vnuke in vnukije. Ugledno pokojnico bodo jutri dopoldne sspremili k večnemu počitku. — V Stojincih pri Ptuju je umrla gospa Elizabeta Turkova, soproga gostilničarja, kateremu je zapustila tri otroke. Blago mater bodo pokopali jutri ob 9. — V celjski bolnišnici je umrl v 63. letu ugledni posestnik Viktor Luhn iz Lise v celjski okolici. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel
dtenskl sod daje
/vednost našim e/egantnim.tafikim. robaprosfim očolam,
DipLaphk LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
I
* šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in škofja Loka v torek dne 22. novembra 1938. ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 15. 485-55
♦ Od 3. do 4. decembra avtobusni izlet V Gorico in Trst. Prijave sprejema Izlet-na pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45.
* Zaščitne mere zaradi slinavke in parkljevke v Ljubljani. Dne 8. t. m. je bila v mestni klavnici v Ljubljani ugotovljena slinavka in parkljevka. Da se kuga ne razširi, predpisuje mestno poglavarstvo naslednje veterinarsko-policijske odredbe: 1. Do preklica so ukinjeni v Ljubljani vsi živinski sejmi. 2. Zabranjeno je odpeljati parkljarje (goved, ovce, koze, svinje) iz mestne občine. 3. Posestnikom v pomeriju mestne občine je dovoljena prodaja živine le za zakol v mestni klavnici, če se lastniki izkažejo s prenosom lastništva na živinskih potnih listih in klavzulo napisano z rdečilom »Za takojšnji zakol in porabo v mestu Ljubljani«. 4. Za nakup plemenske živine (parkljarji) izven mestne občine je treba predhodnega dovoljenja banske uprave v Ljubljani. 5. Promet parkljarjev skozi Ljubljano je dovoljen le z vozili (avtomobili ali vozovi s konjsko vprego).
•"iS*"-*5
* Velik vlom v Boštanju. K našemu kratkemu poročilu smo prejeli naslednje podrobnosti: V noči na Vse svete je neznan vlomilec vdrl v stanovanje Viljema Vaniča, učitelja v Boštanju in odnesel radijski aparat znamke Lorenz ter vso moško in žensko obleko, kakor tudi obleko otrok, poleg tega tudi perilo in mnogo drugih predmetov v skupni vrednosti 10.000 din. Ker je bilo v isto stanovanje že enkrat vlomljeno pre dobrim letom in je tat odnesel razne reči v vrednosti 8.000 din, znaša skupna škoda 18.000 din. V stanovalčevi odsotnosti je v hiši vedno prenočevala gospodinja. Le v noči, ko je bil izvršen vlom, tega ni storila iz golega praznoverja. Zato se splošno govori, da je z vlomom v zvezi kak domačin,
Vaš konjiček bo vesel, ako mu za zimo privoščite gor ko odejo. Dobite jih v vseh velikostih, od najnižje cene do najboljše kvalitete pri manu fakturni trgovini JANKO ČEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva nI.
♦ Iz maščevanja ga je napadel z nožem.
V nedeljo ponoči se je vračal Jakob Simo-nič s Pobrežja pri Ptuju z materjo domov. Bila sta nekje na trgatvi. Nasproti se jima je pripeljal Martin Hriberšek s Pobrežja. Po kratkem razgovoru je Hriberšek potegnil nož ter je Simoniča obrezal po licu in po glavi. Zadnji sunek mu je prizadejal v prsi, proti srcu. K sreči Je bil nož prekratek, da ostrina ni prebodla srca. Vendar je Simoničevo življenje še v nevarnosti. Kakor so ugotovili, Je vzrok napada naslednji: Simonič je odvračal svojo sestro, naj se ne meni za Hriberška, ki se je vanjo zaljubil. To je prozročilo sovraštvo in spore, naposled pa je spregovoril nož.
Iz LissMjas?©
u— Slava dravskega vozarskega eska-drona. Na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja na Poljanski cesti so včeraj dopoldne vojaki, podoficirji in oficirji dravskega vozarskega eskadrona praznovali svojo slavo v spomin na sv. Dimitrija, ki je zaščitnik trenskih edinic v naši vojski. K slavju se je zbrala množica predstavnikov naše javnosti, med njimi ban, podpredsednik mestne občine, upravnik policije s poveljnikom straže, načelnik okoliškega sreza pa zastopniki tiska in nacionalnih organizacij, a poleg zastopnikov posameznih vojaških edinic sta bila prisotna tudi komandant dravske divizije, divizijski general Lukič, ln komandant artiljerijskega polka, brigadni general Pavlovič. Cerkvene obrede so po tvrsti opravili svečeniki pravoslavne, katoliške in muslimanske vere Mihajlovič, Marečič in Halil Imamovič, nato pa je kapetan Franjo Furtinger kot domačin spregovoril vojakom nekaj vzpodbudnih besed o življenju sv. Dimitrija, ki je kot visok oficir junaško padel v obrambi domovine. Vojaška godba, ki je vso svečanost spremljala z izbranimi komadi, je intonirala državno himno, domačin pa je goste ljubeznivo povabil na skromno, a prijazno servirano malico. Popoldne so vojaki s tradicionalnim »veseljem« zaključili svoj praznik.
u— Ljudska univerza. Drevi bo predaval v mali dvorani Filharmoničnega društva dr. Rape o športnem poletu pri letošnji tekmi Male antante. Predavanje se bo pričelo ob 20. uri. Vstopnine ni.
u— »Martinov večer«. V soboto 12. t. m. priredi pevsko društvo »Slavec« v dvorani hotela »Metropol-Miklič« »Martinov večer« z bogatim zabavnim sporedom in plesom. Sodeluje jazz godba 40. peš. polka.
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki ga tvorijo gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller, bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncertu bo izvajal Ljubljanski komorni kvartet prvič v LJubljani Zikov godalni kvartet, katerega je napisal Rihard Zika, znani primarij Zikovega kvarteta. Za to svoje delo je bil nagrajen skladatelj pred 2 letoma v ženevi. Poleg Zikovega kvarteta se izvajata še Beethovnov kvartet op. 59 št. 2. v e-molu in pa Verdijev kvartet tudi v e-molu. Tudi ti dve deli sta iv Ljubljani malo znani in gre prav za prav za prve izvedbe teh del v poslednjih letih. Ljubljanski komorni kvartet je odlično umetniško združenje in na njihov koncert opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Akademski klub gradbenikov Javlja članstvu, da se bo vršil letošnji redni občni zbor kluba jutri 10. t. m. ob 15. uri na tehniki z običajnim dnevnim redom.
u— Sestanek diplomiranih tehnikov bo danes ob 20. zvečer v lokalu udruženja, Tavčarjeva ulica 6. Razpravljalo se bo o važnih vprašanjih udruženja.
JOS. 20NTAR
ZGODOVINA mESTR KRHNJH
izide 12. novembra 1938 in se dobiva v Kranju v prostorih mestnega občinskega urada (L nadstropje), v Ljubljani pri Muzejskem društvu (Narodni muzej). Knjiga obsega 530 strani teksta v veliki osmerki, 14 risb v tekstu, 165 slik na umetniških prilogah, 2 dvobarvna zemljevida v prilogi. Vezana v celo platno stane 200 din. Subskribenti v Kranju in Ljubljani bodo prejeli knjigo dostavljeno na dom, ostali pa po pošti proti povzetju. — Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani.
nmmnmiitmiii*fiiMiiHimaiMiimtTriii,in)nriin(,iiiiiiMiiwniittiiiMiii,iniiiim:^fiiiiiiiii(rri>iiiiiiiiinnwtiiniiiiifii,riiMa
iHmimMMniRftiiniimiiiffl
Za mestni muzej je daroval g. Anton Jeuniker, podpolkovnik v p. Wolfova ulica št. 10, slovensko rokopisno knjigo s horoskopi in pesmimi iz L 1790., meščansko diplomo svojega očeta g. Antona Jeuniker ja iz 1. 1858. in ličen slonokoščen me-daljon s slikama svojega očeta in matere. Poleg tega je velikodušni darovalec izjavil, da je v svoji oporoki določil, naj mestni muzej dobi po njegovi smrti v dar še dve sliki, namreč portreta njegovega očeta in matere, odlično delo ljubljanskega slikarja Pavla Ktinla iz 1. 1850., ki naj bi se v mestnem muzeju namestila desno in levo od meščanske diplome. Mestno poglavarstvo se za zgodovino LJubljane in za obogatitev mestnega muzeja vnetemu in požrtvovalnemu darovalcu najlepše zahvaljuje z željo, da bi dobil prav mnogo pos-nemalcev.
u— Spet nesreča na cesti. Reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 25 letnega Martina Merljaka, poslovodjo Tomšičeve veletrgovine z lesom z Vrhnike. Peljal se je z motornim kolesom pa je padel in dobil nerodne poškodbe
u— JNAK Edinstvo vabi svoje člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo v četrtek 10. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. —Odbor.
u— ženski tečaji za jezike. Zveza akademsko izobraženih žen javlja, da se vršijo večerni tečaji v pritličju drž. učiteljske šole na Resljevi cesti In sicer v naslednjem redu: ponedeljek in četrtek: nemščina n. tečaj od pol 20. do pol 21., nemščina I. tečaj od pol 21. do pol 22., sreda in petek: angleščina I. tečaj od 19. do 20., francoščina I. in H. tečaj od 20. do 21. Učnina znaša za vsak tečaj 30 din na mesec. Prijavite se lahko tudi še pred do-tično učno uro. — Odbor.
u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol opozarja vse svoje člane in prijatelje društva na prirejanje debatnih večerov, na katerih se bodo razpravljala razna zelo važna življenjska vprašanja, kakor o socialni politiki, ustroju in delu OUZD, trgovskem bolniškem in podpornem društvu, »Merkurju«, zagrebški bolniški blagajni, Pokojninskem zavodu in sindikatih. Prvi tak sestanek bo drevi ob 20. v vestibulu Delavske zbornice in dalje vsako sredo ob istem času.
u— Predavanje SPD. V četrtek 10. t. m. ob 20 uri priredi Slovensko planinsko dru štvo svoje prvo predavanje v letošnji se-ziji. V dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti bo predaval g. dr Reya Oskar o vremenu v planinah S številnimi diapozitivi bo pokazal, koliko važnosti igrajo oblaki pri spoznavanju vremena Posebno v planinah se spozna prihod slabega vremena po oblakih, ki se kakor slapovi prelivajo preko gorskih sedel Številna druga vprašanja, ki zanimajo planinca glede vremena, se bodo obravnavala na navedenem predavanju. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 Ker imajo člani SPD ugodnosti pri vstopnini se priporoča, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji Planinci, pridite v četrtek ob 20 uri v čim večjem številu na zanimivo predavanje.
u— »Vdova Rošlinka« je .zabavna in duhovita komedija iz kmečkega življenja, kakršno si je naše občinstvo že dolgo želelo. Na vseh odrih, kjer so jo uprizarjali, je doživela velik in nedeljen uspeh. Zabave željnemu občinstvu nudi mnogo prisrčnega in neprisiljenega smeha. Po daljšem presledku bo šentjakobsko gledališče uprizorilo zopet komedijo, ki bo brez dvoma, zadovoljila vse posetnike, saj so komedije, katerih snov je zajeta iz domačega kmečkega okolja, doživljale na šentjakobskem odru najvišje število repriz. Režijo vodi ga. Juvanova, ki je tudi za one, ki komedijo že poznajo, poskrbela prijetno presenečenje. Priljubljena in simpatična igralka šentjakobskega odra Anica Grgurevič bo ob tej priliki proslavila svoj stoti nastop. Na premiero, ki bo v soboto 12. t. m., že danes opozarjamo.
u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima predavanje drevi ob 19. v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predava g. Jože Kregar o tem: Kako zavarujemo cvetice in sadno drevje pred nevarnostmi zime. Vstop prost. Predavalnica in dohod do nje je označen z napisi. Člani ln gostje so vabljeni.
e— Popolni lunin mrk so v ponedeljek
zvečer tudi v Celju opazovale množice prebivalstva. Mrk se je pričel pred 22. in Je dosegel višek okrog 23. Ker je bilo nebo brez oblačka, je bil mrk izredno lepo viden.
—e Šoferski izpiti za mesto Celje in laški srez bodo v petek 18. t. m. s pričet-kom ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju, kjer naj kandidati čim prej vlože zadevne prošnje.
e— Spet dva napada. V nedeljo okrog 21. sta se vračala 341etni kovaški mojster Alojz Platonjak od Sv. Ruperta pri Laškem in njegov brat s Planine domov. Na cesti na Dežnem ju je napadlo pet fantov, ki so bili oboroženi s koli. Alojza Plato-njaka so poškodovali po rebrih in nogah, njegov brat pa je dobil lažje poškodbe po glavi in desni roki. V nedeljo malo pred polnočjo so neki fantje v vinotoču v Slivnici pri Celju napadli 271etnega dninarja Ivana Vrečka iz Trnovca v šentjurski okolici. Vrečka, ki je v vinotoču igral na harmoniko. je eden izmed napadalcev udaril z motiko po glavi, drugi pa ga je zabodel dvakrat v hrbet. Alojz Platonjak in Vrečko se zdravita v celjski bolnišnici, Pla-tonjakov brat pa je ostal v domači oskrbi.
e— Zagonetna poškodba. V celjski bolnišnici se zdravi 191etni, pri regulaciji Savinje zaposleni delavec Janez Vervega iz Lise pri Celju. Ima prestreljeno levo dlan in pravi, da so ga napadli trije neznani moški, ki so ga hoteli oropati in so mu pri tem prestrelili dlan. Zadeva pa je malo verjetna in se Vervega tudi zapleta v protislovja. Morda se je sam obstrelil in tega sedaj ne mara priznati.
TAM ARA
KINO SLOGA, telefon 37-30
Mogočen prikaz ljubezni in trpljenja velike ruske duše. Divne p«smi, polna otožnosti in hrepenenja. PREDSTAVE OB 16., 19. IN 21. URI!
Rezervirajte si vstopnice!
Ob 14.30 po znižanih cenah«- «—	- ..
----Din 2.50,4.50 in 6.50 Kraljica zračnih višav
Nepreklicno zadnjikrat!!
I
I
Samomor pod vlakom. Včeraj okrog 4. zjutraj so na progi gorenjske železnice za tramvajsko remizo našli nezavestnega mladeniča, ki mu je bil vlak odrezal obe nogi pod kolenom. Takoj so obvestili policijsko stražnico na Celovški cesti, ki *e poklicala mestne reševalce. Reševalni avto je ranjenca prepeljal v rekordni brzini na kirurški oddelek, a zdravniki so se zaman prizadevali, da mu rešijo življenje. Zaradi velike izgube krvi je bil tako oslabljen, da je kmalu po prevozu umrl. Kakor je ugotovila preiskava, gre za 261etnega kamnoseškega pomočnika Franceta Bab-nika, stanujočega na Cesti pod gozdom v Šiški. Vsa znamenja kažejo, da je Babnik šel prostovoljno v smrt. Kaj ga je gnalo v obup, policija še ni mogla razjasniti.
V novo renovirani
KAVARNI CENTRAL
vsak večer koncert s plesom. Danes v sredo odprto vso noč. Začetek ob 8. uri.
Iz Celfa
e— število volilcev v Celju. V celjski mestni občini je bilo pred reklamacijami vpisanih 5326 volilnih upravičencev. V re-klamacijskem roku je bilo izvršeno s popravki vred 262 reklamacij, od tega je b:lo 124 vpisov in 65 izbrisov. Po izvršenm reklamacijah je v Celju sedaj 5385 volilnih upravičencev. Na I. volišče (A—C) odnade 507, na II. volišče (C—F) 453, na III. volišče (G—J) 703, na IV. volišče (K) 778, na V. volišče (L—O) 757 na VI. volišče (P—R)773, na VII. vol;šče (S—T) 787. na Vin. volišče (U—2) 627 volilnih upravičencev.
Iz Maribora
a— Predavanje dr. K. Ozvalda v Ljudski univerzi. V ponedeljek je predaval v Ljudski univerzi univ. prof. dr. K. Ozvald iz Ljubljane o 201etni bilanci vzgojnega dela in napredka na področju našega šolstva. Odlični predavtelj je podal pregled o uspehih šolske vzgoje v 20 letih Jugoslavije. Predavatelj vidi edini izhod iz današnje stiske v mlad'ni, ki mora biti pravilno vzgojena. Učitelj mora ljubiti učence in poznati dušo mladine. Pravj vzgojitelj je le oni, ki ima vero v boljšo bodočnost ki ed;no lahko vname mladino za vzvišene ideale. Poslušalci, med katerimi so bili pretežno mariborski učitelji in profesorji, so dali predavatelju toplo priznanje z navdušenim aplavzom.
a — Večer Maistrovih borcev. Pri sobotnem tradicionalnem večeru Maistrovih borcev, na katerem nas je zvezin predsednik prof. dr. A. Dolar v zanosnih besedah navduševal za ideale, ki so pred 20 leti vodili narodnega generala R. Maistra, so se predvsem izkazali pevci »Radosti«, ki so pod spretno taktirko pevovodje g. Zivka poživili lep večer z ubrano pesmijo. Gdč. Miljana Luknarjeva iz Tezna pa je učinkovito recitirala več Maistrovih pesm"', med katerimi sta najbolj ugajali »Nazaj pa jih ni« in »Slovenske gorice«. Priznanje gre tudi neutrudljivi godbi mariborskih gasilcev. Večer naših vrlih Maistrov-cev, ki se vsem podpornikom zahvaljujejo za pomoč in podporo, so posetili poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblastev tudi številni Maistrovi borci z našega podeželja. 2 vahno pažnjo je zbujala zlasti močna četa borcev iz Cirkovcev na Dravskem polju.
OD VSAKEGA NEKAJ VAM BO DAL GLOBOKI FRANCOSKI FILM
Nežnost, dejanja, humor, Pariz!
V glavni vlogi R A IM U in MICHfiLE MORGAN KINO MATICA 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri
I OD VSAKEGA NEKAJ VA
AFERA
I
Kulturni pre
Mogočna afirmacija naše glasbeno-kulturne tvornosti:
Škerjančeva simfonična kantaf »Zedinjenje«
Pogled po Unionski dvorani v ponedeljek zvečer je bil po daljšem času zopet edinstven. Distingvirano urejena dvorana se je lesketala v razkošni luči, prelepo ozadje pa je tvoril pomnoženi orkestralni korpus s pevskim zborom Glasbene Matice. Pravimo edinstven, ker smo se pri tej sliki živo spominjali podobnih vtisov z Dunaja, — iz tamošnjega Konzerthausa in Musikvereinssalla. Kar smo nekoč v tujem svetu doživljali kot vrhove kulturnega ustvarjanja in žitja, to smo po daljšem presledku slišali v domači dvorani. Z razliko seve, da je to pot šlo za mogočno delo domačega, slovenskega skladatelja. Kako naglo se je slovenska skladba povzpela proti višini! Lahko bi rekli, da se je naša glasbena tvornost dvignila v enem samem pokolenju od svojih nebogljenih prvencev do umetnin in umetnikov, ki lahko korakajo vštric s sodobniki velikih narodov. In pa kako pestra je slika naše skla-dateljske družine! Kolikšne smeri, kakšna prizadevanja, kako bogata izbira talentov!
Eden teh je v ponedeljek zvečer predstavil svoje najmočnejše delo. L. M. šker-janca vsi dobro poznamo. Vemo, odkod je prišel, kje se je učil, kakšne vzornike občuduje. Da so mu moderne struje romanske glasbe, i francoske i laške, mnogo dale, da se je v zadnjem času mnogo učil zlasti pri modernih ruskih skladateljih, tudi ni nič čudnega pri skladatelju, ki polaga poglavitno važnost na opojno linijo, na čustveni vzpon melosa in ki tej tehniki žr-
€ii
Skladatelj L. M. Škerjanc
tvuje vse modne, večinoma eksperimentalne »izme«. Pri tem čustveno bogato obdarjenem skladatelju je sprva obstajala nevarnost, da bo docela zašel v liriko in da bo zaradi tega obstal pri drobni formi. Zadnja leta so pokazala, da je v škerjan-cu dozorela tudi močna dinamika, ki s li v velike formate* Velika dela, kjer se morajo vrstiti mogočni kontrasti liričnih in dinamičnih odstavkov in poudarkov, so najboljši dokaz, da je dotični skladatelj dosegel samoniklo popolnost, brez katere ni trajnega uspeha.
Iz časopisja- vemo, da je Škerjančeva kantata »Zedinjenje« nastala že pred dvema letoma in da ima v svojih predalih že novo kantato pripravljeno za izvedbo, kakor tudi večja simfonična dela. Šker-
janc prehaja torej v svojo najplodnejšo dobo. Vsekako moramo priznati, da je naša glasbena kultura dobila z njegovo simfonično kantato »Zednjenje« zaklad trajne vrednosti.
★
Delo samo je moralo premagati hude zapreke, preden je dozorelo v zaokroženo umetnino. Gradnikova soneta o zedinjenju nista lahka. Stoj-ta si nasproti v dveh silnih antitezah. V prvem sonetu vsa problematika vprašanja »Smo bratje ?«, v drugem pa pozitivni odgovor s pozvom na »najvišje naše gore« z vrelci zore in daljnimi potmi v bodočnost. To silno antitezo, ki jo je pesnik Gradnik predočil v dveh sonetih tako bistrovTdno in za vsakogar jasno, ni bilo lahko preliti v glasbeno čustvo. Vrhu tega je samo besedilo nalagalo ozi-re. ki bi utegnili kvariti celotni dojem skladbe, škerjanc si je tu pomagal s prav zajetnimi domisleki. Prepletel je oba soneta, torej mogočno tezo in antitezo s simfoničnimi presledki, tako rekoč medigrami in s tem Gradnikovo antitezo prenesel v meditacijo. Morda bi bil drug skladatelj rešil to vprašanje po izhojeni poti in prvemu delu vprašalnega značaja postavil nasproti drugi del z ditirambičnimi sklepi himničnega obrisa. To pa je vprašanje skladateljevega okusa in njegove zamisli, škerjanc se je zavedal svoje moči, ki tič'. v velikem simfoničnem orkestru in je — kot rečeno — prepustil reševanje tako ogromnega problema poslušalcu samemu in njegovi meditaciji med velikimi sim-foničnmi medigrami.
To bi bila v arhitektonskem oziru. recimo posebna značilnost škerjančeve kantate.' Vsebinsko pa Je skladatelj dosegel v tej svoji umetnini brez dvoma vrhunec, ki smo nanj lahko ponosni. Škerjančeva kantata je res reprezentativna. Ce jo merimo s podobnimi stvaritvami sodobnih skladateljev pri drugih narodih, tudi pri največjih, si lahko priznamo, da je na visoki mednarodni stopnji. Delo učinkuje zlasti v svojem prvem zamahu, v svoji
prvi polovici s silnim vzponom pevskega in orkestralnega parta. v drugem pa predvsem po svojem simfoničnem meditativnem značaju.
2e koj uvodno vprašanje zbora in orkestra »Smo bratje?« ustvari praznično razpoloženje, vprašanje samo pa pretrese poslušalca do zadnje globine, saj takoj čuti, da je v njem zapopadeno bistvo vsega našega državnega življenja. Zato je škerjanc dal temu odstavku svoje skladbe tako mogočne poudarke in tako pestre ilustracije.
Glasbenega bogastva te kantate pač ni mogoče predočiti v kratki časopisni recenziji. Omejiti se moramo na splošne značilnosti in na izvedbo samo. Škerjanc je porabil obilico motivov in tem, ki so vsi izvirno njegovi, sami krepki, lirični izlivi, kakor je sploh široka melodija njegova poglavitna moč. Presenetljiva je to pot njegova inštrumentacija, ki je mestoma, zlasti v nastopih godalnega OTkestra vprav rafinirana. Nekatere strani te par-titure so pač takšne, da jih podobnih še ni napisal slovenski skladatelj. Tako na pr. kolo, žalna koračnica, pred tem še pastirska pesem, zlasti pa interludij. Cetve-rospevl v tej kantati so drobne umetnine zase. Pa tudi zborovske partije dokazujejo, da obvladuje Škerjanc vse njihove registre.
Delo Je naštudlral ravnatelj Polič. Ni bila lahka naloga. Jesensko delo v Glasbeni Matici se je bilo komaj začelo, saj smo šele na začetku zimske sezone. V tako kratkem času izvežbati zbor s tako težko tvarino, je laskavo l za dirigenta i za pevce same.
Ce so v ponedeljek pevci pri nekaterih točkah zlezli nekoliko navzdol, tega ni bilo ravno čutiti. Saj se je to zgodilo tudi solistom. Znamenje pač, da Je skladba v tonovskem načinu dokaj kočljfva. Solisti Heybalova, Kogejeva, Banovec ln Betetto so opravili svojo nalogo pač kot umetniki, ki so svojo moč izpričali tako na domačih kakor na tujih odrih. Ugajal nam je ves kvartet, ki se je zlil v čudovito enoto tudi
tam. kjer je pel brez vsake spremljave in je b'lo treba prilagoditi glasove svojim partnerjem. V tem oziru je treba zlasti pohvaliti g. Betetta. Mestoma se je zdelo, kakor da je četvorica teh pevcev vprav idealna enota.
Orkestralni part v splošnem ni bil težak. škerjanc zna dosezati velike učinke tudi s preprostimi sredstvi. Nekaj težjih mest je orkester obvladal z lahkoto, posebno zanosno je pel v interludiju s svojimi široko razprtimi linijami. Kolo ritmično ni ravno lahko in je moral tudi tu dirigent g. Polič porabiti ves svoj neugna-ni temperament, da je spravil medigro srečno čez menjajoče se takte. Orkester je bleščal v vseh mogočih barvah in odtenkih, ponekod je zvenel že sladkobno, toliko je vanj natrpal svojega čustva skladatelj.
Prva izvedba »Zedinjenja« bo ostala dan, zapisan v anale mlade slovenske glasbe. Mogočna kantata si bo brez dvoma utrla pot v še druge dvorane, doma in morda tudi v tujino. Ce bi skladatelj strnil med-igre in najmočnejše čisto simfonične odstavke v svito, bi močno olajšal tej svoji skladbi dostop v mednarodni svet.
Dr. B.
ViUiers de V Ms-Adam stoletnih
7. novembra 1838 se je v Saint-Brieu-cu na Bretonskem rodil naš naslovnik. Mladost mu je potekla na obali, kjer mu je bučanje hudournikov in mogočno dihanje morja vzbujalo misel, da imajo stvari dušo. Od oceana je hodil preko pestrih poljan k jezercem zastrtim z gostim ločjem. Car gozdnih dišav je omiljeval rezki morski zrak, osobito pod častitljivim, prastarim drevjem v Dnevnem logu (Coet-an-d:e) kakor tudi Nočnem logu (Coet-an-nos). Posebno skrivnostno je nanj učinkoval visokoplodni gozd Brocčli-ande, kjer po romanih Okroglega omizja živi čarovnik Merlin.
Vsem pripadnikom ljubljanskih sokolskih društev!
Po navodilih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in v smislu sklepa med-drustvene seje ljubljanskih sokolskih društev z dne 7. t. m. pozivamo vse pripadnike ljubljanskih sokolskih društev (članstvo, naraščaj in deco), da do 19. t. m. vplačajo pri svojem društvu svoj prispevek (najmanj 1 din) za Sokole-begunce iz Sudetskih dežel. Dvakrat d&, kdor hitro d£.
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
G os po dar s t v o
Oživljenje gospodarstva v Ameriki
PREIZKUSITE I
a— I. letnik predilskega tečaja, ki ga
priredi podružnica Narodno strokovne zveze, prične s poukom 10. t. m. ob 19. v mešč. šoli v Krekovi ulici. Vsi prijavljeni in oni, ki se še željo prijaviti, naj se ta dan zglase v šoli.
a— Putnik, Maribor sporoča, da je sedaj mogoča izstavitev kreditnih pisem z veljavnostjo 3 mesecev, v izrednih primerih pa 4 mesecev. To bodo pozdravili posebno gospodarski krogi, ki morajo poslovno pogosto v Nemčijo, včasih nemudoma, ker bodo na ta način stalno imeli pri sebi potrebna plačilna sredstva. Po naših deviznih predpisih dobi vsak jugosloven-ski ali tuji državljan, ki stalno biva v Jugoslaviji, za potovanje v Nemčijo do 750 Rmk v kreditnem pismu in do 30 Rmk v srebru. V Nemčiji izplačujejo na kreditna p'sma 13.50 Rmk dnevno. Kreditna pisma za Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo in Anglijo izstavlja pod najkulantnejšimi pogoji in takoj tujskoprometna zveza »Putnik«, Maribor in njene podružnice v Celju, Ptuju in Rogaški Slatini.
a — Iz davkarije. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: 15. novembra po-teČ2 skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju 1938 v plačilo dospele zgradarine, pridob-nine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki in II. polletni obrok zemljarine Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje od-nosno prisilna izterjava ter se bodo računali eksekucijski stroški in obresti.
a — Zasilni pristanek. Z ozirom na včerajšnjo notico pod tem naslovom nam poročajo, da ne gre za zasilni pristanek, ampak za zanimive letalske poizkuse.
a— Lovska puška mu je eksplodirala v roki. Ko je posestniški sin Eraest Krajnc iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah polnil lovsko puško na domačem dvorišču, mu je ta nenadno eksplodirala v roki 'n mu razmesanla dlan.
a— Če se otroci igrajo z vžigalicami. Štiriletni Koresov sinček iz Limbuša se je igral z vžigalicami, ki jih je izmaknil v . kuhinji. Iskra je šinila na kup slame ob |
Koresovi leseni hišici tik Limbuškega gozda. Pripisati je le srečnemu naključju, da so domači opazili nevarnost ter rešili domačijo.
a— Rabuka na Tržaški cesti. Stanovalci ob Tržaški cesti so bili priča razburljivemu dogodku, ki se je pripetil v mesnici mesarja H., h kateremu je prišel 31 letni mesar Anton Jelen iz Tezna, da bi kasiral nek dolžni znesek. Med obema je že staro sovraštvo. Mesar H. je Jelena odstranil iz mesnice in jo zaprl. Jelen je v razkačenosti razbil okna in železni zapah na vratih. Ko se je zopet pojavil v mesnici, je H. ugasnil luč. V naslednjem hipu je obležal Jelen na tleh s težkimi poškodbami na glavi. H. je namreč zgrabil za sekiro in z vso silo zamahnil proti Jelenu, ki so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Je le malo upanja, da mu bodo lahko rešili levo oko.
a — Čigavo je kolo? Posestnik Josip Plo-šinjak iz Stojncev je našel v jarku ob državni cesti med Ptujem in Mariborom črno pleskano kolo znamke »Ntron« z evid. št. 2-123919 Najdeno kolo se nahaja pri policiji. kier ga lastnik lahko dobi.
a— Drava naplavila KoSma^evo truplo. Pri Ptuju je naplavila Drava truplo starejšega moškega Truplo je že precej razpadalo. Prepeljali so ga v mrtvašnico pokopališča v Rogoznici. Po raznih znakih sodeč gre za upokojenega policijskega višjega stražnika Leona Kosmača, ki se je pred tremi tedni vrgel z dravskega mostu v Dravo
a— Drzen roparski napad. Kb se je znani mariborski starinar Franc Pukelj. ki ima svojo starino v Vetrinjski ulici 5., vračal domov po Tržaški cesti, sta se pojavila pred njim dva mlajša moška. Nenadoma mu je eden iztrgal aktovko, v kateri pa je bilo samo 500 din. Napadalca sta najbrž računala, da nosi Pukelj več denarja s seboj. Vedela sta gotovo, da je imela sivoječasno več sreče prebrisana tatica, ki mu je odnesla aktovko s 65 000 din in hranilno knjižico z vlogo 200.000 din, ki so jo sicer pozneje dobili. Pukelj se pa ni dal ugnati Poklical je na pomoč, nakar so prihiteli bližnji stanovalci Tanj-kovili barak, ki so napadalca presanjali in ju naposled ujeli in izročili policiji.
in
Iz Amerike 'in Anglije prihajajo poročila o novem oživljenju gospodarstva. Znano je, da je lani v drugem polletju pričela nastopajoča gospodarska konjunktura zopet naglo popuščati, kar je dalo povod za razne komentarje. Mnogi so v tem videli znak bližajoče se nove gospodarske krize Nadaljnje nazadovanje pa se je v začetku letošnjega leta ustavilo in so se pojavili prvi znaki preokreta na bolje. Lansko nazadovanje konjunkture je bilo predvsem posledica viharne hausse na svetovnih tržiščih surovin, ki se je pojavila v prvi polovici preteklega leta. Potrošniki surovin so se pri naglo naraščajočih cenah prekomerno zalagali, ko pa so pričele cene nazadovati, so ustavili nadaljnje nakupe od-nosno so jih reducirali na minimum, kar je še pospešilo nazadovanje cen in ustvarilo nov pritisk na konjunkturni razvoj. Šele letos je prišlo zopet do ravnovesja med produkcijo in potrošnjo glavnih surovin, zlasti kovin, ko so zaloge potrošnikov* dosegle zopet normalni obseg in so ponekod celo nazadovale pod normalo S tem so bili ustvarjeni pogoji za novo postopno oživljenje gospodarske delavnosti. Letošnji razvoj je potrdil pravilnost naziranja, da je bilo lansko padanje konjunkture le prehodni pojav, ki je nastopil kot posledica lanske nezdrave špekulacije na tržiščih surovin.
Ko je nastopilo pomirienie. ie sredi letošnjega leta pričelo zopet oživliat? gospodarsko delovanje predvsem v Zedinjenih državah Produkcija surovega železa v Ze-dinjcn;b državah, ki je v mesecu juniju dosegla najnižje stanje 1.06 milijona ton. se je v seoternV>T-,, dv1'gnila na 1.68 milijona ton. v oktobru pa na 2 05 milijona ton Število visokih peči v obratu se je v štirih mesecih povečalo od 70 na 115 Zaposlenost ieklarn ki je spomladi padla pod 30% kapacitete, je v oktobru dosegla 57% Naročila, ki so iih ieklarne dobile v oktobru, so bila za 25% večja nego v septembru
Naglo se je povečala v zadnjih mesecih
tudi produkcija avtomobilov, pri čemer pa je upoštevati tudi sezonske vplive. V septembru je bilo v Ameriki izdelanih 80.000 avtomobilov, v oktobru pa 200.000. Na tržišču dolgoročnega kapitala je v oktobru nastopilo nenadno oživljenje. V septembru je bilo emitiranih za 127 milijonov dolarjev vrednostnih papirjev, v oktobru pa za 405 milijonov.
Vprašanje je seveda, ali je najnovejši razvoj posledica normalnega razvoja, ali pa posledica pospešenega oboroževanja, ki ga je prinesla septembrska politična kriza v Evropi v zvezi s češkoslovaško-nemškim sporom. Zdi se, da je bil vpliv naglega oboroževanja na razvoj ameriškega gospodarstva tehtnejši, nego se zdi na prvi pogled. Čeprav Amerika v evropskem sporu ni bila neposredno udeležena in za njo ni obstojala nevarnost, da b: bila zapletena v kak oborožen konflikt v Evropi, vendar je ameriška industrija dobila prav v septembru iz Evrope prav znatna naročila, ki so bila posredno ali neposredno v zvezi s pospešen:m oboroževanjem.
Tudi v Angliji je zadnje mesece nastopilo gospodarsko oživljen ie. Indeks gospodarske delavnosti, ki ga objavlja londonski »Economist«, je znašal v juliju 102, v avgustu 102.5 in v septembru pa 103.5 V Angliji smatrajo, da je to oživljenje nastopilo predv^m zaradi izrednih dogodkov na polju mednarodne politike Ni pa zanemariti tudi okolnosti. da se je pričela angleška industriia po izčrpaniu zalog zopet nagleie zalagati s surovinami in da so industrijska podietia pričela dvigati produkcijo v zavesti. dr> -m nri?^kmrqti novega na" '-.vania cen Na drugi strani pa je seveda vojna nevarnost v mnoeih industrijskih panogah v drug' polovici septembra povzročila delni zastoj.
Sedaj, ko je od=tr?nipna nenosredna nevarnost resnega konflikta v Evropi, se bo šele pokazalo, ali ie bilo oživHenje gospodarstva v zadnjem mesecu na zdravih osnovah odno=no. ali je bil. na dan'h osnovah utemeljeno ,
leženi v 7% Blairovem posojilu po 91 — 91.12.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2390.90—2405.50 Berlin 175853 — 1772.41, Bruselj 14^-20
—	748.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 208.96 — 211.02, New York 4362.25 — 4398.56, Pariz 116-74 — 118.18. Pra^a 150.69 — 151.79, Trst 230.45 — 233 53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7525, London 20.9975, New York 440.875, Brusel 74.60, Milano 23.20. Amsterdam 239.80, Berlin 176-60, Stockholin 108.15, Oslo 105.5250, Kobenhavn 93.75, Praga 15.1250 Varšava 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25 (.»turi
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 475 — 476, 4% agrarne 59 — 61, 4% severne agrarne 59 — 60. 6°/o begluške 88 — 90, 6°/o dalm. agrarne 89 — 90, 7°/» invest. 98 — 99, 7% stabiliz. 98 — 99, 7»/o Seligman 100 den., 7°!o Blair 90.25 — 91, 8% Blair 98 — 98.50; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 222 — 226, Trboveljska 180 — 200, GUtmann 50 — 60, Še-čerana Osijek 105 bi., Osiječka ljevaonica 160 den., Isis 26 den., Jadranska 360 den.
Beograd. Vojna škoda 474.50 — 475 (475 — 475.25), 4«/„ agrarne 60 — 61, *»/• severne agrarne 59 — 60, 6°'« begluške
90	— 90.25 ( 90.25). 6n'o dalm. agrarne 89.75 — 90.25 ( 90.25). 7»/o invest. 99.50 — 100, 7% Seligman 101.50 — 103. 7°,'o Blair
91	50 — 92.25, 8°/o Blair 97-50 — 99.50, Narodna banka 7400 den. (7430) PAB 227
—	228 (228).
Požigalec je hotel izsiliti denar
Celjskim lazaristom je pisal grozilno pismo
Celje, 8. novembra.
V ponedeljek okrog 19.45 se je vnel na Cesti na grad št. 44 pri Celju kozolec, last lazaristov na hribu sv. Jožefa. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski in gabrski gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti sosedno stanovanjsko hišo. Kozolec, v katerem je bilo shranjeno seno in ko-ruznica, je pogorel do tal. škoda znaša okrog 25.000 din.
Ker je začel goreti kozolec pri tleh, je takoj nastal sum. da je bil ogenj podtaknjen. Celjska policija je aretirala davi 171etnega brezposelnega delavca Ivana Zu-panca iz Zavodne pri Celju. Našli so ga v njegovem stanovanju in ga privedli v policijsko stražnico. Zupane je izprva tajil, da bi bil zažgal kozolec, a ni vedel povedati, kje je bil v času požara. Končno je priznal požig, ko so našli pri njem nedokončano pismo, ki ga je b;-l Zupane naslovil na samostan lazaristov na hribu sv. Jožefa. V pismu sporoča »prostozidarska družba cerkvenih atentatorjev«, da je zažgala kozolec in da bo v teku pol leta raz-gnala samostan lazaristov, če lararisti ne bodo na nekem kraju položili 3.000 din. če bi pa lazaristi obvestili policijo, bo družba pognala samostan z dinamitom v zrak. Zupane je izjavil, da je bil v stiski. Zažgal je kozolec, da bi prestrašil lazariste, nato pa je začel pisati omenjeno pismo, da bi izs:lil od lazaristov denar. Na policiji je izjavil, da bo storil še kaj sličnega, če se ne bo obrnilo zanj na bolje.
Zupane je prenapet mladenič. Mnogo či-ta kriminalne romane, ki so ga popolnoma zmešali. Ko je kozolec gorel, je nekaj časa iz bližnjega gozda opazoval požar, potem pa je prišel h kozolcu in pravil ljudem, da je pritekel od doma in da si je v naglici narobe oblekel hlače. Zupane se je spomladi pripeljal z avtomobilom pred \Vestnovo tovarno v Gaberju. S seboj je imel prazen samokres. S samokresom v roki je hotel stopiti pred industrijalca g. Westna in zahtevati od njega 1 milijon dinarjev. Policija pa je bila o tem pravo-
časno obveščena Ln je fanta ob prihodu v tovarno aretirala. Zupane je bil zaradi tega obsojen na 2 meseca zapora pogojno za dobo 1 leta. Ker fant ni docela normalen, ga bodo najbrž oddali v poboljše-valnico. Požar :n Zupančeva aretacija sta izzvala v Celju in okolici pravo senzacijo, ki jih v celjskem okolišu zadnje čase itak ne manjka.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda, 9.: Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik. B
Četrtek, 10.: Brezov gaj. Premiera. Premierski abonma
O F K R A Začetek ob 20. uri (sreda, 9.: Na sinjem Jadranu. Red Sreda. Četrtek, 10 : Poljub. Red Četrtek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10. ob 20.: Bocaccio. C.
RADIČ
Sreda, S. novembra.
Ljubljana: 12: Citre in mandoline (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Zgodovina glasbe (dr. A. Dornar). — 18.40: Vojna in mir v luči mednarodnega prava (g. Roman Rus). — 19: Napovedi, poročila. — .19.30: Nacionalna ura: Leposlovci Primorskega Zagorja — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Orgelski koncert prof. Pavla Rančigaja s sodelovanjem gdč. Vide Rudolfove (samospevi). — 21.15: Koncert na violončelu, izvaja g. Cenda šedelbauer, pri klavirju prof M. Li-povšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba iz restavracije »Emone«.
\
Kino Union, tel. 22-21
Ob 16., 19. in 21. uri DANES nepreklicno zadnjikrat!
ROBERT STOLZOVA melodiozna opereta
GLASBA ZA TEBE
Magda Schneider, H. Sohnker, Paul Kemp
Najbolj pesniške legende iz rodne Bre-tanije so mu prihajale na um. Z njim pa gaelska bogova Teutates in Gwian kakor tudi vsi kaledonski junaki, obupno se boreči proti barbarom. V duhu ga je spremljala hostna vila Viviana. Lancelot Jezerski mu je drugoval poleg paladinov Okrogle obsede, navdihovali so ga druidi, nazadnje krščanski bardi.
Ob mesečini, ko so se slani valovi drobili ob pošastnih pečinah Armorja (pri-morja), je Villiers liki prikazni gledal svoje slavne prednike, ki v križarskih vojnah hrabro naskakujejo mesta ali odbijajo naval nejevernikov. Drugič zopet se je opajal z romantiko V. Hugoja, Lamar-tina, Musseta in ostalih takratnih prvakov francoskega parnasa.
Na ta način se je navadil zame tati posvetno bogastvo. Nikoli ne bi bil več mogel posnemati svojega očeta, ki je mrzlično prekopaval zemljo in brskal po težko dostopnem podzemlju za pozabljenimi zakladi. Zanimal ga je zgolj Ideal in Lepota. Zanj — rojalista — še kralj ni bil dovolj ponosen, na primer Karel X., »goriški pregnanec« (le banni de Goritz), kakor ga označuje v spisu Entre 1'ancien et le nouveau... Prav tako zaničuje otopele ali opokle (blazirane) ntfže, kakršen je Kaspar d'Auerperg, ki se ne bi plašil niti zavratnega umora.
Villiers pobija v znamenju čistega ka-toliStva ne samo plehki in plitvi pozitivizem, ampak tudi tako zvane kristjane, ki predelujejo evangelij v verze in delajo iz Krista fantastičnega teatrskega mesijo. Oblikoval je marsikak lik nravstvene gr-
I dobije ali duhovnega uboštva. »Trbulat Bonhomet« — doktor raznih fakultet, častni član mnogih akademij, redni profesor fiziologije — predočuje domišljavost, bahaštvo, neumnost, omlednost, praznoto svojega stoletja: vmesni tip med Monnierovim Prudhommom in Flauberto-vim Homaisom.
Poleg odvratnih vzorcev, moških in ženskih, je Villiers očrtal nekaj vzornikov, ljudi z dušo (gens atteints d' &me). Biti okužen z dušo se po njem pravi: kazati naivno samohotnost (spontanost), biti prsten in odkrit, z veseljem se zatekati v blesteče globine razmišljanja, umovanja, ' imeti cvetečega, žarečega, svetlega, drhtečega duha. Biti okužen z dušo se pravi: ljubiti umetnost, prostor, goščave, pesni- ; štvo, glasbo drugače ko ljubitelj, pre- j pisovalček ali ponarejalec ... Pred Ibse-nom je izrekel: veliki človek, višji človek — to je samotni človek. Njegova £ 1 i s a-b e t h, ki uporna pusti Feliksa, da bi živela prosta in sama, se strta in brez moči hitro vrne v suženjstvo, češ »Prepozno, nimam več duše«, nima sD Ibsenovih junakinj. Nore, Gospe z morja, pred katerimi se je znatno prej rodila.
Književnik, ki je zajemal snov po vseh deželah na svetu (Le Tzar et les Grands-Ducs vsebuje citat: Boge Tzara Hrani = Bože carja hrani), morda ne bo dobil povsod našega pristanka za svoje zasnutke. Toda zastopnik trditve: Samo dozdevnost je resnična... je kot zaščitnik duhovnih vrednot zaslužil, da smo se pomudili pri njem par minut.	A. Debeljak.
Zahteve naše hotelske industrije
V hotelu »Esplanade« je bila včeraj dopoldne zredna glavna skupščina Hotelirske zveze kraljevine Jugoslavije Skupščina je razpi*avljala predvsem o sklepih ponedeljkove konference zastopnikov hotelirstva. Kot uspeh te konference se smatra obljuba merodajnih činiteljev, da bo za sanacijo in kreditiranje hotelirstva ustanovljen pri Državni hipotekami banki poseben odsek, ki bo za prvi čas dotiian z vsoto 15 milijonov dinarjev, v nadaljnjih letih pa bi se ta kredit povečal na 30 milijonov.
Skupščino je otvoril predsednik zveze zagrebški podžupan Kaufman, ki je poročal v splošnih 'potezah o uspehu ponedeljkove konference, zlasti o obljubah, ki so bile dane glede organizacije hotelirskega kredita, kakor tudi glede ukrepov za sanacijo hotelirstva. V razpravi o rezultatih te konference, kakor tudi o načrtu resolucije so govorili mnogi delegati, ki so navajali razne pritožbe in zahteve za pospeševanje hotelirstva Pozornost je vzbudil govor tajnika Zveze Ostrogoviča o organizaciji in aktivnosti inozemske konkurence, ki dobiva kljub znatnim lastnim sredstvom za propagando obilne državne podpore. Z nekaterimi spremembami in dodatki je bila končno sprejeta resolucija. ki vsebuje naslednje glavne zahteve:
Za uvod v vrsti ukrepov za pospešjva-nje hotelirstva zahtevajo hotelirji, da se v posameznih bnaovinah ustanove prisih.a združenja hotelirjev, ki naj bi osnovala skupno državno zvezo, ta pa naj bi vstopila v mednarodno hotelirsko organizacijo Nadalje zahtevajo hotelirji, da se hotelske zgradbe smatrajo kot' zgradbe n« rodno gospodarskega značaja, slično kakor industrijske, ter da se jim dovolijo davčne olajšave Prav tako naj se gradnja hotelov in penzionov oprosti vseh pristojbin Za hotelsko industrijo v turističnih krajih naj se ukinejo vse občinske uvoznine in trošarine ali pa vsaj omeje na en odstotek vrednosti uvoženega blaga. Naj važnejša zahteva je, da se vsa hotelska podjetja oproste v zaščitnem roku 10 let vseh davkov in državnih pristojbin, zlasti pa splošnega davka na poslovni promet kakor tudi vseh občinskih in banovinskih dcklad. pristojbin in trošarin, sedanjih in bodočih. Nujno je treba izvesti sanacijo prezadolženih hotelskih obratov in ukrepe za pomoč hotelirstvu z dolgoročnimi posojili po najvišji obresti 2 do 3 odstotkov ter z amortizacijskim rokom do 32 let Prvi zaščitni ukrep naj bi bil triletni moratorij Na koncu zahteva resolucija ustanovitev in subvencioniranje strokovnih hotelirskih šol ter pravico sodelovanja zastopnikov Hotelirske zveze pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na hotelirstvo in tujski promet.
Številni novi trgovinski in obrtni obrati
Zopet naraščanje Števila trgovinskih obratov.
Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja podatke o gibanju trgovine in obrti v tretjem letošnjem četrtletju. V tem četrtletju je bilo prijavljenih 249 novih trgovinskih obratov (lani 195, predi. 169), odjavljenh pa je bil 101 trgovinski obrat (125, 142). število prijav se je torej precej povečalo, število odjav pa zmanjšalo, tako da smo v tretjem četrtletju zabeležili prirastek 148 trgovinskih obratov, medtem ko je lani v tretjem četrtletju znašal prirastek 70, predlanskim pa 27 obratov. Največ je bilo prijavljenih trgovin z mešanim blagom, namreč 96 (od javi jenih 44). nadalje trgovin z deželnimi pridelki 12 (odj. 4), trgovin z živili 14 (odj. 5) in trgovin z lesom 12 (odj. 3.) Nadalje je bilo prijavljenih 8 obratov za prevažanje z motornimi vozili (odj. 1), 7 obratov z avtot^k-siji (odj. 3) itd.
Številne prijave brtnih obr it m
Obrtnih obratov je bilo prijavljenih 340 (lani 245, predi. 103) med tem ko je bilo odjavljenih le 144 obrtnih obratov (lani 167, predi. 246). V primeri s tretjim četrtletjem 1936 so se torej prijave obrtnih obratov več kakor potrojile, občutno pa
je nazadovalo število odjavljenih obratov. Tako smo imeli letos v tretjem četrtletju presežek prijav nad odjavami za 196 obratov, medtem ko je lanski prirastek v tretjem četrtletju znašal le 78 obratov, predlanskim pa so v tretjem četrtletju odjave še presegale prijave za 143 obratov.
Med posameznimi obrtnimi strokami je bilo v tretjem četrtletju 28 prijav v krojaški obrti (4 odjave). 25 prijav v pekovski obrti (14 odj.), 25 prijav v čevljarski obrti (22). 24 prijav v mizarski obrti (7). 17 prijav v mesarski obrti (8), 12 prijavljenih šivilj (11), 12 prijav v kovaški obrti (4), 11 prijav v frizerski obrti (6), 8 prijavljenih krojačic (4), 8 prijavljenih mehanikov (-), 7 prijav v brivski obrti (2), 7 prijav v obrti podkovnih kovačev (2), 10 prijav v slaščičarski, medlčarski in sve-čarski obrti (1) itd.
Gostinska obrt
V gostinki obrti je bilo prijavljenih 86 obratov (lani 79, pred). 65), odjavljenih pa je bilo 49 obratov (45. 43), Število gostinskih obratov se je torej povečalo v tretjem četrtletju za 37 (lani za 34, predi, za 22). Prijavljenih je bilo 40 gostiln (odjavljenih 38), 31 krčem (odj. 3), 7 bifejev (odj. 1) itd.
Celotna slika prvih treh četrtletij letošnjega leta je naslednja: število trgovinskih ».bratov se jc letos pomnožilo 7a '•■J5, število obrtnih obratov za 428 in število gohtinskih obratov za 79, dočim se 'levilo industrijskih obratov ni spremenilo.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Winnipeg, 8. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 60.125, za julij 61.125.
-j- Novosadska blagovna borza (8. nov.) Tendenca nespr. mirna. — Pšenica: sremska 148 — 150; slav. 149 — 151. Rž: baška 144 — 146. Ječmen: ba-ški ln sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: Daški sremski slav. 142 — 144. Koruza: baška nova. pariteta Vršac in Indija 96 — 98. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 245 — 255; »2« 225 — 235; »5« 205 — 215; »6« 185 — 195; »7« 155 — 165; »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 97. Fižoi: naškf fceV hre? vreč 280 — 285
+ Budimpeštanska termšnska borza (8. t. m.) Tendenca stalna. Koruza: za maj 15.92—15.93.
BOMBA?
+ Liverpool, 7. novembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.67 (prejšnji dan 4.73), za maj 4.71 (4.78).
f- New York, 7. novemba. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.44 (8.43). za maj 8.18 (8.19).
Gospodarske vesti
= Trgovanje » klirinškimi markami. V
smislu novega sporazuma med našo državo in Nemčijo, ki je b'l sklenjen na nedavnem zasedanju nemško-jugoslovenske-ga gospodarskega odbora, je naša Narodna banka v ponedeljek 7. t. m. pričela in-terve» irati na tržišču nemških klirinških mark na borzi. Znano je, da se je Narodna banka zavezala vzdrževati tečaj klirinške marke med 14.30 in 14.70. Takoj prvi dan novega režima glede kl rinških mark je bila ponudba mark zlasti na beograjski borzi prav znatna. Po tečaju 14.30 je morala Narodna banka v ponedeljek odkupiti 500.000 mark (6.6 milijona din), ker je bilo povpraševanje po markah mnogo manjše. Ponudba je bila zaradi tega tako velika, ker so imetniki klirinških mark s prodajo čakali do 7. novembra, za kateri dan je bil napovedan pričetek intervencije od strani Narodne banke. V ponedeljek je Narodna banka tudi izdala cirkular, s katerim je v bodoče prepovedano terminsko poslovanje z nemškimi klirinškimi markami. Zato so na vseh naših borzah prenehale terminske kupčije z markami.
= Produkcija feromangana. Znano je, da je pričela družba »La Dalmatienne« izdelovati feromangan. Družba ima v obratu dve veliki električni peči, sedaj pa namerava postaviti 6 nadaljnjih električnih peči, tako da se bo zvišala letna kapaciteta od 3000 na 12.000 ton. V bodoče bo družba potrebovala letno 27.000 do 30.000 ton manganove rude, ki jo namerava dobivati iz rudnikov v Bosni.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alojzija M lavca, trgovca v Planini pri Rakeku št. 106 (poravnalni upravnik dr. Ciril Kraševec odv. v Logatcu, poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Logatcu 15. dec. ob 9., prijavni rok do 25. nov.).
Borze
8. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti trgovali v privatnem kliringu nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni znova okrepili in so se trgovali po 35.75 (v Beogradu prav tako po 35.75). Nemški klirinški čeki s anejo nespremenjeno v Ljubljani 14.30, v Beogradu 14.30 in v Zagrebu 14.3250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci netirala 475 — 476 (v Beogradu je bil promet po 475 — 475.25). Zaključki pa so bili zabe-
Dobrodelna akademija AD »Jugoslavije«
Ljubljana, 8. no vembra. Po razpustu Ju^u/^venst^a naprednega akademskega društva »Jadrana« je zazijala v našem akademskem življenju velika vrzel, kajti 248 akademikov se je ztirJu- tako .ekoč b-ez strehe, brez svoje-gi društva.
To dejstvo je še bolj razgibalo nacionalno akademsko mladino in jo vzpodbudilo k novemu delu. 21. aprila letos je bil ustanovni občni zbor novega društva. Ju-goslovensko nacionalno Akademsko društvo »Jugoslavija« je idejni naslednik JNAD »Jadrana« in je takoj zavzelo na univerzi kakor tudi v javnosti dominantni položaj. Vendar to mladini, ki je prevzela vodstvo novega društva, še ni zadostovalo. Treba je bilo razgibati notranje življenje društva, treba je bilo dokazat', da smo vredni nasledniki dunajske »Slovenije« in ljubljanskega »Jadrana«, da smo vredni zaupanja in podpore.
Semester se je bližal koncu. Na univerzi ni bilo večjih nastopov. k; bi vezali naše sile in tako nam je uspelo, da smo organizirali dva vebka narodno-obrambna tabora, prvega na Kočevskem v Kopriv-niku (k> čemer je takrat poročalo »Jutro«) in drugega v Lokavcu na severni mej' blizu Cmureka. Mislim, da je s tem društvo že takoj v začetku dovolj močno in jasno dokazalo pravico do obstanka in obenem dokazalo, da pravilno razume svoje naloge!
Za to svoje delo nismo pričakovali nobenih zahval ali priznanj, nam je najboljše priznanje uspeh sam, pač pa smo pričakovali, da nam bo javnost priskočila na pomoč s podporami. A to naše pričakovanje se ni izpolnilo. Kot mlado društvo nismo razpolagali z vel kimi denarnimi sredstvi in še ta. kar smo jih imeli, smo vložili v te narodno-obrambne tabore, tako da je ostanek komaj zadostoval za upravne stroške.
Z novim šolskim letom so pa stopile pred nas nove naloge. Veliko število našega članstva ž"*vi v skromnih, da. celo bednih razmerah. Z instrukciiami težko pri-služeni denar jim zadostuje komaj za plačevanje taks na univerzi. Kje t» ie stanovanje. hrana, obleka in obutev? Tovariši so se z zaupaniem obračali na društvo, da bi jim pomagalo v stiski. S težkim srcem smo morali vse prošnje zavračati, ker pač ni denarnih sredstev v javnosti pa nismo dobili nobeneera odziva. Težko ie gledati tovariša v bedi in b ti brez moči.
Ta dejstva so nas prisilila, da poiščemo čim prej denarna sredstva in ustanovimo poseben fond: ?Z:mska pomoč revnim tovarišem«. V ta namen bo društvo priredilo 19. novembra dobrodelno akademijo s plesom v dvorani Kazine, katere čisti dobiček bo tvoril glavnico tega fonda. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagovolila prevzeti Starešinska organizacija »Jadrana«. Spored bo umetniški, po sporedu ples.
Štiri nove matične ladje za letala v Franciji
Pariz, 8. nov. br. Mornariški minister Campinchi je danes odredil, naj takoj pri-čno graditi štiri matične ladje za letala.
uioto* fit m
ill .HHIii
i jrr iiftir^'1
Splavarska romantika
Značilna slika iz Karpatske Ukrajine: splavarji vozijo po reki les, ki tvori največje
bogastvo njih ožje domovine
Počasna likvidacija
Društva narodov
Ozadje najnovejših ukrepov štedljivosti v Društvu
narodov
Skopobesedna brzojavka je javila pred inekoliko dnevi, da je glavni tainik Društva narodov Avenol zavoljo štednje reduciral Svojega kabinetnega šefa, Francoza Ho-dena. To je začetek cele vrste političnih Ukrepov, ki so postali v Društvu narodov potrebni zaradi češkoslovaških dogodkov Ln monakovskih sklepov, to je konec politike, ki smo jo dvajset let označevali za politiko Društva narodov.
Te politike ni delala kakšna plenarna Skupščina te ustanove, ki se je sestala vsako leto enkrat za nekoliko tednov. Določal tudi ni Svet Društva narodov, katerega člani so se sestajali dvakrat letno v Ženevi, »ženevske politike« pa tudi niso delale tehnične komisije in odseki ali stalna ženevska diplomacija — kakor povsod, kjer obstoji birokratski aparat, je navsezadnje tudi tu stalna birokracija obvladovala celotni mehanizem. Naj so zunanji ministri z ženevskih tribun spuščali še tako visoke govore, zadnja odločitev je bila končno le na štabu nameščenstva, ki obsega 800 oseb. Ta štab je lahko celo leto pripravljal teren za velika zasedanja. Zato je reforma glavnega tajništva Društva narodov in njegovih uredb dosti več nego reforma kakršnega koli paragrafa pakta Društva narodov.
iGrace Moore pri najmanjših
Slovita ameriška pevka Grace Moore je prispela v London, kjer je koncertirala v prid malim bolnikom bolnišnice kraljice-vdove Mary. Po prireditvi je umetnica obiskala bolne otročičke ter jih obdarovala
PAUL RIPSON	30
Stratosferski pilo f
Roman
, — In seveda nikomur niste zinili besede.
—	Prav nikomur.
—	To pa ni lepo od vas. Zakaj niste povabili par reporterjev, da bi prišla vaša slika v drievno časopisje?
—	Me ne zanima.
Cornell kar ni mogel razumeti, ko je cul te besede. Dejal je:
—	Miss Lea, ne poznam vas več.
—	Zdi se mi, dragi moj Cornell, da tudi sama sebe ne poznam več.
Pri tem je pogledala na uro in dejala:
—	Moram oditi. Grem na letališče. Danes se vrši prvi poskus s stratosfernim letalom.
—	Ali se ga udeležite?
—	Samo kot gledalka.
In kdaj se vrši veliki polet preko oceana?
—	Tega mi nihče noče povedati. Menda šele potem, ko bodo uspehi pokazali, da je takšen polet mogoč.
—	Toda tedaj poletite tudi vi kot pasažirka.
—	Bomo videli, ako bodo sploh vzeli kaj potnikov seboj. Torej na svidenje, dragi Cornell, mudi se mi.
Ko je dospela na letališče, so bile priprave v polnem teku. Ker ni bil nihče obveščen in so stvar
Po monakovskem sestanku je odšel Avenol v Pariz, kjer je imel obsežne razgovore z Daladierom in Bonnetom. Tu je moral ugotoviti, da obsega monakovski koncept tudi Društvo narodov. Francoska ministra sta mu povedala, da bo mogla Fran cija in ž njo bržkone tudi Anglija le tedaj ohraniti svoje zanimanje za Društvo narodov, če bo storjeno vse, da se Berlinu in Rimu omogoči povratek v ženevo. Za to je v prvi vrsti potrebno odstraniti vse uradnike, ki so s svojim vplivom na tisk nastopali proti totalitarnim državam. Drugič je potrebno omejiti politični pomen Društva narodov čim bolj in razviti tehnično smer v okviru te ustanove, šlo je za preoblikovanje birokracije, ki je storila vse, da bi se pakt Društva narodov ne spremenil.
Ta preosnova ni tako lahka. Kakor smo povedali, obsega Društvo narodov 800 nameščencev, od katerih jih ima samo tajništvo nad 500, a Mednarodni urad dela jih ima nekaj manj nego 300. Tu je všteto seveda tudi tehnično osebje, od prevajalcev do liftboyev, tako da predstavlja Društvo narodov prav za prav le okrog 200 oseb. Te pripadajo najrazličnejšim narodom, saj so skoraj vse države članice zastopane v tajništvu. Funkcionarji polagajo ob vstopu v službo prisego, da bodo poslušali le navodila glavnega tajnika — toda v praksi je marsikaj drugače, poedini uradniki ohranjajo seveda stike s svojimi deželami in vladami. Zato je ženeva še danes največja centrala za vse vesti na svetu, zato pa je posledica monakovske konference delna likvidacija tajništva Društva narodov in omejitev njegove politične moči.
Hoden je bil eden najbolj nadarjenih
zagovornikov politike Društva narodov in njegova odstranitev pomeni začetek splošne »čistilne« akcije. Ko se je nepriljubljeni ravnatelj knjižnice, Holandec Sevensma, prostovoljno umaknil, domnevajo, da mu bo sledil sedaj tudi ravnatelj higienskega oddelka, Poljak Raychman, ki je bil v stalnem nasprotstvu z vlado polkovnika Becka. Izmed različnih oddelkov — oddelek za informacije, opij, mandate, intelektualno sodelovanje, finance itd. — bodo tri oddelke skoraj popolnoma likvidirali, politične oddelke bodo združili v osrednji oddelek, pri čemer bodo odstranili uradnike, ki so se zavzemali za Integralno politiko Društva narodov. Isto se bo zgodilo z združitvijo raznih tehničnih oddelkov v »socialni oddelek«. Nikakor ne gre toliko za štednjo, kolikor za ugoditev Franciji, ki je po dvajsetih letih spremenila svojo politiko. Odstranili bodo kakšnih sedemdeset osebnosti, nakar bosta Berlin in Rim vstopila morda v nevtralizirano Društvo narodov. Herriot je dejal: »Ženeve ne bodo pokopali, temveč jo bodo le balzami-rali.« To pomeni, da bo imela še manj pomena nego doslej in da bo še bolj igrača trenutnega položaja med velesilami.
Negalantna volkova
Zavoljo slave za vsako ceno se je londonska plesalka miss Pollv NVardova spustila v pustolovščino, ki ji ni dobro dela. Oba velika volkova londonskega živalskega vrta sta se odlikovala doslej po svoji krot-kosti. Umetnica si je izmislila, da bi se dala zavoljo reklame fotografirati z obema živalima. Dovolili so ji to na njeno odgovornost in s pravim nasmeškom zvezde je stopila plesalka v kletko. Toda volkova sta biLa tega dne morda slabe volje, pa sta planila na umetnico, ji strgala obleko in jo valjala po tleh sem in tja. Pazniki so 9 težavo preprečili hujšo nesrečo. Plesalka leži zdaj za živčnim pretresom v bolnišnici in ni nič več navdušena za reklamo v takšni obliki.
Najvišji vrh
Grenlandske
Iz Kodanja poročajo, da je francoskemu raziskovalcu Grenlandije Michelu Perezu uspelo povzpeti se na najviSji vrh t« dežele, Mont Forel. Premagati so ga hoteli že predlansko in lansko leto, pa zavoljo vremenskih prilik ni šlo. Tokrat je šlo v osmih dneh, od 1. do 8. avgusta, a šele sedaj je prispelo poročilo v Evropo. Ekspedicija je morala prebiti strašen snežni vihar, zaloge bi ne bile zadostovale, da ni uspelo ubiti severnega medveda. Na Montu Fore-lu je Perez odkril 3380 m visoko ogromno planjavo, ki jo je imenoval »Pourquoi-pas?« v spomin na ladjo slovitega francoskega polarnega raziskovalca prof. Char-cota, ki se je ž njim vred potopila na tako tragičen način. Na poti nazaj je odprava premagala še 17 vršacev, na katerih dotlej še ni stala človeška noga.
S kunčjim očesom spregledal
V neki washingtonski bolnišnici je očesni zdravnik dr. Fleming izvršil operacijo, ki je zbudila veliko pozornost. Nekemu farmarju, Franku Hoffmanu, je živo apno sežgalo šarenici in očesni leči. Zdravnik se je odločil za poskus, s katerim se je strinjal tudi pacient. Iz očesa velikega belega kunca je izrezal lečo in jo vsadil v Hoff-manovo oko. Tri tedne je ležal bolnik v temnici. Ko so mu te dni odstranili obveze, je opazil z operiranim očesom razločen soj in tudi gibanje roke je lahko spoznal. Zdravnik upa, da bo mogel možu z nekaterimi nadaljnjimi operacijami popolnoma vrniti vid.
Smrt najstarejšega francoskega generala
V Parizu je umrl Nestor francoskih generalov, general Pedoya, ki bi bil 29. t. m. dovršil svoje 101. leto. Med svetovno vojno je imel navzlic temu, da je bil že upokojen, veliko politično vlogo. L. 1914. je postal namreč poslanec in ga je zbornica izvolila za načelnika obrambnega odbora.
ESlsworth odpotoval v Antarktiko
Znani ameriški bogataš in polarni raziskovalec Lincoln Ellsvvorth je s svojo 402 tonsko ladjo »Wvatt Earp« odplul v Ant-arktido. Na krovu ladje sta tudi dve letali, manjše izvidno in večje trimotorno letalo, ki bo lahko letelo do 3500 km daleč ter bo založeno z živili za tri mesece.
Straža ob Ebru
Na Izrastka gorskega masiva PIrenejev opazuje republikanski stražar bojišče ob Ebru, kjer se razvijajo med nasprotnima taboroma čedalje hujše borbe
y gadetskem mejnem ozemlju, kjer Je bilo le nedavno vse pripravljeno na vojaški spopad, orjejo kmetje svoje njive, da vsejejo ozimino
Podnevi gospodične, ponoči gospe
Miss Florence NVhite, voditeljica organizacij angleških neporočenih žensk, je napovedala »maskiranim poročenim ženam ob pisalnem stroju« vojno. V neki izjavi pravi, da odjemljejo tisoči poročenih žena svojim nezaposlenim samskim tovarišicam kruh. Ker velja v večini angleških podjetij načelo, da mora nameščenka, ki se poroči, zapustiti službo, zamolčuje velik del poročenih nameščenk svoj sten. Mlade dame v prodajalnah in pisarnah so podnevi gospodične, ponoči pa se spremenijo v gospe. Poročile so se na skrivaj in nosijo poročni prstan le med svojimi štirimi stenami. Po
navedbah miss \Vhiteove je na Angleškim nič manj nego 1.2 milijona takšnih skrivnih poročenih žensk, ki igrajo vlogo gospodi-čen le zato. da bi ne izgubile službe. To je po njenem mnenju zavoljo preobilice ženskih delovnih sil naravnost izdajstvo nad lastnim spolom in zato bi morale tvrdke natančno pogledati, kako je z njihovimi na-meščenkami. Miss \Vhiteova pa seveda ne razmišlja o tem, ali ni morda klavrni gospodarski položaj, v katerem je večina družin, kriv, da mora velik del poročenih žen opravljati kakšno službo.
»Platinasta lisica« - najnovejši kožuhar
Kože po 40 tisoč din, par lisic 400 tisoč Din
Rejci kožuharjev dveh celin skušajo kovati kapital iz domislice, ki jo je imel eden njihovih tovarišev na Norveškem. Na trgih kožuharjev v Londonu, Parizu in New Yor-ku vlada veliko zanimanje za »platinasto lisico«, najnovejšo modno ustvaritev. Trenutno je Norveška, ki ima monopol za te lisice. Za eno samo dvojico teh živali, ki jih je zelo malo, plačujejo vsote do 400.000 din. Toda kapital, ki ga nalagajo v rejo »platinastih lisic«, nosi visoke obresti, saj ponujajo za eno samo kožo okrog 40.000 din in iz Anglije so prišla že naročila za mnogo sto kož, čemur pa za sedaj nihče ne more ustreči.
Majhen norveški rejec kožuharjev je bil, ki si je izmislil ustvariti pasmo lisic z naravnim platinastim kožuhom. Doslej so bili takšni kožuhi umeten izdeiek, s kemikalijami so barvali kožuhe belih lisic. Ko je za poskus sparil dve redki vrsti srebrnih lisic, gotovo ni slutil, da postane s tem preko noči bogat mož. Uspeh je bila popolnoma nova pasma lisičk najčistejše in najenakomernejše platinaste barve. Bil je pameten dovolj, da se ni ločil od teh živali in da jih je redil dalje, šele sedaj, ko razpolaga že s 300 platinastimi lisicami, prodaja plemenske živali svojim norveškim tovarišem.
še nobena naravna platinasta lisica ne krasi vratu kakšne ženske. Samo ena koža je prišla na preiskavo v London in je tam med strokovnjaki zbudila tolikšno pozornost, da je dobil norveški rejec velikanske denarne ponudbe za dobavljanje takšnih kož. Tako je postala platinasta lisica najdragocenejši kožuhar na svetu.
Prepir v Marseilleu
Pospravljanje velikega pogorišča v Marseilleu se je ustavilo. Mestna uprava je zahtevala od vodstva veleblagovnice Nou-velles Galeries, kjer je nastal silni požar, naj nadaljnje pospravljanje samo plačuje. če bi vodstvo ne ustreglo tej želji, bi občina naročila zasebnemu podjetniku, naj delo na račun veleblagovnice nadalnje. Čete so s kraja nesreče že odstranili, samo požarna straža je ostala na pogorišču. Ta ukrep mestne uprave je povzročil med prebivalstvom veliko razburjenje, ker menijo, da je pod razvalinami še več nego dvajset smrtnih žrtev. Tudi vodstvo Nou-velles Galeries je vložilo proti postopanju mestne uprave protest.
ženska nečimernost je tudi sodelovala pri tej stvari, ameriške milijonarke tekmujejo z bogatimi Angležinjami in Francozinjami, katera bo deležna prve platinaste lisice, še to zimo se bodo nekatere redke »izvoljenke« lahko okrasile s takšnim krznom, ki jamči Norveški nov, bogat vir dohodkov, dokler ne bodo tudi drugje spoznali recept za izdelovanje naravnih platinastih lisic. Seveda se Kanada še posebno zanima za norveški eksperiment, k! ga držijo za sedaj še v tajnosti. Nekoč so za prve srebrne lisice, ki jih je danes približno milijon na svetu, tudi ponujali po 15.000 din in te živali so še danes zelo lep vir dohodkov. Toda platinaste lisice bodo še lepši.
ANEKDOTA
Artur Nikisch je stopal skozi vlak do je« diJnega voza. S svojim izredno tenkim sluhom je slišal, kako je neka dama za njim zašepetala svojemu spremljevalcu: »Oglej si tega. Ce bi bil nekoliko večji, bi ga lahko smatrali za Nikischa.«
Slavni glasbenik se je obrnil in nasmehnil. Tedaj je slišal, kako je spremljevalec dejal dami:
>Zaj pa imaš — ta osel si zavoljo te podobnosti še nekaj domišlja!«
VSAK DAN ENA
Hišnik, ki že pet mesecev ni dobil nobene plače: »Milostiva, jed iz včerajšnjih ostankov in kislo vino k temu sta že pripravljena!«
(Marc Aurelio)
držali popolnoma tajno, ni bilo nikakih gledalcev, razen nekaj inženjerjev, pilotov in ravnateljev družbe. Veliki stratosferni dvokrovnik je stal pred svojo lopo, pripravljen za vzlet. Pilotirala naj bi ga Blair in inženjer Bruss. Ponovno so strokovnjaki pregledali vse malenkosti na velikem ptiču, potem pa sta Fred in Bruss zlezla v kabino. Prisrčno sta se poslovila od svojih tovarišev in Fred je še prav iskreno stisnil Leji roko, potem pa je zaprl za seboj dvojna vrata zrakotesno zgrajene kabine.
Fred je pritisnil na starter in motorja sta zabr-nela. Dve minuti pozneje se je letalo že dvignilo, gnano od obeh propelerjev. Vzlet se je bil izvršil popolnoma normalno, kakor pri vsakem drugem letalu. Pilotiral je Fred, med tem ko je inženjer Bruss opazoval merilne aparate. Močni motorji, ki so vrteli oba štirikrilna propelerja, so letalo vlekli kot na motvozu navzgor, in že čez nekaj minut so morali gledalci na letališču vzeti daljnoglede v roke, da so ga mogli zasledovati. V začetku je šlo naglo, toda ko je tlakomer kazal višino 6000 metrov, se dviganje ni več vršilo tako hitro, temveč je veliki ptič le počasi zmagoval meter za metrom. Tri ure je trajalo, preden sta letalca dosegla 9000 metrov. Letela sta v velikih krogih in jo rezala vedno višje in višje. V električno kurjeni in zrakotesno zaprti kabini nista oba pogumna letalca občutila nikakih neprilik. Pogovarjala sta se potom telefona, kojega slušalke sta imela pritrjene na glavah. Bruss je imel majhen, a zelo močan radio-telefonski aparat, s katerim je od časa do časa javljal doli na letališče, kaj se vrši v kabini. Če je pretaknil telefon, ki ga je vezal z Blairom, na j
radiotelefon, je tudi Fred lahko poslušal in obenem govoril na zemljo. Tako v tej ogromni višini nista bila sama. Slednjič je višinomer kazal 9000 metrov.
Spodaj pred hangarjem je bil postavljen zvočnik, ki je prenašal glas obeh letalcev. Skupina gledalcev, ki je stala okoli, je bila letalo že pred pol ure izgubila izpred oči in samo poslušala, kaj sta od časa do časa javljala.
V prasketanju zvočnika se je po kratkem odmoru spet začul Brussov glas:
—	Pol ure sva že v višini 9700 metrov in zaman skušava splezati višje. Dospela sva torej na »pla-fond« najinega letala. Sedaj bo sledil poskus in menda ne boste kmalu imeli poročil od nas. Kot zmenjeno, bova vzela smer proti zapadu, v kateri sedaj letiva. Torej na svidenje oziroma na zopetno slišanje čez nekaj časa. Takoj ko pristaneva, poš-Ijeva brzojavko.
Vseh na letališču navzočnih se je polastila silna nervoznost, kajti vedeli so, da se bo sedaj izvršil prvi poskus s turboraketnim strojem, ki bo dvignil letalo višje in ga zagnal proti zapadu s strahovito hitrostjo.
Ker bi bilo možno, da bi kdo drug lovil s svojim sprejemnim aparatom govor obeh letalcev, so se bili poprej zmenili, da bosta tako govorila, da nihče, ki o stvari ni bil poučen, ne bi mogel spoznati, za kaj gre.
In spet se je oglasil tajinstveni glas v zvočniku:
—	Spuščam obe tekočini v stroj... vključim tok... silen šum... višinska krmila dobro delu-
Gugamo
jejo... samo stabilizacija zelo težka., se... gre mirneje...
Zopet nekaj sekund mučnega molka, potem pa se začuje Fredov glas, a zelo slabo, kakor bi prihajal iz silne daljave:
—	Dvigamo se, že smo na 12.000 metrov... n« gledam več ven, ker nimam več občutka, ali krmarim ravno ali ne... rdeča libela pred menoj mi je velike važnosti, ker samo potom nje vidim, ali letiva vodoravno... vedno se še dvigava...
Zopet nekaj sekund molka, a nato se oglasi glas tako slabo, da ga ni več mogoče razumeti, letalo je bilo Ž2 predaleč, da bi bilo mogoče razločiti besede. Slednjič je tudi nejasno govorjenje postalo vedno tišje in potem popolnoma utihnilo.
—	Sedaj bo pa potreba potrpljenja, je dejal ravnatelj družbe. Nima več smisla, gospoda, da ostanemo tu, ker iz zvočnika ne bomo ničesar zvedeli. Računam pa, da v teku ene ure pride od obeh brzojavka.
Vsi so odšli v okrepčilnico, le eden Izmed elektro-inženjerjev je ostal poleg zvočnika. Miss Lea se je v baru letalske postaje znašla poleg moža, ki jo je bil že poprej zanimal. Bil je sin enega podravna-teljev motorske družbe, nekega Argentinca. Mladi možak je bil eleganten južnjaški tip, temen v lice, a vendar bled, suh in plemenitih potez, sikratka tip, kakor večini žensk ugaja. Obnašal se je kot kakšen španski plemenitaš in govoril je angleščino z onim simpatičnim španskim naglasom, ki jo dela inte« resantno. Tudi on je bil opazil že poprej Leo ia takoj se je bil zanimal zanjo. Zvedel je, kdo je, ij| sklenil je, da se ji približa.
FORT
Fis-tekme naj bodo pri nas!
Na konferenci zimskih športnikov je bil encdušno sprejet predlog, naj svetovno smučarsko prvenstvo 1. 1941. izvede Jugoslavija
Sestanek zimskosportnih delavcev je obsegal tudi razgovor
o pospeševanju drsalnega športa in hokeja.
Obe panogi sta pri nas dosegli tolikšno stopnjo, da so dani pogoji za častno udeležbo na olimpiadi. Glede na vremenske prilike bi bilo treba razširiti drsališče v Planici, kjer je mogoče računati na 100 drsalnih dni. Razen tega bi morali naši tekmovalci vežbati v tujino. Stroški za drsalce in hokej, pri čemer je računanih '50.000 din za povečanje drsališča v Planici, bi znašali v sezoni 1938/39 102.000 din, v naslednji sezoni pa 68.000 din. Stroški udeležbe na olimpiadi pri tem znesku niso všteti, temveč se nanašajo le na priprave.
Lepi načrti
Nedeljski sestanek je bil posvečen izključno razgovorom o pogojih in pripravah za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1. 1941. v Jugoslaviji, ki naj bi
bilo del proslave polnoletnosti častnega predsednika JZSS Nj. Vel. kralja Petra II. Predsednik dr. Pavlin je v uvodu nagla-sil, da bo kongres FIS z veliko verjetnostjo sprejel predlog Jugoslavije, da se izvede to tekmovanje pri nas, nakar je pocW obširen referat gen. tajnik JZSS g. Tone Kunstelj.
Na glasil je pomen FIS tekem v tujsko-prometnem pogledu. O kandidaturi Jugoslavije bo dokončno sklepal kongres FIS 1. 1940. v Budimpešti. Prireditev svetovnega prvenstva bi bila izrednega pomena za nadaljnji razvoj našega smučarstva. Izvedba zahteva mnogo odgovornega dela, pri katerem ne bi bili udeleženi le zimski športniki, temveč tudi železnica, pošta, brzojav, telefon, prometne in turistične organizacije ter javne oblasti. Spored bi trajal skupno 8 dni z glavnimi prizorišči tekem v Ljubljani, na Bledu in v Planici. Vse dosedanje FIS tekme so imele za središče mesta in se je zato savez odločil za Ljubljano ali Bled. Spored bi lahko izpopolnile vojaške tekme, drsanje in hokej na ledu. Zadnji dan bi bil v Ljubljani svečani zaključek prireditve s službeno razglasitvijo rezultatov in razdelitvijo nagrad, nato pa družabni večer s plesom. Po vzoru sličnih prilik bi imela aranžma mestna občina ljubljanska, dočim bi občina Bled priredila obenem banket za službene predstavnike in tuje delegate. Dokončni spored bi sestavil poseben odbor.
Za tako veliko prireditev je potrebnih veliko število snažnih in kurjenih sob, zlasti na Bledu odn. v njegovi okolici, pa tudi po nekaterih večjih krajih v radovljiškem srezu. Za zvezo med kraji prireditve in nastanitve bi bile potrebne sposobne prometne zveze, in sicer Bled—Gorje — Krnica — Radovna — Mojstrana — Kranjska gora — Planica, dalje Bled — Poljane-—Kočna — Jesenice, Bled — Gorje — Pokljuka — Bohinj in Rateče —Planica — Tamar.
Pri današnjem stanju smučarstva bi bila nujno potrebna zgraditev vzpenjače za tekme v smuku, in sicer od dvorne lovske koče v Spodnji Krmi na Zgornjo Krmo in Staničevo kočo. Ta vzpenjača bi bila velikega pomena tudi za smučarje turiste, neprecenljiva pa za tekmovalce. V zvezi s tem bi morali zgraditi hotele in moderne planinske domove pri spodnji postaji v Krmi in izdatno povečati Staničevo kočo in Triglavski dom.
Prometne naprave bodo morale opraviti težko delo. Koristna bi bila naprava drugega tira Ljubljana—Jesenice in uvedba hitrih vlakov na gorenjskih progah do Bohinjske Bistrice in Rateč—Planice. Izredno dobrodošli bi bili motorni vlaki. Tekmovalci in funkcionarji bi morali imeti znižano voznino, udeleženci pa polovično vožnjo k tekmam in za izlete po državi. Izpopolniti in povečati bi morali telefonsko in brzojavno omrežje. Važno je dalje avtobusno vprašanje in določitev stalnih cen za nastanitev in prehrano. Precejšen dohodek bi bile posebne FIS znamke s pribitkom v korist prireditve, dalje FIS cigarete, od katerih bi imel drž. monopol velike koristi. Svetovno prvenstvo bi bilo največja propaganda za našo državo in bi investicije v precejšnji meri vračal povečani tujski promet. Ministrstva, prizadeta pri izvedbi tega tekmovanja in enako krajevne oblasti in institucije bi morale že zdaj zagotoviti potrebna sredstva v proračunih za leta 1939/40 in 1940/41.
Razprava
O predloženih referatih se je razvila živahna debata, v katero so posegli vsi naši vidnejši športni in drugi delavci. Šef strokovnega odseka v ministrstvu za telesno vzgojo prof. Ulaga je izjavil, da si je tudi ministrstvo zamislilo organizacijo športa pcdobno, kakor so jo prikazali referati. Ministrstvo namerava razdeliti športna središča po krajevnih potrebah in bo n. pr. Ljubljana zimskosportni center, Split središče plavalnega športa itd. Od referatov je najvzornejši oni glede priprav JZSS za St. Moritz in bo služil za vzor siičnim referatom drugih savezov. Prepričan je, da bo denar, ki ga potrebuje JZSS, na razpolago. Govorniki so nadalje izrazili željo, da bi se število strokovnega osobja v ministrstvu povečalo, kakor to zahtevajo športne potrebe in naj bi se podpore razdeljevale le v namene, za katere so bile določene. V splošnem so vsi soglašali s predloženimi načrti, poudarjali pa so, da je treba prirediti svetovno prvenstvo po izključno športnih vidikih brez vsakih drugih namenov, slično kakor je bilo na Finskem. Zgradba vzpenjače ni noben problem, ko je banska uprava že zgradila prostor za golf in bi približno toliko znašali tudi stroški za vzpenjačo. Tudi zgraditev cest ni problem, ker so ze tako predvidene v zakonu in bi bilo začeto delo treba le pospešiti. Debato je zaključil načelnik ministrstva g. Araeic, ki je dejal, da je največja želja ministrstva, da se FIS tekme izvedejo. Prireditev mora biti v obliki, ki bo častna za naš narod in za državo. Z dobro izvedbo svetovnega prvenstva bi se Jugoslavija postavila v prvo vrsto evropskih držav. Potrebno je, da se to vprašanje predloži vladi, ker je prizadetih več ministrstev. On in Ulaga bosta zastavila vse sile, da bo ministrstvo za telesno vzgojo podprlo prizadevanja JZSS.
Na koncu je bila sestavljena obširna
NEPREMOCLJIVE
HUBERTUSE,
TRENČKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke 1.1, d. Najboljši nakup
Preskerf
*
Sv. Petra c. 14.
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V« Podobnik,
TRŽAŠKA 16. telefon 3313.
Kil SEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGRANKA SV PETKA MAM
Rabljenih tračnic
od 9 kg — prodam nekoliko vagonov. — Pismene ponudbe na: Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova ulica 28, pod br. 185-25.
samostojnega ln izkušenega v izoli-liranju parnih cevi in rezervoarjev, sprejmemo takoj.
BATA, Borovo
čitajte in širite »J U T R 0<
št. Vid nad Ljubljano
Naprodaj je obširen kompleks stavbišča z gospodarskimi poslopji vred po domače pri »Johanu«.
Lega v središču št. Vida poleg tramvajske proge in betonirane glavne ceste. Prostornina stavbišča znaša 5000 m2. Pojasnila daje: KAVEC, Bata, Ljubljana, šelenbnrgova ulica.
'plošče iz plutovine"
izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK.
Proizvaja: »H1GIEA« Prva jugosl. tvornica zamaškov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. pret. 318. — Telefon 24-070.
m—^^
> Š5Š ...H,


ailvlkrln Laboratorlap Roltar4M. -------
Ion mutir, tra»a J a« U»a anllr« EoatBi So™"l??. tbft»*B troplcal o«Mttoa> «»"• mj balr. Delne bol« at laast 75JS o t mj ha«a ara«.

X LEPI TRAVNIŠKI POSESTI
V BLIŽINI MARIBORA
ena cca 5 ha velika s šupo za seno,
druga cca 20 ha velika z gospodarskimi poslopji in šupami za seno,
se prodasta.
Direktni resni Interesenti naj stavijo ponudbe pod »51367« na oglasni zavod PUBLICITAS, d. d., Zagreb, Ilica 9.
TH^OVSKI MLIN
ki melje tudi proti mlevskim pristojbinam
naprodaj.
Nahaja se na srednji Tisi s 3 — 3% vagona kapacitete, z renomiranimi izdelki. Po vsej državi najbolje uveden. Najmodernejša oprema. Ker se nahaja v najboljši žitnici države in je poleg tega vsestransko in najbolje organiziran, zato je mlin v vsakem pogledu velika prilika kot renta ali obrat. Potrebno din 1,700.000; eventuelno brezobrestno v večjih odplačilih ln en milijon v gotovini.
Eventuelni interesenti naj pišejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Rentabilno«. Nadaljnja pogajanja bo vodil mlin direktno.
1'
___trlo t« tU lut Inflla. Caracao, I fonna
SllVlJrlS Haanralar aoa Punr ».o-Blivlkrlo. t isnoweoaays aince I ba»a starta« tha treat»aot. b«t oootlnua aa par jrour inatructlooa ana :rou i.«1« osen np »our tre s to aea tba raaulta. Tba balr ta not thlck aa rt t bot »t ooottnoes to oreep »P »roa the 81463. Undarstao« I ba« not ooe b»ir M rtow vtaeo I atartad.
f» t aa aMresaln« rM »araoMl»yW tla« aarket tbla pro«oot bara or r.pr««• ot J^ar t.» * ° torlua ln tbla eoeotrjr 0» • porUM o« MM aa 700 mmr aaa flt.
t trnov t oao mM ■ tortiM altt (M »«♦ O«
•oodarfol Loti on to »roa balr.
Pleaaa adrtaa br tba fastest netboa roar prepo«}-"" aVl ha»a deeiaaa to c« loto baslnaaa »ormraalf asa »lil be open tat Jual sueb • »roOoot tba* I oa M oroob aold os
tniuai ftKmaftnflr I »=«••« !»•«•«*.
Sijajni uspehi a Silvikrinom, koncentrirano hrano za lase, so mu kmalu po vsem svetu odprli pot do odjemalskih krogov. Ce pridete v Anglijo, Francijo, Švico, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Češkoslovaško ali v Poljsko, v Avstralijo, Ameriko, Afriko ali Azijo, povsod, po vsem svetu boste našli Silvikrin.
Ta izredna razširjenost in vse večja priljubljenost mora vendar imeti svoj vzrok. Ta vzrok je lahko izreči v nekaj besedah.
Neo-Silvikrin, naravna hrana za lase, ln z njegovo pomočjo izdelani preparati drže, kar obljubljajo. Nikdar in nikjer se ne trdi, da Silvikrin okorele plešaste glave lz novega pokrije z bujnimi lasmi, temveč se trdi, da Silvikrin zaustavi izpadanje las, da učinkujoče hrani lasno korenino ln da omogoča novo rast las, kjer lasna korenina še ni Izumrla. Lotion Silvikrin za vsakodnevno nego las ne samo da polepšava lase, marveč njeg9va vsebina Neo-Silvikrina obenem ohrani lase in lasišče zdrave, prepreči izpadanje las ln delanje prhuta.
Nešteta zahvalna pisma iz vseh krajev sveta prihajajo vsak dan po pošti. Naš holandski dom je prejel tukaj reprodu-cirano pismo nekega inženjerja, ki ni vedel za nabavni izvor v Ameriki.
Prevod:
Kot inženjer sem prepotoval vse južnoameriške države ter sem zaradi tropske klime izgubU vse lase, tako da mi je najmanj trt četrtine glave bilo plešaste.
Na zadnjem potovanju v Curacao v Zahodni Indiji sem naSel Vaš Lotion Silvikrin ln Neo-Silvikrin. Sedaj Je preteklo 60 dni, odkar sem začel z uporabo, toda nadaljujem po Vaših navodilih. VI bi samo odprli oči, če bl videli rezultate! Lasje seveda še niso tako gosti, ali vse bolj rastejo s strani proti vrhu. Razumite me dobro, da nisem imel na glavi niti enega lasu, ko sem začel.
Zdaj Vam osebno pišem, da bl se našla pot, da se ta proizvod vpelje tudi tukaj, aH pa da ml Vaš laboratorij preda zastopništvo aa nafto državo ali vsaj za en njen del.
Vem, da lahko zaslužim bogastvo s prodajo tega Čudodelnega loti on a za rast las.
Pro6im, sporočite mi najhitrejšim potom svoje predloge, ker sem se odiočU, da utemeljim svojo lastno firmo ter bl rad vael tak artikel v prodajo. Pričakujoč Vai čimprejšnji odgovor 06tajam Vaš hvaležni
Silvikrin se prodaja po celem svetu. Proizvajanje je zavarovano z mednarodnimi patentL
Kaj Vam fe potrebna!
Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin.
Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las.
Manjša steklenica . . . Din 27.— Steklenica za 2 meseca Din 48.—
Za rast las ln proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za laee Neo-Silvikrin.
Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga
usposablja za novo, zdravo rast las.
V resnih slučajih Izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las ln kadar preti plešavost.
Steklenica za 1 mesec Din 86.—
Skrbite za kožo svoje glave, pa ho tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las!
| Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Silvi_
/toiio^a KoAt taA
I V 814.-H
resolucija, ki tolmači želje in načrte, izražene na obeh sestankih. Konferenca je vnovič pokazala resno stremljenje JZSS, da mu je pri srcu čim večji razmah smučarskega športa. S tako vzornim delom se more pri nas postaviti le malokateri savez!
(Izvleček iz obširne spomenice bomo še objavili. Op. ur.)
Slednjič ligaška tekma v Ljubljani
Ljubljana ni tako srečna kakor sta n. pr. Beograd ali Zagreb, kjer se vsako nedeljo odigravajo ligaške tekme in kjer občinstvo lahko uživa — ali pa tudi ne —, ko gleda borbe na"ih izbranih moštev. Doslej je morala našf, Ljubljana že šestkrat igrati zdoma. Toda v nedeljo imamo doma tudi mi priliko, da bomo prisostvovali ligaski tekmi.
Ljubljana — Sparta
Srečala se bosta torej oba kluba, ki sta na repku prvenstvene tabele. Ta in naslednje tekme, ki jih bodo naši odigrali doma, so velike važnosti in bodo odločale o obstoju Ljubljane v ligi.
Ker je dana Ljubljani možnost, da samo nekaj nedelj v letu igra doma, zato pričakujemo, da naša publika ne bo zamudila te redke prilike in bo pri vseh teh tekmah napolnila igrišče.
Hermežani!
V nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 10. bo v restavraciji pri »Šestici« REDNI LETNI OBČNI ZBOR moto-sekcije ŽSK Herme-
sa z naslednjim dnevnim redom: poročilo načelnika in funkcionarjev; sprememba pravil; volitve in slučajnosti.
Hermežani, ljubljanski kakor tudi člani ostalih naših sekcij, se pozivajo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Moto — Hermes.
»Ilustrovane sportsKe novosti« štev. 46
so izšle. Glaivna vsebina je posvečena minuli prvenstveni nedelji v nogometu, kije prinesla vrsto presenečenj, med njimi tudi neodločeni rezultat Ljubljane v Beogradu. Obširna razprava je objavljena o vprašanju zgraditve zimskega plavalnega baiena v Splitu. Dalje čitaimo o kolesarjih, ki so spremenili svoja pravila, o številnih slovenskih športnih dogodkih preteklega tedna, o gostovanju naših teniških mušketirjev v Argentiniji, o dveh velikih boksarskih prireditvah v Beogradu in Zagrebu in še mnogem, kar bo zanimalo vsakega športnika. Posamezne številke tega športnega lista so po 1 din.
Plavalna sekcija SK I. — Važen sestanek ligaške skupine, t. j. plavalcev, ki so nastopali v letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal, bo v četrtek 10. t. m. ob 18. v klubskem tajništvu. Dnevni red: nadaljnja udeležba v ligi, predlogi zasavezno skupščino. — Potrebna je polnoštevil-na in točna prisotnost, prinesite s seboj klubske izkaznice!
SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 20. obvezen članski sestanek. Pridite vsi
Motosekclja Herm©sa v Celju bo Imela drevi ob 20.30 sestanek v klubski sobi hotela »Evrope« v Celju. Sestanek je strogo obvezen zaradi izleta v Šoštanj.
ZAHVALA
V imenu sorodnikov se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ob smrti naše dobre mame, stare mame, prababice, gospe
LE DERGANC
roj. KAPSCH
z nami sočustvovali in se je prijazno spomnili s toplo besedo, lepim cvetjem in spremstvom k zadnjemu počitku.
LJUBLJANA, dne 9. novembra 1938.
Primarij dr. Franc Derganc

|jBp* tfocno plačaj ,,&atru" naročnino
varui svojcem zavarovalnino /
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali s menoj ob nenadomestnl Izgubi najboljšega ml soproga, gospoda
inž. Cirila Žnidaršiča
rednega profesorja univerze
in ga počastili s poklonitvijo vencev ln cvetja, se tem potom Iskreno zahvaljujem. Prisrčno zahvalo Izrekam čč. duhovščini očetov frančiškanov, profesorskemu zboru univerze kralja Aleksandra z rektorjem dr. Radom Kušejem na čelu, številnemu krogu akademske mladine ter vsem prijateljem in znancem, osobito še sosedom, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna gospodu dekanu tehn. fakultete dr. Andreju Gosarju in g. prof. inž. Jaroslavu Foersterju, ki sta počastila pokojnikove zasluge na polju znanosti in za razvoj hidrogr. oddelka naše univerze, prav posebno pa še g. cand. ing. Maksu Megušarju za prisrčne poslovilne besede, ko Je v imenu akademske mladine proslavil spomin pokojnika kot profesorja ln nesebičnega prijatelja svojih slušateljev. Najlskrenejša zahvala pa tudi Akademskemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. LJUBLJANA, dne 8. novembra 1938.
Žalujoča soproga FRANICA.

Naš neizmerno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče. brat, stric in svak, gospod
VIKTOR LUHN
POSESTNIK
nam je danes v 63. letu starosti umrl. Ljubega očeta bomo spremili iz mrtvašnice mestnega pokopališča k družinskemu grobu dne 10. t. m. ob 16. uri.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 11. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju.
CELJE, dne 8. novembra 1938.
KAROLINA, soproga; KAROLINA, por. KRONSTEIN, hčerka; ERVIN in VIKTOR, sinova; ter ostalo sorodstvo

Tudi izbirčni okus
Novi vzorci, nove barve, agodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo.
1, MIKLAUC - „pri škoSu"
Llatgarjeva ulica — LJUBLJANA — Pred škofijo
*
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena L 1869.
Mali oglas!
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Učenke
lepe mlade, ki se žele učiti igranja raznih instrumentov in petja, iščem za takoj. Pogoji: stanovanje, hrana, polovic« voznine in 200 din mesečne plače. Ponudbe s fotografijo nujno Da Dulovič, kapelnik, »Veseli drug«, Banja Luka, — Bosna.	26266-1
2 mizarska
pomočnika
3>rejme takoj. Miler, Kla-ezna ulica 22.
26237-1
Prvovrstno moč
ta. damske obleke, sprejmem. Modni saloo Tavčar, Ilirska ul. 12.
26083-1
Izurjene pletilje
»preimem za stalno. — M. Lazar, Ljubljana, Rimska testa.	26235-1
Samostojne
gospodinjo
zanesljivo in pošteno, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj k obitelji z 2 otrokoma proti dobremu plačilu, k znanjem nemščine ali francoščine. Vprašati: Aljaževa cesta 7, Sp. Šiška. A	26259-1
Kuharico
lamostojno, za vsa gospodinjska dela, marljivo in pošteno, sprejmem takoj proti dobremu plačilu. — Znanje nemščine ali francoščine potrebno. Vprašati: Aljaževa cesta 7, Sp. Šiška.
26258-1
Vrtnar
dobi stalno službo Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Tržič«.
26252-1
Dobro frizerko
sprejmem. Vranešič, Trbovlje.	26246-1
Tiskarniškega
podfaktorja
zmožnega kalkulacije in slovenskega jezika išče ti-skarniško podjetje v Sloveniji. Ponudbe 2 navedbo curriculum vitae na oglasni odd. Jutra pod »Podfaktor«.
26243-1
Frizerk-«
mlajšo, dobro moč, išče za takoj. Ivo Radetič, frizer, Kranj.	26239-1
Industrijski
knjigovodja
bilaneist, v zaupnem položaju, z dolgoletno prakso, v izvrstno uspevajočem podjetju, želi spremeniti službo 1. januarja 1939. Samo prvovrstne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vztrajen«.
26196-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek S din; za šifro ali dajanje naslova 3 din; najmanjši znesek 12 din.
V inozemstvu
izučena
maserka želi stalne abonen-te. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26233-2
Natakarica
čista in spretna, išče boljše mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna«.
26241-2
Za neveste
š tikam kapne, monograme, vsakovrstna ročna dela po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26232-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Abiturient
daje inštrukcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2655-4
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali dajar aje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
2500 din
potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pl šlte ANOS, Maribor, — Orožnova ul.	296-3
Potniki
Beseda i Din, daveK 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Zastopnika
za prodajo dobrih konzum-nih predmetov v ljubljanski okolici, sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26254-5
Radio
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šllro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Radio aparati
Seibt-Super Serie 1938-39 5-cevni so dospeli. Cena samo 3.850 din. — Ludvik Iieršič, glavno zastopstvo, Ljubljana, Rimska cesta 13. Zahtevajte neobvezne ponudbe.
2566-9
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šllro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Poceni odprodaja
2.000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 20 do ?t odstot. popust. Trgovci popust. Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLA! Sv. Petra c 18. tel. 24-35.
362-6
Zapomnite si! tvrdka SNOJ JOSIP
manufaktura, Tyrševa 17. Vam nudi dobro blago najceneje. Obiščite jot
26264-6
Železni obroč
(Felgna) in os za tovorni avto Chevrolet, tipa 1931, prodam. Vprašati v gostilni Turk, Streliška ul. 22.
26253-6
Kupim
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kupim
večjo množino hmeljskih drogov. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Hmeljevke«.
26267-7
Staro zlato
in zlatnike
kupujem po izredno visoki ceni. Josip Strajnar, zlatar - juvelir, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7.
26238-7
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
ZfiHTEUmTE P0U50D
Kapital
ueseaa i Din. oavek a Din za Slfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din
Gospod ali dama
se lahko udeleži z 10.000— 15.000 din pri sigurnem prvovrstnem podjetju. Ponudb-be na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«.
25977-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din-, za Slfro ali daja nje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Gostilna
s celotnim inventarjem ter špecerij. trgovino, vse dobro idoče, v velikem tovarniškem centru, jako fre-kventnega položaja, se odda z novim letom v najem pod ugodnimi pogoji. Potrebno približno din 25.000. Naslov v vseb podružnicah Jutra.	26268-17
Lokal
v centru, z vpeljano modi-starijo, ugodno oddam v najem: Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26201-19
Posest
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova s Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Enonadstropno hišo
z gostilno in trgovino, prodam radi bolezni. Prodam s koncesijami in zameno hiše v ali izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet 88«.
26256-20
Premožen kipec
naloži svoj denar varno ln zelo dobro če kupi moje lepo procvltajoče gostilniško ln trgovsko posestvo, občina Kranj. Krasna lega, Izletniška, letoviška postojanka. — Trafika, elektrika, telefon, voda v hiši. Naslov v vseb posl. Jutra.
25875-20
Prazno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam takoj gospodični. Zima — Gledališka 12-111.
26088-23
Prazno sobo
z vodovodom, strogo sepa-rirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26231-23
Prijazno sobico
z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26251-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 5 Din: za Slfro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Prazno sobo
suho in svetlo, strogo se-parirano, išče samska oseba pri mirni stranki za 15. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prazna 15«.
26265-23a
Opremljeno sobo
strogo separirano, v centru ali bližini Tivolija, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. november«.
26249-23a
Sobo
za dve osebi, s posebnim vhodom, za 15. november, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26248-23a
Gospodična
išie opremljeno sobico. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Separat vhod«.
26244-23a
2 gospodični
iščeta opremljeno sobo s štedilnikom ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 3 do
26240-23«
po šifro »Sobo«.
Beseda 1 Din. davek 3 Din; sa Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Na sodni dražbi
4. novembra sta bili prodani dvostanovanjska hiša 1*0 in mizarska delavnica 108 v Dravljah poleg šole. Odprto za nadponudbo.
26242-32
JiJL
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 8 Din. Na) manjši znesek 17 Din
B. O.
čakaj gotovo četrtek ob dvajseti. Nujno. Mucika.
26263-24
č. C.
Zakaj nisi dvignil? Pošlji in javi mi točno.
26230-24
Za toaleto; po športu, potovanju... One Vam nudijo oddih, osveže Vas in par-fimirajo.
V taki beseda 2 din: davek S dia: za dajanje naslova 9 din: najmanjši znesek 20 din.
Vdova
z malim posestvom in vi nogradom, želi poročiti ta> koj najrajši upokojenca nekaj denarja. Kdo bi jo rešil. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
26247-25
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče 2e majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA lz SREMSKIH KAR LOVCEV, Fruška gora.
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 8 Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Stanovanje
1 sobe in kuhinje, oddam. Razgled na Ljubljano. — Stari trg št. 24.
26234-21
Zastopnika galanterijsko-manuf akturne stroke
ki deluje v Sloveniji in je dobro vpeljan, sprejme renomlrana tvornica dežnikov. Pismene ponudbe pod Šifro »Slovenacc na Publicitas d. d., Zagreb, Illca 9.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadno zapustila naSa skrbna mati, soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
ELIZABETA TURK
soproga gostilničarja v Stojincih.
Umrla je včeraj ob 23., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne bo v četrtek 10. t. m. ob 9. iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Marku.
V STOJINCIH pri PTUJU, dne 8. novembra 1938.
MATIJA, soprog; MILAN, ZORA, IVICA, otroci; in ostalo sorodstvo.
demoni
močnejši, magnetlčni vonj. To Jo fcolonjska.voda zelo modernih Šefe
C/li*
J
ne!er» fn tajans^ven von] gozdnega grmovja. Primeren tudi za ftioške.
JCdcr oglašuje
ta napreduje f
Dvosob. stanovanje
oddam takoj ali 1. decembra. Celovška cesta 90.
26260-21

IZDELUJE »IKR« IZDELOURNTE KOCK ZR5REB
3-sobno stanovanje
lepo, suho s koalnlcaml in vsemi pritlklinami v novi vili za stadionom oddam čisti stranki. Isto tam oddam 1 sobno stanovanje malo članski družini. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
26033-21
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 9 Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Sobico
s štedilnikom, oddam takoj solidni gospodični. Celovška cesta 137.
26262-23
Lepo sobo
opremljeno, v centru mesta, z uporabo kopalnice in telefona, oddam takoj. Marija Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
26245-23
mati
V tužnem Korotanu nam je umrla ljuba mama in stara
META WIESER
p. d. ŠAŠLOVA
v 78. letu starosti. V torek 8. t. m. zjutraj je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Na domače pokopališče v Slovenjem Plajbergu na Koroškem jo spremimo v četrtek dopoldne.
SLOV. PLAJBERG — SELE — LJUTOMER — LJUBLJANA, dne 8. novembra 1938.
Sinovi: JOŽA, sodnik v Ljubljani; ŠAŠEL GREGOR, notar v
Ljutomeru; HONZA, posestnik v Slov. Plajbergu;
Hčere t MICA, Sele; REZI, Ljubljana; MONIKA in BARBIKA, Slov. Plajberg;
vnuki in vnukinje.

Pjenošov.
i
s
v
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nlkakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo ln obenem tudi desinflclrajo zobe ln ustno duplino. Tak Izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECIN, ki daje zobem bleščečo belo barvo ln preprečuje zobni kamen. Okus Je prijeten in osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRASKA PEBECO Je zelo po cenL Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Beiersdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC, LONG ISLAND CITY, N. Y.
'Hotfo
$dravCf Mjle in eenejle Mcchtve
I« negovanje f
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7
poleg HOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK _CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLUŽITE SE VABCEVjALNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. _
Urejuje Davorin Ravljen. ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, j