To so razlogi, zaradi katerih ima I.K.A.R. vse obljube v zvezi s prodajo magnetov in apa­ ratov za iskanje za neodgovorne in neosno­ vane. Nihče naj ne pozabi, da so izgledi za rešitev iz plazu že po preteku pol ure po ne­ sreči komaj 50 °/o (če je ponesrečenec nepo­ škodovan in ni šokiran). Zato je mnogo bolje, da se ravnamo po doslej veljavnih napotkih, kako se izogniti nesreči, kot pa uporabljati neraben aparat. Vsakdo, ki ga je zasul plaz, je v smrtni nevarnosti. Predsednik I.K.A.R. dr. med. R. Campell (K ljub temu, da smo že podali stališče o upo­ rabi sedanjih magnetnih sond, obveščamo našo javnost z izjavo, ki jo je na letni kon­ ferenci I.K.A.R. v Davosu za tisk vseh držav članic pripravil predsednik I.K.A.R. in odo­ brila podkomisija za reševanje iz plazov. Komisija za GRS pri PZS) IZ PLANINSKE LITERATURE JAMARSKI PRIROCNIK, uredili I. Gams, P. Habič, R. Savnik, B. Sket. Izda la Mladin­ ska knjiga, 1964. Strani 100. »Bolj že poznam o vesolje in druge planete kot pa našo domačo deželo, našo bližnjo oko­ lico,« je dejal nekdo, ko je tekel razgovor o krasu in jamah. Kras in njegovo podzemlje, to je svet, ki sledi vsem ;prirodnim zakoni­ tostim. povečini pa je še nepoznano in zaradi tega še zavito v tančico skrivnosti. Naravo­ slovje si prizadeva , da bi raziskovalno pod­ ročje na krasu razširilo s površja še bolj v podzemlje. V knjižici, ki je pred nami, so zbrani napotki za d ela v raznih panogah jamarstva, name­ njeni tistim, ki hodijo v jame, ne le zaradi športnega in estetskega izživljanja, ampak tudi zato, da bi po svoje prispevali k razvoju znanosti in gospodarstva. Poglavje Raziskovanje jamskih oblik in na­ stanka jame I. Gamsa bralca dobro pouči o tem, da so jame in kraški pojavi delo vode, da pa imajo pri tem važno vlogo tudi geolo­ ški pogoji, lastnosti kamenin ipd. P ove, da so vsa b rezna jame, niso pa vse jame b rezna. Govori tudi o jamskih oblikah in nakitu v jami, o sigi, kapnikih in njihovih oblikah. Avtor se podrobneje ukvarja s korozijo in kemičnim delovanjem vode. Temu je posvetil 328 velik del poglavja. Omenja geološko zgradbo in lastnosti kamenin, geološko raziskovanje v ja mi, delo, ki bi ga naj po vsem sodeč oprav­ ljal v jami geolog, pa nalaga geomorfologu, npr., ko opisuje potrebno geološko opremo, merjenje skladov, vzorčevanje kamenin ipd. Bojim se, da nenadoma geologi ne bodo več poh'ebni ali pa je to že priznanje, da se mora z geomorfologijo kočno le ukvarjati geolog. Kljub temu pa menim, da bi k obravnavi te snovi moral biti pritegnjen tudi geolog. Z. Petkovšek je prispeval poglavje o jamski meteorologiji in opisal glavne značilnosti kli­ me v jamah, temperaturo in vlago, vetrove, in druge pojave in posebnosti. M. Marussig je dal svoj prispevek k razisko­ vanju vodnih jam. Omenil je hidrološke me­ ritve v jamah, elemente vodnega toka in pre­ toka in nekaj metod m eritve vodnih količin. Omenja meritve hitrosti s plavači in Wilm­ Storeyevo letvo, kar zadošča za manjše pre­ točne količine. Med drugim omenja med me­ todami raziskovanja podzemnih vodnih tokov tudi barvanja s trosi in Duoresceinom. O potapljaštvu v speleologiji je napisal pri­ spevek J. Štirn, znani strokovnjak za to pa­ nogo raziskovanja. Diskutira o prednostih in nevarnostih enega ali drugega tipa opreme. Brez ekipnega dela, omenja, ne more biti uspeha in varnosti pri delu. J ame pa niso brez znakov življenja. O tem in biološ kih raziskavah v jamah je pisal B. Sket. Omenja rastlinstvo pri vhodih, pra­ proti, mahove in aJge, za tem pa živali, ki so slučajno zašle v jame, ki v podzemlju žive le občasno ali pa so prilagojene za trajno živ­ ljenje v jamah. O sledovih, ki jih je zapustil človek preteklih dob v jamah, piše v poglavju Jama - arheološko najdišče F. Osole. Opo­ zarja, da naj obiskovalci jam pazijo. da z ne­ pazljivostjo ali objestnostjo ne uničijo pre­ nekaterega bogatega in pomembnega naha­ jališča. V naslednjem delu priročnika nahajamo prav tehnične napotke za raziskovanje podzemlja. O organizaciji jamskih ekskurzij. o jamar­ jevi osebni opremi in raziskovalnih pripo­ močkih govorita I. Gams in M. Marussig. Odprava v jame. če hočemo, da bodo udele­ ženci varni in da bomo zbrali dovolj korist­ nih podatkov, zahteva dobre priprave. Po­ trebno je tudi zadostno število Jjudi in dobra oprema. Predvsem dobra in varna oprema brez napak je eden važnih faktorjev, ki vpliva na uspeh ekskurzije. Dobimo n apotke o ja­ marjev i obleki. svetilki, nahrbtniku, o lestvah, vrveh, čolnih ipd. Jamo pa moramo tudi izmeriti, da napra­ vimo naris in prereze in dobimo tako pred­ stavo, kako jama izgleda, ter da imamo tako tudi dokument o raziskanem objektu. O ta­ kem merjenju kraških jam govori M. Ma­ russig, ki prilaga tudi seznam znakov, ki naj bi jih uporabljali jamarji pri risanju načrtov. Fotografiranje je v vseh panogah strokov­ nega in tudi športnega delovanja nujno po­ trebno, fotografiranje v jamah daje doku- mente tudi za študij in analizo mnogih pojavov in oblik. O tem je prispeval koristne napotke mojster jamske fotografije F. Bar. Včasih se p r i raziskovanju zgodi tudi nesreča. Takih primerov je v Sloveniji še zelo malo, so pa resen opomin, da je bilo potrebno organizirati dobro izvežban o reševalno sku­ pino. Taka skupina že obstoji pri DZRJS. Nienim članom in vsem drugim bo poglavje o ·prvi pomoči jamarjem v nezgodi U. Tršana dober napotek. Posebej obravnava vrste ne­ zgod in pomoč, ki naj jo ponesrečencem nu­ dimo pri ranah, krvavitvah, zlomih in na­ svetuje. kako naj ponesrečenca iz jame tudi transportiramo. Na kraju knjižice je še prispevek V. Bohinca: Iz zgodovine raziskovanja kraških jam v Slo­ veniji. Tu spoznamo, da je naš kraški svet vzbujal pozornost že dolga stoletja nazaj in d a so naše jame opisovali že mnogi razisko­ valci različnih narodnosti. Sele v tem stoletju, takorekoč, smo se Slovenci lotili raziskovanja našega krasa v okviru Društva za razisko­ vanje jam, katerega kratko zgodovino pri­ naša tudi omenjeno poglavje. (Pri tem se je vrinila neljuba tiskovna napaka, dr. A. Serko je umrl leta 1948 ne pa celih sto let prej!). Omenjena je tudi organizacijska oblika DZRJS. Menim, da bi poglavje sodilo na čelo priročnika, ne pa da zgodovino tretjine na­ šega nacionalnega ozemlja odrinemo na kraj. P 1·i vsem tem pa pogrešamo še poglavje, kjer bi nekdo obravnaval namen, cilje in tudi praktično vrednost raziskovanja krasa in kraških pojavov, saj v glavnem priročnik izzveni pot napotek za le športno udejstvo­ van je, čeprav je mimogrede praktični pomen dela marsikje že omenjen. Knjižica je po ceni dostopna vsakomur, mar­ sikomu bo pri tem pomagala v vrste jamar­ jev, v dopolnilo pa bo tudi prenekateremu profesorju in učitelju. D. Novak MOUNTAIN CRAFT, poletna številka 1963, prinaša nekaj zanimivih člankov o planin­ skem udejstvovanju v Angliji in drugod. P. Gentil razpravlja v članku »Mountain Equiq­ ment« o najnoveših dosežkih tehničnih raz­ iskav o gorski opremi (vrvi, karabinerji. oprema za bivak itd.) J . B. Pollard piše o naj­ primernejši hrani za naporne gorske ture (članek: »Foods for Survival«) J. E. B. Wright pričenja v tej številki s serijo treh člankov o lahkih plezalnih vzponih (prve tri stopnje) v Severnem Walesu, Lake Distri­ ctu in na škotskem. Razpravlja predvsem o težavah in nevarnostih plezanja ter je nje­ gov članek namenjen predvsem začetnikom. Kratkemu članku sledi seznam valižanskih plezalnih smeri, ker je ta članek posvečen predvsem valižanskim goram. članek »The Maestri Route« izpod peresa R. B. Evansa opisuje vzpon na Roda di Vael v Rosengartenu, in sicer v Maestrijevi smeri. ►►Types of I nteriors« je zadnji iz serije štirih člankov, ki poročajo o napredovanju velikega angleškega planinskega načrta o stalni alpi- nistični šoli. Prvi del načrta, Snowdonska koča, je uresničen, ostali: Dom v Lake Distri­ ctu in kar bo še sledilo, pa bo prišlo sčasoma, pravi avtorica M. V. Harrold. V članku raz­ pravlja predvsem o notranjosti takih planin­ skih domov. lan F. Howell opisuje v članku »Idiots on the Dru« vzpon na Aiguille Dru po klasični Mag­ nonovi smeri. Douglas Scott pa vzpone v Vi­ sokem Atlasu v članku »The Atlas Moun­ tains«, in sicer najprej vzpon na Ouamou­ krim (4089 m), drugi najvišji vrh v Severni Afriki, a izredno lahek. Pozneje so plezali še v Tadatu in Džebel Toubkalu (najvišji gre­ ben v Atlasu - 4165 m). Članek zelo simpa­ tično opisuje gostoljubnost in življenje prebi­ valcev in tudi naravo zanimivega in lepega gorovja. Zadnji članek, »The Bakonjo of Ruvenzori« nas prestavi v Vzhodno Afriko. Cianek, ki ga je napisal Roger A. Redfern, lepo opisuje do­ mačine okrog gore in nosače iz plemena Ba­ konjo. Mislim, da bi morali oni, ki mrzijo črnopolte prebivalce Afrike, prebrati ta sicer, žal, kratki članek in bi svoje mnenje v mar­ sičem spremenili. Ekspedicija ne b i uspela, če ne bi bilo Benezeri Bwambale-ja, vodja no­ sačev, ki je znal s svojo izkušenostjo in moč­ jo vedn o odstraniti vse ovire, zlasti - rast­ linske. »Mountain Craft«, jesenska št. 63, prinaša vrsto zanimivih člankov . John Campbell raz­ pravlja o lastnostih kovin, ki se uporabljajo za karabinerje, kline itd. v članku »Metals and Mom1tains«. Don Whillans, ki je že več­ krat plezal v Himalaji in Andih, pripoveduje v članku »The Central Tower of Paine« o bri­ tanski ekspediciji v Cordellino de Paine na skrajnem južnem koncu ameriškega konti­ nenta. Njihovo izhodišče je bilo Punta Are­ nas. Ves prvi teden je bilo v reme izredno slabo šele v začetku decembra so lahko opra­ vili ~zpon. - J. E. B. Wright nadaljuje z »Easy Rock Climbs« (lahki skalni vzponi): to pot popisuje vzpone v Lake District~. _Tu?i temu članku je dodan podroben zemlJev1d m seznam lahkih plezalnih vzponov. - Paul Ross opisuje nove plezalne vzpone v Eagle Crag-u (Orlova skala) v Borrowd1_1leu. - D: A. J. Angus pripoveduje o plezanJu na Novi Zelandiji (v skupinah Mitre Peak in Law­ renny Peaks na Južnem otoku). - John Pol­ lock pripoveduje o »alpskem treningu« v Arolli (Alpine Training at Arolla). V izredno lepem vremenu je skupina (na tečaju v Aro­ lli) napravila štiri plezalne vzpone (na Mont Elane de Cheilon, Traverse de L'Eveque, Tete Blanche, Tete de Valpelline, in Aiguille de la Tsa. - A. N. Craig opisuje »The Snowy Motmtains« (of Australia) v istoimenskem članku, predvsem pot iz Perisher Valley na Mt. Kosciusko. Sam se je s skupino planincev od Charlottinega prelaza mimo modrega jeze­ ra (Blue Lake) povzpel na Carruther's Peak. od tam na Mt. Townsend, drugi najvišji av­ stralski vrh ter dalje na Mt. Kosciusko. Sledi še opis »edine britanske alpinistične te- 329 Jovadnice« t. j. Bowles Rocks na meji med Kentom in Sussexom. Nekaj je v ameriških in angleških planinskih revijah, kar človeka privlači: izredna širina člankov ter dejstvo, da že itak pestro vsebino bogate tudi članki iz same narave, ki sicer nimajo dosti skupnega z alpinizmom. Dušan Cop IN ALTO - Crnnaca del!a Societa Alpina F'Iiulana, Sezione di Udine del CAI - leto LII - 1963. Po nekajletnem presledku je vi­ demska sekcija ital. planinske organizacije CAI izdala nov zvezek svoje lepih tradicij bogate revije. Planinec se resnično razveseli ob pregledu vsebinsko zelo zanimive, lično opremljene, 100 strani obsegajoče knjižice, ki je izšla v sklopu številnih publikacij o praz­ novanju stoletnice vseitalijanskega društva. Uvodno besedo postavlja zaslužni 1>redsednik videmske sekcije dr. Spezzotti. Njegov spis z naslovom »Il Credo deli' Alpinista« je visoka pesem vsem goram in vsem tistim, ki jih lju­ bijo in obiskujejo. V prisrčnih, izbranih bese­ dah je avtor seveda predvsem počastil furlan­ ske gore in velika dela furlanskih gornikov. V knjižici je mnogo dragocenih podatkov o raznih gorstvih, o prvenstvenih vzponih, za­ nimivo so opisane nekatere nove smeri v severni steni Poliškega Špika. Veliko je v zvezku povedanega o favni in flori v furlan­ skih gorah in tudi ne manjka med čtivom podučnih zgodovinskih podatkov. Ni odveč, če se tukaj ptipomni, da je videmska sekcija CAI že od svojega nastanka, že vse od časov svojih prvih dveh predsednikov, učenih pro­ fesorjev Taramellija in Mruinellija (od takrat že teče deseto desetletje), v veliki, malodane pretežni meri znanstveno delovala. V knjižici je velik del pisanja odmerjen ja­ marstvu, ki se z njim italijanska alpinistična li.teratura sploh zelo intenzivno peča. Zname­ nita dejanja so opravili v jamah po Beneški Sloveniji, in sicer prav v območju Ivanca, slavne razgledne gore na sredi dežele. A mora človek možgane nekoliko napeti, če mu ni, da bi se sprl z geografijo. Kajti pisano je La Scratawa Jarna, ljudsko ime pa je Škra­ tova jama. Je oddaljena dobrih 100 metrov severovzhodno od Rupe (Casera Faidutti), ne­ daleč od Ravni (Pian delle Forcadizze), za­ selka med Caneblo, Grmovščico in Porčinjem. Po opisu je druga jama Holopwa Jama, moraš pa šele pogoditi. da je bila dotičnemu piscu v mislih Golobja jama, ki je blizu Crnega vrha, planinske vasi (po knjigah jo pišejo Monte­ fosca) nad Podbonescem v Nadiški d olini. še ena jama je tam. ki jo obravnavajo. Piše se Suosteriova Jama. Podbonesec, večji kraj, sedež občin';i leži obakraj ceste, ki pelje ob Nadiži od :spetra Slovenov na sever, na Kobariško. Jugovzhod­ no od njega je strm, a lep, zelen hrib, pisali so ga Zveticozian (tako tudi »Cronaca della Societa Alpina Friulana«, II - 1882, str. 91). Izrazita piramida dominira nad dolinama Nadiško in Aborno. Na vrhu hriba je staro- 330 davna cerkvica, posvečena sv. Kocjanu. Odondod je velik razgled po vseh straneh Beneške Slovenije, po J ulijskih Alpah in Predalpah ter na jug daleč v Furlansko nižino. V knjižici, ki jo imamo v besedi, ponazarjajo posamezne navedbe zelo posrečene slike in vešče napravljene skice. Izvrstna sta tudi papir in tisk. RAZGLED PO SVETU vk ŠVI CARSKI PLANINSKI MUZEJ V BERNU se je po l. 1960 moderniziral (adaptacije, av­ tomatizacija kurjave, okna itd.) kar je stalo blizu 80 000 šv. fr.; direktor prof. Grosjean je dobil naziv izrednega univ. profesorja, ki ga plačuje država. Muzej je bil tudi po svoji vsebini preurejen - za 100-letnico bernske sekcije SAC. Nova ureditev je pozimi 1962/63 zajela del l. nadstropja in stopnišče. Velika vzhodna dvorana je posvečena SAC. Monti­ rana je na steno karta 1 : 50 000 s signalnimi lučkami za postaje G~S in koče. Makete so vložene v vitrine in s tem zavarovane pred obiskovalci in pred prahom. Grafična pona­ zorila razvoja SAC so urejena z žičnatim omrežjem. Nove vitrine prikazujejo doku­ mente o ustanovitvi in zgodovini SAC. V ve­ liki zapadni dvorani so nove vitrine za pla­ ninsko opremo in obleko, raziskovanje švi­ carskih gora pa je upodobljeno na sgrafitto - steni. Reševalno gradivo in slike vodnikov so na novo urejene, prav tako reliefi, pole­ denitev in geologija Švice. Heimov relief o Sant.isu je dobil stekleni pokrov in s tem obrambo pred publiko, ki ga je tudi v l. 1963 ponovno poškodovala. Ograja je s tem od­ padla. V jubilejnem letu SAC je muzej do­ kazal, d~ ni depot za odslužene predmete , ampak živa ustanova za raziskovanje in pre­ sojo planinske zgodovine in bistva iplaninstva in SAC. Direktor muzeja je z besedo in pe­ resom, v radiu in tisku delal za stvar pla­ ninstva, v muzeju so snemali za film in RTV, sekcije so si tu izposojale gradivo za svoje razstave, razne firme in ustanove so se obra­ čale nanj za strokovno pomoč in zaradi gra­ diva vsega 25 p rosilcev za podobne stvari v enem samem letu. Muzej je dobil v l. 1963 tudi zelo lepa darila, predvsem zbirke zem­ ljevidov, dalje litografije, cinkove plošče, r e­ ševalne sani, Atlas Tyrolensis iz l. 1774, dva ženska smučarska dresa iz konca 19. st. Fir­ ma Jelmoli, ki je v St. Gallenu priredila raz­ tavo stru·e opreme, je odstopila muzeju vse,