Na svitlobo dane 9 nskc družbe. Tečaj v. I srédo 8. grudna 1847. List 4» Iliikovi zerjavi. a pevski skus, na skus vozniški na Korintskim bregu griški y Ki Naród edini vsih plemén , Gré Ibikus, umetnih člen. Apoî mu dal je pevsko žilo Besede moč, jezika med; Tak ves navdan z govorno silo Iz Regje pride peíja vnet. Na hribu že razmotri jasno Akrokorinta šleme krasno, Pobožne grôze stopi v gaj Neptunovih smerečij zdaj. Samotno tiha hosta vsa je, Zerjavi le ga spremljajo, Ki v daljne južne tople kraje Mračivnih kit na potu so. y ,,Pozdravim vas, prijazne tiče Po morju bivše mi družice 5 y y Za dobro znamnje vas imám Enaka je osoda nam. Mi pridemo iz delj mrazótnih In išemo gostiven tlak, Usmiljen bodi Bog popótnih, Ki tujca brani zlih napak." In pridno se naprej pomika, Ze srede gojzda se dotika Tu vosko pot mu nagloma Zaskočita morivca dva. y y On nde v bor oberne lične Pa kmalo roka omedli; Napenjala je strune mične Nikdar samostrine moči. y y On klice v bran bogove, ljudi Rešitelja nikir ne zbudi; Če ravno v deljo efiže křič, y • V nic. y Zivečiga ni tukaj ,,Tak zapušen umreti imam Na tujim tu, ne žalovan^ Kér upa tud osvete nimam, Hajduku v strašno roko dan.u In ranjen živo v prah telebi, Zerjavi zašumé na nebi, On čuje, vid ne služi več Njih krokotanja glas doneč. ,, Zerjavi, oj ! prijazne kite Î y Kér druge price za-me ni, Morivce moje vé tožite!" f To reče in v smert zaspi In truplo tam dobij In kmalo pevca licc y ) nago drago, o morivnih sil, Korintu gostomil. Oskrunjei Spozná v ,,Iiaj tebe, brate, najdem tako, In z vencam, glej! smerekovim (Konec sledi.) Oviti tvoje čelo jako, Deležen slave, mislil sim." Plakaj e zbor gostec to cnje, In pesnikovo smert žaluje, Vso greško zemljo tuga vžge, On V i In cela množica hrumí. De pevca se spomín osveti sercu vsakim zguba je. odiše vrêjo serda vneti, Moritel V % y kri za kri Pa kje je sled? Po znamnju kakim Y okrožju zbora, V S tisku takim Kardel naroda celiga, Spoznati čern zločin se da? Je ropar bil, želj án zaklade, Alj bil je kak zavidnik skrit? To Heli sam razkriti znade, Ki vse posvetno dene v svit. y Znabiti de ošabne Se širi v sredi greške sprav In kér ga iše serda ost y Se Na oj ih del raduj prost cio svetiš kljubuj Morde bogovam věčnosti, Se ravno v trumi napihuj y Ki se v gledíše tam valí. Kakó přisadilo pljiiciiico živine imenujemo bolezin, pri kteri se živini pljuca vná ozdravljati* mejo; imenujejo jo nekteri tudi vžganje pljuc. Ta bolezin pozimi prihudim suhim mrazu Prisadno pljučnico (Lungenentzundung") živino nar rajši napada, posebno pa konje, ki se Die Kraniche des Ibikus von Friedrich Schiller. Pričijoča iz nemškiga jezika poslovenjena pravlica je greškiga izvira. Ibik je bil imeniten greški pesnik, Polikelov sin iz Regje v s p o dno-i talj anski zemlji. Živel je pred Kri-stusovim rojstvam ob času Kreza in Polikrata v 54. olimpjadi. De je resnično, kar se tíi od njega pové, nam pričajo Svida, Antipater Sidoni, Plutarh in drugi stari pisatelji. f ' Stari Greki (Gregi, Gèrci, Gerki) so imeli navado, sniditi se vsakiga druziga léta na Korintskim, Istmos imenovanim medmorju. Obhajali so tam v velicim gledišu krasne narodne igre v čast pomorskiga bogá Posej dona ali Neptuna. Veliko bližnje smerečje je temu bogu posvetjeno bilo. Tam so se pěvci in pesniki s petjem, tekuni s tekam, vozniki z voženjem pričo celiga naroda skuševali. Zmagavec je bil visoko častěn in z vencam smerekovim iz Neptunoviga gaja obdarovan. K takim igram je bil naš Ibikus na potu. _ Apol, pevski bog. — Akrokorint, imeniten grad na višavi Korintskiga mesta. Heli, bog svitlobe in sonca. Od njega so rèkli, de vsaki dan celo zemljo na tanjko pregleda^ zatorej vse vidi in vé. Koseski. na poti premrazijo; napada pa tudi goveda V • V f • 1 1 ? pre njih resnie sice, ovce i. d. Znam nj a debeliga razpade takrat, kader nokisliga loze prepriča: 1.) Gnoj se delà ali pa iz nekoliko gazov: vogel- in amonjaka iz njega zbeží in v zrak zgine in ravno to kemijsko ravnanje je vzrok, de gnoj dober j te bolezni so si pri vsih plemenih živine enake; postane. 2.) Če se gnoj pod milim nebam pari, brez de nar holi oćitne pa so pri konjih. Na prisadni bi bilo IP _ __m »/ * ^ -m m # • a* 'W f • oslabi je pljucnici bolna živina sploh opeša, žalostna, glavo obesi, vrat pa bolj ravno derži gnojise pokrito s streho ali preveč rodivne moči i se osuši zemljo, zgubí gnoj nar boljši gnojnica se y oceja, pšenice ali ga 1 V f rezi vedno na enim mestu mirno stojí in se hoje bojí; kadar se pa íti posílí, vsa omamljena gré y jamj an na in težko sôpe. Ne vleže se skorej nikdar, am « v ft i i i i • • v • a ^ f _ 1 pa dez prevec spira. 3.) Rahlejši zerna i. t. d. ne poirebujejo • r gnoja, ki se je že gnojnim kupu popolnama podělal ? zakaj pak večidel s sprednjimi nogami * , i r l « • široko saksebi stoji stavi ? ali pa saj eno nogo enmalo od sebe proc r , . • 1 V « # , 1 V A de take'zita, ki se z nar veeim pridam na take njive sejejo, kjer so popřed taki pridelki rastli, kteri se okopuiejo, postavimo: turšica, krompir, repa, vohrovt i. t. d. do si tako persi enmalo razsiri in loze sôp- bl'j0 po tacih pridelkih gnoj že ravno pràv podelan in do sti more. Če se pa zavoljo neprem a gljive sla bosti vunder vleže, s k 1 j u c i s p r e d n j e n o g é pod persi in tako težko diliajoća na njih sloni. Tudi clovek š prisadno pljućnico ne more dostikrat ne na eni ne na drugi strani ležati; clovek pa in živina sta dobriga razpaden; gotov dobiček, kteriga si je sker ben kmetovavec že přetečeno jesen pripravil. Pravijo sicer, de se vcasih do dobriga podelan in sog nj it «•noj » si v ti bolezni popolnama en a ka. Začetek prisadne pljucnice se večidel s lui do mèrzlico (treslico) napové, ktera pa vcasih le tratil malo časa terpí, in po kteri vročina nastopi. rastejo in nekterim sadezem dobro přileze, de spešno sicer ne moremo tajiti : urniši zorijo Tega vunder ne bo zavoljo tega umni kmetovavec nikdar svo J! ga (T a nar veči podpore kmetijstva nemarno Prisadna pljučnica je vselej vročinska bolezin zadelani (mit Entzundungsfieber.} Bolna živina suho kašlja; kašljanje pa je v persih velike bolečíne pri n oj a ampak z veliko skerbjó ž njim ravnal. Naj se tedej gnoj vselej na kupih podeljuje, ki so s per st jo ? ali pa na gnojiših, ki so pod streho sonene kratko kér V • • i živím zadene. So pa tudi pljucnice, de se nic kašlja ne soparce, dežja in větra obvarovane. De bi vunder no-beden kmet tega poduka v nemar ne pušal! kislim mléku,) ki se je delj časa na soneu Gobec in posebno nosnice so suhe ru "I • v m slisi. dece, v roce. Sapo čutiš vročo, če roko nosní cam približaš. Živina težko in hitro sôpe (po glavitno znamnje) tega poginilo kterim je bilo med pómíje tako kislo in clo trebuh razsirjuje , in težko dihanje nosnice, Žila hitro b íj e persi takó de pri konjih ali goveđih v eni minuti 60, 70,90 in še več udarkov (po velikosti bolezni) našteješ. Nar lože boš žilo pri konjih in goveđih na stran skill čelustnih kostéh cutil in jo štel; pri drugi pářilo, se naredi hud strup, kteriga ljudjé do zdej še nič kaj porajtali niso, akoravno je že veliko pre šice v od mléko pridjano. (Seršene pokončati.) M—jer Janez iz Z. mi je pravil, de so domá takole seršene končevali : Zveeer, ko je bilo tema, so blizo tistiga sem ? nekoliko slame v zazgali, kraja, kjer so bili ser-na to je eden v seršenje Oř » oginj V r • « zivmi pa na spodnjih nogah. i Kakor žila ravno takó tudi sercé hitro bije; tode njegovih udarkov, če svojo roko na le v o stran reber za komole položíš, ne boš v začetku hude pljucnice in pri dobro rej eni živini vselej čutil, kér se sercé v hudih prisadnih boleznih vselej nekoliko skerči, de ne udarja na rebra. — Sicer pa takó ne njeziio s palico pobèzaï, in vsi seršeni so v sferčali, ter se posmodili. — Pa pameti je per tem opra vilu treba, de se kej ne péče šoli zazge, ? ? de po tem se hujsi ne kakor ko bi seršen pičil. .Janez je pa zdaj v ne bo več seršenov smodil. (Kakor p o b i r a n j e t i č j i h gnjezd),tako je tudi bolna živina nič ne je; goveda, ovcé in kozé škodljivo pobiranje mravljih jaje, kér se tako mravljinci končujejo, ki so rojeni sovražniki gosénc. Mnogi lesovi, kjer so mravljinci, zlasti njih veči pleme, bili pregnani, hajo prežvekovati. Z e j a pa je večidel velika včasi pa tudi ne. cevna bolezin pritisnila, gré blato Ie poredkama in suho od živine. so se zgubili, Ce ni k pljucnici kaka druga kér so jih gosénce končale. Hanoverska vlada je že prepovedala pobirati mra vij inč je jajca. Tacih prepoved bi ne bilo treba , ko bi ljudjé prevda-rili, koliko veči je škoda, ki se s tem storí. kakor ce ? To so poglavne znamnja prisadne pljučni-iz kterih bo vsak umen kmet bolezin lahko spoznal. mala korist tih jaje. Mravljincje jajca se nabirajo za tice, ktere v kletkah zapeřte imeti je neusmiljeno veselje. (Wčela.) , (Zoper gosence na repi) je kmetovavec Fer-pljučnici nar rajši pridružite, lan blizo Loke, kjer so letas gosence hudo razsajale. prisad čev (Gedarmentzundung), ki zavoljo tóle skusil in poterdil: Vjel si je rakov, jih je stolkel. in stolčene gnjiti dal. V dveh dneh so že hudó smer Bolezni, ki se ste : bolečin živino nepokoj no storí kakor kolika, m m sioiuene gnjili um. v «veil mien so ze nuiio smer pa prisad kopit ali parklje v(Huf-oder Klau- déli in potem jih jes tremi škafami vode zmešal. Smer entziindung , lie he) stáje in hoje bolne , ki se živine. tudi lahko spozná iz dljivo rakovo vodo je z vertnarsko skropivnico po V%roki prisadne pljucnice skropil po repi povedal in vse gosence so kakor nam je poginile. Poglavni vzrok pa prehlad m in t merzli sapi delj • • V * 1* je prehls 1 i h h 1 e v i h zlasti tati mó v 1 9 î e. Ziviita se poti v hudim êna na pot PU ? r-------■>-------------- posebno po sněžnici. pa merzí (Namesti indige) je v imenitnim kupeijskim mestu Gotenburg na.Svedskim neki bojár ali far-bar višnjevo bojo ali farbo iznajdel, v ktero se da svila ali žida veliko lepši, stanovit niši in pa tudi veliko bolj po ce ni farbati, kakor z indigo. (K sledi,) f&meiijske in o!»ertiii$ke reěL (Nekaj d fy poděla na gnojišu s streho poki ojá.) De se gnoj vselej nar boljši ali pa če je nekoli ko z perstjo zadelan, se sleherni kmetovavec iz nasled letaèiija letina po Mrasit* Kér nam Noví naj tudi povedó, kakó létine od več kraj ejo se j létas f i 9 po Krasu obnesla Sená se je četerti del manj od lani přidělalo. Kokonov ali židnih mešičkov se je obilno priravnalo ? 195 sèmtertje se je slišalo od kervavih červov, zavoljo so jeli hitro pripovedovatí — manjka ridála (ravníla tega prosim, de bi nam v Novícah povedali 'ť* vzrok Lineal), unimu papirja, tretjimu ? té bolezni, in pa pomoc jo odverniti. Pšenica in vrezaniga per i spet enimu se je kej pokazilo níla, eetertimu dobro , kaki- druge ozimine so dale srednjo létino. Krompir se je mu dru drug pa slabo obnesel ; pri izkopovanji se je veliko gnjiliga tovarsev potřebuj nesreća Nar primer ? večkrat pa se de pomoci sojih de ta ali našlo ? zdej ko je iz zemlje vzet, se jegnjilína vstavila uni kake r e e i godi, j morebiti bo tudi nehala; tudi letasnji iz semena pride torej kaciga druziga ki se je de ti ima, dobro ne umé ? m 5 ntu pokazal, pr Ce uče lani krompir je gojiti začel. mero obnesla. — Turšica se je srednjo nik soje šolarje večkrat opominja, de nej radi eden Ajda tudi srednjo mero. Vina se je druzimu pomagajo in postre'žejo ? v več krajih obilno in skorej nič slabšiga od lani pride- zastonj prosil; in oti takó de jim po vec krajih porode zmanjkuje; go ïalo tovo je, de tudi za naprej bodo ti dobri in nepoblojeni e s e 1 j iz ? tega imeti, če > gotov kmalo ne bo nobeden i vadili, posebno se bojo eden druzimu kej dobriga sto terani vec kupcov na se potegnili, in v Terst in druge riti, in si tokó pred Bogam dopadajenje, pri sojih to-varših pa njih prijaznost in hvaležnost zaslužiti zamorejo kraje prepeljani si svoje dobro ime obranili. Zelje ? pa tudi repa ste se létas slabo obnesle ; repno perje go večidel gosence pokončale. nesle, kér so zavoljo Cbele so se slabo ob Otrok kteri lomil bogatih starišev, kteri bo tukej morebiti mar kosic kruha soj revnimu šolskimu tov od ? ali mu morebiti tudi včasih kak krajcar za popir suše malo rojile, in zavoljo ne- ali druge reci od sojih star • V prijetniga vremena malo medu nabrale. Kar sploh zgodej ucil spoznati, de je še kej sprosil, se bo tukej na svetu lepsiga ? žitni kup vtice po Krasu: je pšenica po 7 dvajsetic, kakor zale oblačila, ki so mu jih starisi napravili,in tursice pa po trideset grošev mernik. To pa moram se kej bolj siga, kakor vsaki dan c vert je in vino na tudi povedati, de toca je létas po več krajih veliko škode mizi. Pa tudi otrok revnih starišev, kteri bo bisti gla storila, in nekterim kmetam vse pokončala. Letašnja vico imel, in se dobi ucil ? se bo tukej prepričal ? íétina po Krasu je tedej srednja imenovati. Drevno se- tudi on še kej lj J de je kej v člověku ? de kar me i kar smo ga létas vsejali, se je slabši od lani ob g a • v • visi povzdigne, neslo, mislim, de so poletni mrázi tega vzrok, de so drevca veselil, kader bo v » V« t 1 1 « 1 -___. , . 1 V * 1 «1 1 v dosti manjsi, kakor po navadi zrasle. Potepuhi in postopaci so se létas mocno iztrebili, kér jim sila, to je pokorivna delavšnica pritiska , takó de je malo več ? od solskih tovar nauke skladal kakor bogastvo in lepota; in se bo soji borni suknjici okrog in okr obdan, jim kake težav o . v • šolske Pa koliko drugih priložnost imaj se od otroci, v šoli in zunej šole, eden drugi m u njih slišati, zavoljo ktere naprave smo svoji vikši spóski posebno hvaležni. Komen na sv. Lukeža dan 1S47. / Anton Bandel. £0 storiti ? nesreće kej prijetniga druziga kake ovati ali iz nje pomagati, se prijazno kakih se za eden druziga ponesti, eden pogreškov ali pomot opomniti ljenje, ki si ga eden druzi t Ja tudi sar o u smi skažejo, je lepo spi • V I®rošsija farmanov «to sojiga faj vanje in lepa vaja bratovske ljubez in zna morebiti v iiiosii'a. f Dal je.) pri celo V • sikter ljenje vterditi zmed njih cio posebno prijaznost za (Ko sledi.) Ćutim — so po daljsim premokljeji rekli — de sim naména; zakaj le se enmalo prevec odtegnil od sojiga bolj kratko sim vam hote! opomniti, kaj de bo duhovni učenik od ljubezni — poglavitne zapovedi naše vére — sojim ITescl tlopis iz §olhigrađa« o* ta> naš 15. listopada so nam izSolingrada (Salebur častiti roják, visoko učeni dohtar in profesor, gosp. učencam skladal in skazoval. Se samo zastopi, de jim bo S tab el, pisali, de tudi Nemce mika naše Novice brati, le take nauke odbral, ki so njih otročji um- kér so jih presvitli nadvojvoda Joan, ko so létas k vsiga tega ®d B m Pi MRP ■ ■ Hm ■■■ I ■ nosti primerjeni, in za njih starost koristni. S temi nauki pervimu zboru v Solingrad prišli, novo začetimu bo sklepal priserčno op o min je vanj e, si to nar lepši družtvu z in nar veči zapoved precej v soje mlade serca vtisniti in jo pri vsaki priložnosti prot sojim šolskim tovaršem in vsim drugim, kolikor véjo in zamorejo, v djanji spolnovati. gorko ? gosp du besedo priporočili. Visoko castitljivi prelátBenediktinarskiga samostana vSolingra-kjer ima imenovana družba svoj sedež in svojo pi Tode, porečete morebiti kak so larj s e Sej taki majhni ot ajo n e t i , ne priložnosti drugim ljubezin v djanji Pa jez mislim, so djali, de tudi že oti U U ^ I\J VI 1111^ 1II1VUU TUIIW wiuííwh ^ ' ^ w r sarnico , so na priporočilo presvitliga Vojvoda Novice berž naročili, iz kterih naš gôri imenovani gosp. domorodec važniši sostavke Nemcam prestavlja. — Presvitli Nadvojvoda Joan se tedej povsod miliga očeta Noví- veliko v ti řeči storiti kazovati. cam skazujejo ; cesar Slovenci nikdar pozabili ne bodo. mnogo lét zdraviga in veseliga v sredi ejo Bog ga nam še nar lep v • in pogostniši priložnosti nakloni. In in de ravno sola jim k temu svoje svitle rodovíne ohrani ! Vredništvo. 130 le majhne reci, s kterimi drugim postreči ali ljubezin V • under zadostne,jih skazati zamorejo, so ï zmožnosti zgodej v spolno vanj i te nar po njih otročj poglavitniši za« ^lovstvine novice. (Sveto pismo noviga k p e r v i k r a t v povedi diti in poterdovati. Přestavíte se v duhu so djali, le majhen cas v šolo , kader se otroci va-njo serbskim jeziku) je mesca kozoperska na Dunaji vojo domovino mnogo snídej Koliko prigod in namér imajo tukej druzimu prijaznost in pomoč skazati ! T ? eden stroških visoko uceniga in za zasluženig ? postavim n gosp (na veliki osmerki Vuka Stefa Karad v 9 stran. XV. 607) itlo prišlo * Ru deci ca (Rotlisuclit) je zares ena nar navadniših bolez V # ktera novo zle ízvira pres židne gosence napade. Ta bolezin ? pa (No létu 1848 listy poi pis.) V Bèrni (Brun) bodo ob novim zhajati začele z imenam: Týdenník, a b to je Tédnik,ucivni in del iz tega, će se gosence iz jajčik zavoljo kratkočasni listi. Vsak četertik pride velika pola na svitlo vroćine prehitro izvalijo, pa gosence p ali iz i z vroćine P hladni« na hlad pa če jajćka ali (Hval 1 o v e n s k i h dnih ) TeN v in druge take bolezni niso znane b do v roc ino, vine svojo ljubezin in materno skerb do ljudstva tudi s odevajo, de si neprenehama prizadevajo, z raz pridejo. Za rudecico ;ne zdravila, kakor tim de se k zdravje skerbi bolezni od vraćaj o in z umno pestrežbo za ; pa naj se b od zdravih locije, Vredništvo. sirjanjem družtev treznosti svoje slovenske otroke k treznosti, s treznostjo k čednosti, in s čednostjo k pravi sreči pripeljati. 196 (Stefan Jovančovič) pise madjarsko-slovenski ^ in slovensko-madjarski besednjak, se vé , de v narečji j ? 657 milij ajd y 200 milij pa krist V pretečenim stoletji se je število kristj ogerskih Sloveneov. Pervi mu delu bo pridjana pisme- 45 milij pomnožilo; število mnogih druzih za je drugi mu nost slovenskima narecja po madjarsko, pismenost madjarskiga jezika po slovensko spisana pa Na pa ali pri starim ostalo, ali pa se je z manj sal celo delo okolo 60 pola drobniga tiska je predplacanje 2 gold. 24 krajc. Na grolm veiiiffa kmetovavca Novice (Nov besednjak.) Posebno pomocek, kakó der