72 MOSTOVI 1998/XXXII
Ksenija Leban
Lažni prijatelji v slovensko-angleških
dvojezičnih slovarjih
Povzetek
V članku se avtorica ukvarja z vprašanjem kakovosti in zanesljivosti slovensko-angleških dvoje¬
zičnih slovaijev pri obravnavi lažnih prijateljev.
Summary
The article touches on the quality and reliability issues of Slovene-English bilingual dictiona-
ries, with special attention being paid to the dictionary treatment of false friends.
Številni pisci in prevajalci pogosto opozarja¬
jo, da slovenski dvojezični slovarji niso zanes¬
ljivi in ne zadovoljujejo potreb uporabnikov.
Njihova opozorila večinoma temeljijo na last¬
nih izkušnjah, povezanih s trenutki besa in ne¬
moči, ki jih prevzameta, ko v slovarjih zaman
iščejo želeni podatek. Ker so mi takšni občut¬
ki še preveč znani in ker sem si že večkrat re¬
kla, da bi svoje dvojezične slovarje nekam za¬
lučala, če bi jih lahko nadomestila s kakovost¬
nejšimi, sem se odločila, da preverim, ali so
moje trditve glede nezanesljivosti slovenskih
dvojezičnih slovarjev utemeljene ali ne.
Omejila sem se zgolj na slovarsko obravna¬
vo lažnih prijateljev 1 v dveh publikacijah, v
Glosarju slovensko-angleških nepravih prija¬
teljev2 Marjana Golobiča in v Slovensko-an-
gleškem slovarju Antona Grada in Henryja
Leeminga. V omenjenih slovarjih sem poiska¬
la 46 naključno izbranih lažnih prijateljev2 3 in
preverila resničnost navedenih podatkov.
1 Slovensko-angleške lažne prijatelje lahko opiše¬
mo kot pare besed tujega izvora, ki so v sloven¬
skem in morda tudi v angleškem jeziku ohranili
videz ali prizvok tujega in katerih bodisi oblikov¬
na bodisi pomenska ali oblikovna in pomenska
podobnost skupaj dajejo misliti, da si besedi v
celoti ustrezata, prav to pa je vzrok za napake na
medjezikovni ravni (na primer semafor : semap-
liore, aktualen: actual).
Najprej je treba omeniti, da obravnavani
slovarski deli pravzaprav nista primerljivi, saj
je Golobičevo delo glosarček, ki obsega 359
geselskih člankov, in se zato ne more primer¬
jati z najobsežnejšim slovensko-angleškim
dvojezičnim slovarjem4. Pa vendar ne more¬
mo mimo tega, da je Golobičev prispevek k
slovenskemu slovaropisju zanesljivejši od Slo-
vensko-angleškega slovarja. Res je sicer, da
med Golobičevimi lažnimi prijatelji ne najde¬
mo 29 od 46 poljubno izbranih slovensko-an¬
gleških lažnih prijateljev - v delu Grada in
2 Golobič v svojih delih uporablja izraz nepravi
prijatelji, sama pa uporabljam izraz lažni prijate¬
lji. Namen članka ni ugotoviti, katero poimeno¬
vanje je pravilnejše. Predlagam uporabo lažnih
prijateljev, ker razen Marjana Golobiča in Davida
Limona slovenski avtorji uporabljajo ta izraz.
3 Vzorec poljubno izbranih lažnih prijateljev je za¬
jemal tele lekseme: abonma, absolvent, akcija,
akreditiv, akviziter, anulirati, atomski, (av¬
tojkamp, birokracija, blok, čips, degustacija, de¬
zinformacija, direktor, donator, energija, etiketa,
falsifikat, fdm, flomaster, frakcija, honoraren, in¬
jekcija, interna, kapitalen, kemičen, konzervans,
kotizacija, legitimacija, lektor, likviden, maligen,
manufaktura, megalomanski, monden, objekt,
perspektiva, plastelin, prezervativ, proteza, provi¬
zija, renomiran, rentabilen, stilen, valuta, žirija.
4 V tem je na primer v sklopu črke L 938 geselskih
člankov.
MOSTOVI 1998/XXXII 73
Leeminga jih manjka zgolj sedem - vendar pa
v njem ne mrgoli napak, kakršne so, žal, zna¬
čilne za slovar, ki ga Leeming v predgovoru
pospremi z naslednjimi besedami:
»Z vso prizadevnostjo je bila ta izdaja očiš¬
čena napak v rabi angleščine, slogu in pravo¬
pisu.«
Na splošno bi lahko Golobičev Glosar slo-
vensko-angleških nepravih prijateljev opisali
kot delo, ki navaja pravilne angleške slovarske
ustreznice slovenskih gesel. Kljub temu pa
moram poudariti, da geselski članki niso po¬
polni. Napisani so v obliki navodil, ki jih av¬
tor daje na podlagi svojih izkušenj. Zato se
večkrat zgodi, da se pri obravnavi večpomen¬
skih leksemov osredotoči zgolj na en pomen
slovenskega leksema. Tako na primer v gesel-
skem članku o slovenskem objektu trdi:
facility, installation, building, piece ofcivil
engineering, structure; Slovene »objekt« is a
general term encompassing a large number of
diverse »constructional formations«. It is
translated into English by different specific
terms dictated by the context. Consequently
»objekt« can never perhaps be translated into
English by object; športni objekt: sportsfaci-
lity; vojaški objekt: military installation; cest¬
ni objekt: road structure; stanovanjski objekt:
residential building; javni objekt: public faci-
lity. (Golobič 1988, str. 17)
Če Golobičev članek primerjamo s slovar¬
sko obravnavo slovenskega objekta v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika, ugotovimo, da
se njegove trditve nanašajo zgolj na en pomen
slovenskega leksema5 in da bi jih lahko opisali
kot posplošujoče in prenagljene. Trditev, da
slovenskega objekta v angleščino najbrž nikoli
ne moremo prevesti kot object, velja za prime¬
re, ko slovenski objekt označuje, ‘kar je zgra¬
jeno, narejeno za zadovoljevanje določenih
potreb, opravljanje določene dejavnosti’, med¬
tem ko slovenski direktni ali indirektni objekt
ustreza angleškemu direct ali indirect object.
Golobičevo delo bi lahko obogatili s števil¬
nimi primeri rabe, ki bi uporabniku razkrili,
kako uporabljati angleške ustreznice, in bi na¬
vajali najpogostejše kolokacije. Obravnava
slovenskega gesla kemičen bi bila tako na pri¬
mer popolnejša, če bi kolokaciji kemični
svinčnik dodali še primere, kot sta kemično
čiščenje in kemični laboratorij.
Čeprav avtor v uvodu pri klasifikaciji laž¬
nih prijateljev govori tudi o »regionalnih kon-
tekstualnih nepravih prijateljih«6, razlik med
različnimi oblikami angleščine v geselskih
člankih niti ne omenja. Golobič dosledno
upošteva pravila ameriškega zapisovanja (tra-
veling salesman) ali pa navaja zgolj ameriške
slovarske ustreznice. Ko slovenskega prevajal¬
ca opozatja, da slovenski čips ustreza angleš¬
kemu (in ne ameriškemu) potato chips, prave
britanske ustreznice, crisps ali potato crisps,
niti ne omenja. Da ne bo pomote. Golobičeva
5 1. kar je zgrajeno, narejeno za zadovoljevanje
določenih potreb, opravljanje določene dejavno¬
sti: graditi, obnavljati, vzdrževati objekte; cestiš¬
ča, jezovi, stavbe in drugi objekti / elektroener¬
getski, turistični objekti // publ., v zvezi plovni
objekt vodno vozilo, zlasti večje: podjetje razpo¬
laga s petnajstimi plovnimi objekti; ladje, letalo¬
nosilke in drugi plovni objekti 2. publ., navadno
s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša,
je usmerjeno kako dejanje; predmet: pesem, slika
je objekt estetskega doživljanja / obrniti kamero
proti objektu / objekt letalskih napadov so zlasti
mostovi cilj, tarča ; postati objekt različnih šal
osrednja oseba', opredeliti objekt določene zna¬
nosti področje 3. publ. kdor ne odloča, ne sode¬
luje pri dejanjih, ki odločajo o njem samem: de¬
lovni kolektiv ne sme biti pasiven objekt, temveč
naj soodloča v vseh vprašanjih; ravnati kot z ob¬
jektom • ekspr. ta narod je bil dolga stoletja ob¬
jekt zgodovine o usodi, razvoju tega naroda so v
preteklosti odločali drugi ■ filoz. objekt kar ob¬
staja neodvisno od človekove zavesti, mišljenje;
lingv. objekt predmet ; direktni objekt predmet v
tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku',
indirektni objekt predmet v rodilniku, dajalniku,
mestniku ali orodniku (Slovar slovenskega knjiž¬
negajezika, Tretja knjiga, 1979, str. 191).
6 Gre za grob prevod Golobičevih regional contex-
tualfalsefriends.
74 MOSTOVI 1998/XXXII
ameriška naravnanost ni sporna, saj gre za
piščevo osebno odločitev. Sporno je to, da av¬
tor uporabnika glosarja o svoji odločitvi ne
obvesti.
Podobno lahko očitamo Slovensko-angleš-
kemu slovarju, le da ta, nasprotno, v nekaterih
geselskih člankih navaja zgolj britansko slo¬
varsko ustreznico. Tako na primer ob sloven¬
skem plastelinu najdemo britanski plasticine,
ne pa tudi ameriške ustreznice play dough.
Omenila sem že, da v za zdaj najboljšem in
najobsežnejšem slovensko-angleškem splo¬
šnem dvojezičnem slovaiju od 46 poljubno iz¬
branih lažnih prijateljev ni najti sedmih slo¬
venskih leksemov (čips, donator, flomaster,
konzervans, kotizacija, objekt in prezervativ).
Če k temu dodamo napačne slovarske ustrez¬
nice - te avtorja predlagata v osmih geselskih
člankih (absolvent, (avto)kamp, falsifikat, ho¬
noraren, likviden, maligen, monden in žirija)
- in 26 geselskih člankov, v katerih najdemo
napačne podatke, ugotovimo, da lahko Slo-
vensko-angleškemu slovarju zaupamo samo v
petih primerih. Z drugimi besedami, očiščena
izdaja je vse prej kot zanesljiva.
Napačne podatke, ki jih v omenjenih 26
geselskih člankih ponujata avtorja, bi lahko
razvrstili v več skupin. Geselski članki iz prve
skupine obravnavajo pomen slovenskega lek-
sema, ki ne obstaja. Tako slovenski abonma
ne pomeni ‘naročnine’ ali ‘mesečne vozovni¬
ce’ in honoraren ni ‘časten’.
Podobno kot Golobič tudi Grad in Lee-
ming nekatere večpomenske lekseme obrav¬
navata kot enopomenske. Slovenska interna
ne ustreza samo slovarskima ustreznicama in-
ternal medicine ali internat ward, temveč tu¬
di, in to celo pogosteje, angleškemu leksemu
extension. Večkrat se tudi zgodi, da v gesel-
skem članku avtorja ne navajata vseh možnih
slovarskih ustreznic v angleškem jeziku. Slo¬
venski glagol anulirati ne ustreza zgolj an¬
gleškim glagolom (to) annul, (to) nullify in
(to) cancel, temveč še glagolom, kot so (to)
abolish, (to) abrogate, (to) invalidate, (to) ne-
gate, (to) repeal, (to) rescind, (to) revoke in
(to) void.
Tudi Slovensko-angleški slovar bi lahko
popestrile pogoste kolokacije, kot so kemični
svinčnik, porno fdm, atomsko zaklonišče,
atomska masa, kapitalna napaka, skupna va¬
luta, nujno pa bi bilo iz geselskih člankov iz¬
ločiti napačne kolokacije, kot so *atomic
reactor, *atomic cannon, *akreditivno pismo
in *kapitalna važnost. Podobno bi se moralo
zgoditi z zastarelimi, včasih celo izmišljenimi
primeri rabe, kot so ?jahati na etiketi, ?pogre-
šiti se, napraviti prestopek proti etiketi, ki bi
jih morali nadomestiti z novimi, dejanskimi
primeri rabe.
Še posebej moteči so zavajajoči kvalifika¬
torji, saj prav slogovno napačne ustreznice
prevajalce pogosto spravijo v zadrego. Tako,
recimo, ni res, da je angleški motion picture
nevtralen izraz, movie pa pogovoren. Takšno
stanje je v jeziku vladalo pred časom, danes
pa je prav movie postal nevtralnejši in motion
picture počasi prehaja v knjižno besedišče.
Grad in Leeming bi se lahko izognila po
vsej verjetnosti najhujši obliki napačnih po¬
datkov. V njunem slovarju namreč kar mrgoli
geselskih člankov, v katerih poleg pravilne an¬
gleške slovarske ustreznice navajata tudi laž¬
nega prijatelja. Po njunem mnenju slovenska
dezinformacija ustreza tako angleški misinfor-
mation kot *disinformation, legitimacija pa je
lahko identity document (ali card, paper) ali
*legitimation.
Ne nazadnje velja omeniti še nesistematič¬
no zgradbo znotraj geselskega članka, pri če¬
mer je treba poudariti, da skoraj kaotične ure¬
ditve ne najdemo samo v geselskih člankih o
lažnih prijateljih, temveč, žal, tudi drugje7 .
V članku sem se posvetila slovarski obrav¬
navi lažnih prijateljev med slovenščino in an¬
gleščino in ugotovila, da se na podatke v slo¬
venskih dvojezičnih slovaijih ne moremo za¬
nesti, da preprosto moramo vse dodatno pre¬
veriti, preden se prepričamo, ali jih lahko upo¬
rabimo v prevodu. Moje ugotovitve se nanaša-
MOSTOVI 1998/XXXII 75
jo samo na slovarsko obravnavo omenjenega
medjezikovnega pojava, zanimivo pa bi bilo
zanesljivost slovarskega dela preučiti na pod¬
lagi širšega vzorca in ugotoviti, ali so kakšni
podatki bolje obdelani in zakaj. Namen tak¬
šnih razprav ni očrniti posamezne slovaropis-
ce. Ti so vsekakor opravili občudovanja vred¬
no delo. Res pa je, da je kakovost slovenskih
dvojezičnih slovarjev zelo odvisna od potrpež¬
ljivosti njihovih uporabnikov. Prav zaradi tega
je kritično stališče do slovarskih del nujno.
Potrebno je zato, da zavarujemo slovenskega
potrošnika in izboljšamo kakovost slovenskih
slovarjev. Ni dovolj, da negodujemo, češ kak¬
šne slovarje imamo. Povedati moramo, kakšne
so njihove napake, kaj bi lahko izboljšali in
kako, pa tudi katere so njihove dobre lastnosti.
Članek opozarja na vse prej kot zanesljivo
obravnavo slovensko-angleških lažnih prijate¬
ljev, v njem pa manjkajo predlogi, kako bi lah¬
ko takšne geselske članke toliko izboljšali, da
bi slovenskemu prevajalcu pomagali pri tako
težki nalogi, kot je prevajanje v tuj jezik.
Viri:
Matjan Golobič, Slovene-English False
Friends, Slovensko-angleški nepravi prijatelji,
Mostovi 24/1, str. 23-28, Ljubljana 1989.
Marjan Golobič, A Glossary of Slovene-
English False Friends, Glosar slovensko-an¬
gleških nepravih prijateljev, Društvo znans¬
tvenih in tehniških prevajalcev Slovenije,
Ljubljana 1988.
7 Za primer naj navedem samo geselski članek o
slovenskem filmu. V njem si kolokacije in prime¬
ri rabe sledijo v temle vrstnem redu: animirani
film, barvni ~, biografski ~, dokumentaren
drugorazredni ~, celovečerni, glavni - nor¬
malne dolžine, črnobel ~, kratek nemi ~, ozki
~, plastičen pozitivni ~, rol, poučen ~, risani
neosvetljen - s časovno lupo, zvočni ~, gledati
~, igrati, predvajati ~, koliko časa se že predvaja
(vrti) ta -?, ta ~ se (že) dolgo predvaja, iti k ~u,
napraviti prirezati ~, sinhronizirati ~, snemati
~, vložiti - (v kamero), adaptirati za ~.
Anton Grad in Henry Leeming, Slovensko-
angleški slovar, Državna založba Slovenije,
Ljubljana 1990.
Stanko Klinar (urednik), Prispevki k tehni¬
ki prevajanja iz slovenščine v angleščino, Teo¬
rija in praksa slovensko-angleške kontrastiv-
ne analize, Didakta, Radovljica 1996.
Ksenija Leban, Lexicological and Lexico-
graphical Treatment of False Friends: Theo-
retical Considerations, Ljubljana 1994.
Ksenija Leban, Lažni prijatelji (false
friends), Vestnik XXIX/l-2, str. 234-243,
Ljubljana 1995.
David Limon, 'Nepravi prijatelji' in preva¬
janje iz slovenščine v angleščino, Vestnik 17/
2, str. 12-25, Ljubljana 1983.
David Limon, 'False-Friends' and Slovene-
English Translation, Mostovi XXI/1, str. 24-
31, Ljubljana 1986.
Polonca Podobnik, Total False Friends in
Slovene and English, Ljubljana 1992.
Magdalena Pregelj, Slovene-English False
Friends, Ljubljana 1995.
Tom Priestly, Ocena dela Golobič 1988,
Slovene Studies 10/2, str. 226-229, Ljubljana
1988.
Slovenska akademija znanosti in umetno¬
sti, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Prva
knjiga A—H, Druga knjiga I—Na, Tretja knji¬
ga Ne—Pren, Četrta knjiga Preo—S, Peta
knjiga T—Ž, Državna založba Slovenije,
Ljubljana 1971-91.