Trst, v četrtek dne 2. aprila 1903.	v Tečaj XXVIII
J>	J
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 4. un pop- — Naročnina znaša: za vse leto K. za pol leta 12 K. za će t rt leta 8 K in za en mesec 2 K —- Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naroćnine »e upravniStvo ne ozira
Po tobakarnab v Trstu se prodajajo posamične 5tevilkj po 6 stot. (3 nvč.t; izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
51asilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je mtoč /
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije Sin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12.
Poziv!
Nocoj ob 8. uri bo imel odbor polit, društva -Edinost" sejo, v kateri bo storiti jako važen zaključek. V sejo pridejo tudi naši kandidatje za predstojeće volitve v mestni oziroma deželni zbor tržaški. Gg. odborniki in njihovi namestniki so pozvani torej, da se vsi udeleže nocojšnje seje.
Kriza t „Slovanski zvezi"
V	»Slov. zvezi« je velika vež na naših jugoslovanskih za^topn kov. Dejstvo je t »rej, s kater:ra moramo računati vsi, daje >Z en« poklicana V'»dif«lji«t ofi 'ijeln° pol tike naroda slovenskega. Seve la j* vs:komur tudi neoporečna pravi<»a. da to politiko stavijt pod nož svoje krtke — toda dejstvo ostaja. Ali, e tem dejstvom j« sjmjena tudi velika odgovora >*t. K<ior se čut« močnega dovolj, da j«-m'je na se toli imenitno ualog >, ki zahteva »>:itrega vida, da I«- kog led nosti, sposobnosti za hipno umevapje vsake sitiivacije in za čim v«-če izkor ščanje iste, in ki zahteva zato v ^■osebno veliki meri — finega tikta, objek-t'VDO*ti nasproti vsakdanjemu malenkostnemu trenju — kdor hoče tako čast, mora vsprejeti tudi z isto spojen > odgovornost.
In ker je od vprašanja, v ko'tki meri oni, ki so prevzeli voi^tvo oficij^n1* politik«*, posedujejo v t> potreb oo, ravnokar omaleno k val fi -car* jo — ker ie od t ga vprašanja v prvi vrsti zavsno splošno napredovanje naroda, na vseh polji 1 delovanja in snovanja, je tudi vfč nego naravno, da se javnost ženina naj utenz vnaje za vaako črto za vsak'* kretnjo in za vsako evolucijo : za vsako šah »vno potezo v tej pol ti ki, za vse dogodke v tiki skupin sp^h.
V	»Zvezi« je te dni navstala kriz t, ki se je zvršila z odstopom dra. Ivana Šuster-j; ča. Ta dogodek je vzbudil pozornost ne le v na=i jug »rtlovjnski javnosti, ampak tu b" mej drugorodn^mi strankam .
V	posebni veliki m?ri seveda me; nami Jugoslovani. Si »venski listi vseh strank se bavijo z dogodki v »Sovamki zvezi«, oz roma s položajem v tej skupini po od topu dra. Šusterš ča.
Nepo?redn: povod koraku drj. Šuster ^iči je bilo menda vprašanj*, kako naj po-
PODLISTEK. 70
Na rojstni zemlji
K.aaver-6a.ndor-QJalakl ; prevel K. C.
xxri.
Ali — nao-a.o se je j>om či toliko se stri koliaor br*tu, kdo bi mogel, da bi jima odbil —j" zavrnila Vera in lice ji je sijalo od u^nrlienja.
Ko so dovršili opravilo z grozdjem, š!i so v« skupaj poiskat mater. Ona je še vedno sedela pri viou ni hotela nikakor, da bi jo Ziatica na lomestovala. Ali bilo je že navečer, in to hiaden ve'rovit večer. Stara se je še vedno bala Martinove žeje, ki se je ob mraku povrn 1 v klet — in je nekako vendar iskal prilike, da bi pošteno potegnil iz škaf j.
— Ne — ne — jaz moram ostati tu. Tel>e bi še manje »rešp?ktiral«. A vi, deca — pojte hitro gori, da se ne prehladite. Je li preskrbljeno za kavo ? — M ari;na je res odšla v Zlati'-iao s »1m>. Zlat ca ni nikakor hotela pustiti Vere, da b ta posledoji odšla domov pred večerjo Lev se je pridružil. Slednjič je V«ira z ljubkim nasmehom na licu privolila, ali L?V jej je moral obljubiti, da takoj pošlje koga v Dragince, da obvesti Albanič*, da je ne b:> domov k veče j .
stopa klul-» ozirom na vprašanje reforme poslovnega rtda v zbornici. Dalo bi se še le razgovarjati o tem, da li je bil ta povod zadostno važen v primeri z važnostjo koraka, ca kateri se je bil odločil gospod dr. Šu9teršič. M' bi menili, da ne. Zato si dovoljujemo izreči svoje mnenje, da je bilo navedeno vprašan e le neposredni povod koraku dra. Šusteršiča, a da je kriza v Zvezi <iizireia vsled drug h predidših dogodkovT oziroma vsled divergenc tud glede drugih vprašanj.
Ni brez pomeoa p«, da se je tudi strogo konservativca »Svdsteierische Pre->sa« tudi z OMnm na meritorično stran vprašanja reftr me poslovnika izjavila prost dr. Šustersiču. Očiti mu, da se je se svojo taktiko postavil v navskrižje z dragimi strankami bivše desmi-oe-
Na adre«o »Slovenca« pa pravi isti list, da njegova argumentacija v opravičenje dr. Šustersiča vebn;a v njem domnevanje, da izhaja ista ic zgr-šenega umevanja, ker bi sieer — [>ravi »Siidsteierische Presse< — morali za to argumentacijo slutiti namen, katerega ne bi mogli na oobfi način odobravati.
Precej os ro kritiko o postopanju dra, Šusteršiča je objavila celjska »Domovina«. AH ta kritika se ne omeja le na neposredni povod odstopu dra. Šusteršiča, ampak se razteza na vse postopanje tega gospoda in soset>no na vzroke radi katerih je hitel snovat »Slovansko zvezo«. »Domovini« je napisala cek» trd ► besedo, da je dr. Šusteršič prevari! nade oorih, ki so vedno delovali na to, da naj bo slovenska delegac;ja na Dunaju jedinstvena. Kajti na to da niti mislil ni nikdo, di bi gola politična nasprotstva, ali cekt osebna mržnja posam'čnikov »nogla preprečiti skupno deiovanje !
Nikdo da ae bi bil mislil, da se bo kranjski prepir prenašal tudi v državni zbor na Dunaj. Slovenska delegacija d» nima sedaj, k> klub kljubuje klubu, ne ug'-e la, ne veljave, zbok Če^ar da se slovenskemu narodu tako godi, kakor da je brez zastopnikov v državnem zboru.
C-ljski list pa meče krivdo tudi na one, ki se n s > znali upreti dr.u Šusteršiču.
Ti pojavi v slovenskem novin-t'u — in sicer koiservativnem — so pomembni, a nam pri »E linos ic so v veliKo zad ščenje. Zal le, da je to sila žalostno zadoščenje.
Mi smo bili t"Vi, ko smo vein > apelirali do poslancev, naj ne dopuščajo, da bi sence kranjskega razdora padale tudi na de-
lovanje slovenske delogacije v državnem zboru. Mi smo brli t'str, ki smo trdili, da tu i i zastopniki, ki niso istih političnih nazorov, morejo in morajo zložno delovat-', tam gori za skopne pravic« naroda! Mi smo bili tisti, ki smo vedno klicali po koncentraciji mocij vsaj v delegaciji na Dunaju. Mi smo često morali slušati radi tega očitanja, da smo brez program«, da smo brez načel, da smo — smešni politiki.
Danes pa dokazujejo trezne slovenske novis-e, ki slede le zapovedim ljubezni do svojega MToda, da se nam ie krivica godila. Bolela so nas Caka rogaaja in zasmehovanja — tega tajimo — ali omajati nas niso mogla v prepričanju, <ia -smo se postavili na stališče, ki je edino opravič'jivo se stališča narodne koristi, in še posebno ozirom na «ovražtvo, ki grozi teoa koristim.
Z-dostrto je le, d« mora še le škoda, ki 30 obč«ti narodna stvar, dokazovati da smo Ifo'li na pravi poti.
»Domovina« označuje posamične krivce. Mi nočemo tega. Za nas je irelovantno, kdo je kriv — mi vidtm > le dejstvo, da je bil in da je še greh in da naša stvar trpi vsled rt ega greia a !
»Slovenec« vsklika v svoji polemiki z »D »movino« :
»Naše mnenje je, da pot po kateri pride jugoslovanska delegac:ja do večjega vpliva in veljave, je pot najskrajnejše odločnosti, ki gre preko vladnih intrig in vladnih intrigan-t o v 1«
Dobro. Velja, Ali Če hočemo biti pametno odločni moramo biti močni ; Če hočemo biti močni, moramo zbirati svoe moči, moramo gledati, da bo delovanje naših zastopnikov koncentrirano ; a če hočemo to, morajo biti vsaj poslanci na Dunaju tolerantni toliko nasproti programom naših domačih strank kolikor nasproti osebam.
Brez take t lerance ostaja vse klicanje na skrajn 1 odločnost — le prazna fraza.
Politični pregled.
V Trsta, 2. april* 1903 Iz nagodbenega odseka V vče
rajšnji seji nag >dbenega odseka izjavil je posl. baron Mdlfatti, da bo kakor zastopnik uboge in tnajhne dežele glasoval proti na godbenemu zakonu. Trdil je, da bo nagodba škodovala interesom tirolskih paljedelcev.
—	Ta soj — tikoj — naj Jemo koga — a po večerji vas sp-emiva Zlatica — in jaz.
—	Živio Lev ! — je vskliknila Z at^ca veselo in se je zavrtela v krogu od vese'js. A sedaj, gospo ?a moja — zabavajte se, jaz moram samo za trenotek doli, da odredim rad' večerje.
—	J »z grem s teb m ! — je rekla Vera
v zadregi, ko samt ci ve lela, zakaj jej je tako težko, da bi sama ostala z L?vom.
—	Ne — ostan; ti tu — saj veš — da na hišnih opravil b je g ispodinia vsikdar najraje sama. M-nda se vendar ne plašiš L*?va ? Ni tako strašen on — je završila s porednim nasmehom. ]n Zlatica je odf čala iz sobe.
In L "v kakor da je izgubil svoj očetov-ski ton, s katerim S3 je znal obračati do mlade deklice. Začel je nekaj g ivoriti le zato, da ni molčal. No, Vera je položila prst na usta in napravila znamenje, naj molči, a sama je šla tiho — tiho do divanČka v kotu, sela tam ter pokazala na vrata stranske sobe, ki s) bila na pol odprta in je bilo videti okolo mize inštruktorja Frana s Sveto-zarom in Olgo. Velika svetiljka, zasenčena od velike kroglje, je osvetljevala z jasno ble-dino obraze toliko inatruktorju, kolikor otrokoma. 0_i njima jtt čital iz knjige, a otroka
sta pazno pc.s'ušala in obraza sta jima bila ganjena in žalobno nategneaa. Mala Olga je dušda jok, a tudi Svetozaru ati očesi zarde-čel'. Ćital jima je biblijsko zgodovino — trpljenje Kristovo. Tudi gla? Franov se je tresel. Verin ob-az je vsprejel nek čuden zanosen žar, a vendhr ee j-i odlikoval z naj večim mirom. Popolnoma kakor izgubljena je Bedela na svojem mestu. Krasni očesi je obrnila proti višavi, a ko je iz s >be Fran nadaljeval in govoril : »E oi — eloi — lama eabaktani«, kar hoči reči: »B>g — B »g — zakaj si me zapustil« — zalili sti Be ti divni očesi s solzami, a mila Olga je glasno za jo kala. Lev je bil t idi ganjen. Pubožao potrti obraz Verin, ki je b:l ve« poln usmiljenja in ljubezni, kakor da je vzbujal v njem one davno — davno za pale občutke verske in ga prenesel v nekdanje čase otroških let. Ah — kakor da se je v svoji notranj >sti ves kakor pretresel od neke sladke žalosti. In presta vi vši se v mlado dobo, se je spom njal on, daje ravn» pred dvajsetimi in tjlikimi leti tudi on v istej sobi z malo Blanšo slu-šal i-*totako starca Likijana in bilo mu je istotako kakor tema otrokoma. Skomin na Blanšo ga je zbegal za hip, ali mu je prešlo hitro. Ves Čas je bil tako nekako čudesen, močan in velik, da v tem tr«nutku ni hrepenel po drugem, neg > da mu bodi vsa duša
Predlog glede prehoda v podrobno razpravo je bil vsprej se 17 proti 15 glasovom. Italijanska zastopnika v tem odseku posl. Lenassi in Malfatti sta glasovala proti pre -hodu v podrobno razpravo.
Nemški jazik v zbornici poslancev. Nemci se kar ne morejo uživeti v misel, da bi tudi oni živeli kakor jednaki med jed-nakimi. Misei, da so oni že rojeni za gospodstvo, jim je prešla v me30 in kosti. Tej misli žrtvujejo oni vse — torej tudi mejaebojni mir, ki je vendar v predpogoj javni blaginji. In kakor ee kakor niroi Čutijo herrnvolk, narod izvoljen<-ev, tako zahtevajo tudi povsodi predpravice za svoj jezik.
Jeziki nenemških narodov naj Be stisnejo le ob domače ognjišče v ozki krog občeva-n,a naroda med seboj — ali na javna veljavna me3ta naj ne silijo, ker tam naj velja le nemški jezik. Centralne oblasti, naj bodo nemške, vse vojaške oblasti ^aj bodo nemške, uprava državnih železnic bodi nemška, vse občevanje med uradi naj bi nemško in (kakor konsekvenca temu): na vseh važnih mestih javne uprave morajo biti uradniki nemške narodnosti iu nemškega mišljenja.
A tudi v parlamentu zahtevajo, naj se narodom razobesi Oenlerjev klobuk nemškega jez'ka. Tu se zbirajo zastopaik narodov, da varujejo tudi etiČae interesa vseh narodov. A ker me 1 te interes? spadajo tudi jezikovna prava, in ker je parlament sam posledica iste ustave, ki slon: na principu n a-rodne enakopravnosti — bi mo-ral biti ravno parlament tudi glavni čuvar tega principa.
Neme' pa zahtevajo tudi tu privilegij predpravice za svoj jezik. V odseku za spremembo poslovnika so srditeji Neme stavili predlog, naj ee nemščina določi kakor jedini raspravni jezik. Manje srditi, pa bi privolili milostno, da bi poslanci, ki ne znajo nemškega jez;ka, smeli govoriti v svojem jeziku, ali nikdar in nikoli ne smejo nenemški govori priti v etenografični zapisnik.
Proti tej nečuveni h te vi se je oglasil posl.
izjavil, da bi vsprejetje tacega predloga pomenjalo casus belli, katerega bi morali pobijati z vjerni sredstvi običijnimi v parlamentu. Kdor hoče reformo poslovnega reda, ta naj na prihaja s takimi predlogi. TJveljav-Ijenje nemškega razpravnega jez:ka bi sploh onemogočilo parlament.
Dr. Kramhf je govoril v imenu vseh nenemških narodov. Dotična nemš ta predloga
in protiustavni za-dr. Kramar, ki je
u lana božinskemu mučeniku in neka tatua stran duše mu je govorila, kako da le slede onim snetim mučeniškim stopinjam more najt za dovoljenja. In gledajoči o tem na Vero — je bil ša bolj umerjen o tem, in neka nedosledna hvaležnost, neko dalje spoštovanje je občutil nasproti mlad deklici, katero je zajel dolgim, dolgim pogledom. — Vera je občutila njegove oči na sebi in za hip je zginol vznešeni njej pogled in je deki,ca pordečela do vrh čela in očes' sti jej zakresili žarko iskro. No, v isti hip ee je vzdramila zopet in je tem skrbneje jela slušati Frana. A Fran je nadaljeval vedno. Njegove besede so se lahkotno širile od sobe do sobe, a od doli iz kulrnje, iz družinske sobe — iz hodnika so se menjavali glasovi hišnih opravil, zvonki odmev nožev, sekir, omejanje poslov, a od najdalje s* je nejasno čulo petje delivk. V Levu se je zganilo srce. To pojavljanje doma in njegovega življenja je delovalo nanj neizrečeno ugodno in prijetno in ob nagonu želje po pobožnosti je počutil v Bebi dobroto, od katere je bil ves blažen. Kar občutil j« lepoto časa kakor nekaj realnega — in on, ki je bil nedavno še okorel pesimist, šepetal je besede, ki so bile skoro povsem podobne hvali in 6lavi »ker je življenje vendar le sladko«.
(Pride še.)
človeško pravo. Predolgo že se je godila vne bovpijoča krivica, da so v sodni dvorani razpravljali o našem človeku, ne da bi obtoženec umel njega, ki zastopi proti njemu za-tožbo, ki mu ima eventuvelno uničiti ekzi-atenco — vse! Do včeraj je trajalo to v nebo kričeče stanje, da so zastopniki državnega pravdništva tožili nače ljudi v neumlji-vfm jim jeziku. Sedaj je menda led prebit.
ne puščaio ničesar. Izlasti pa ne privole nik lovati v zmialn avstrijskega centralizma, tedaj Včeraj se je prvikrat zgodilo, da je na kadar da uzakoni to, da jim ostane v dol- podaja hitro svojo potubo madjarskemu. Kaj ženski razpravi pred našim deželnim sodi-
...	w. . •	______11___A.___j _x_	n»nni4n;sftta
v od*eku sta bila odklonjena z 22 proti oziroma 2\ proti 10 glasom. T«> številno razmerje — in to celo v parlamentu, ki je produkt za Slovane toli krivičnega volilnega re<ia — ),, moralo poučiti Nemce, da Avstrija ni nac jonalna nemška država, ampak
država narodov !
Slovani privoljujejo nemškemu jeziku, kolikor je neizogibno potrebno. Izsiliti pa si
nam tudi priliko, da občudujemo neko jezikovno ekstra vaga nco.
Tu omenja list, da so označena hrvatska krajevna imena, razven se zakonitimi ozna-čenji v hrvaščini, v oklepaju tudi v ma-djarščini. Nadaljevaje dokazuje zagrebški list, da tako početje je v protislovju z nagodbo, in pristavlja konečno:
Ako avstrijska birokracija ne more de
i nest to, kar dajejo ra dovolj no. in še veliko več. Ali oni so preslepljeni po svoji domišljavosti in se ne zadovoljujejo niti s tem, da bi ne bili le jednaki med jednakim;, ampak oeltf prvi med jednakim- žnjimi ! Oni hočejo oiti visoki nad vsemi.
se iz tega poraja, to je danes poučljivoja?no	ščem govoril zastopnik državnega pravdništva
in Avstrija čuti tD občutljivo v vseh svojih	v našem jeziku ! To je v jeziku, ki je v
udih. Mesto da bi utrjeval jedinstvo dr-	Trstu uradno pripoznan deželnim jezikom, zave de)uje trad'cijonelni duh avstrijske bi- Zahvala dosego te mrv'ce pravice gre
rokracije vfdno bolj v nasprotci sireri. Da-	v prvi vrBti nfšim g. odvetnikom in pa našemu
nes se da konstatirati že pcsebncBt, da oni	narodnemu ljudstvu, ki je z vso mogočo ener-
Ali la njih aspiracija ne pride ustavnim duh ne more več epajati niti tistega svojega	gijo podpiralo budi hoj svojih voditeljev —
potom do uresničenja nikdar, ker bi moral neraštva in ga obvarovati pred iredentietiško	odvetnikov!
poprei na k.se parlament sam. V parlamentu kugo. Proti onim, ki vidijo v vsem in povsod se večin .ma razpravlja nemški, ali da bi se Tako pravi »Agramer Tagblatt« in go-	le vladne — koncesije (a la Indipenderte'!) določilo iz kij oče nje druzih — to misel naj voril nam je iz srca.	moramo konstatirati svfčano, da to, kar mi le opuste Nemci, ker do take degradacije Delo, zasluga avstrijske birokracije je,	zahtevamo na sodišču, ni nikaka koncesija, samega sebe m svojih narodov se slovanski 1 ako Nemci danes svoje solzne oči ooračajo	ker je to še le mrvica onega prava, za ka poslanci vendar ne spozabijo nikdar ! proti Berolinu, Madjari slave svoje Košute, in	tero pmo se bojevali že nad desetletja ! — In taka ie ta — naša birokracija. Italijani opevajo bratcem slavo v montecitoriju.	Pisec U h vretic je imel že 1895. leta pri-» Agramer Taglatt« od 31. m. m. nam je po- To je vspeh avstrijske birokracije, ki ra roče	liko pos'ušati, kako ga je tedanji rastopnik dal iako prit-to o karakteristiko o avstrijski videti vseh teh lepih pojavov, pač pa cčita	državnega pravdništva slikal v najtemnejši.! birokraciji, ki je bila istotaka nekdaj kakor kaj rada svojim Slovanom panslavizem in jih	barvah v lašk.m jeziku da si je bila scer ie seda,. Zagrebški list nam je podal ogle- pod to pretvezo pritiska, da more tem ložje	vsa razprava skoraj :zključno slovenska ! Naj-dalo v katerem vidimo to b rokraoijo, kakor- -lu«ti - nemškemu in italijanskemu irre-	več pa nas je bolelo, ko je zsstopmk in branja je in vidimo tudi usodne sadove nje de- dentizmu, tema dr struktivnima silama pioti	nitelj zakona - kakor v zasmeh - zgovo-j življenskemu nteresu države.	ril na zaključku svojega govora — par slo-,
"Tko se kedaj dogodi nemogoče in česar! Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada	venskih besedic!
se ne Mi, da bi tudi »Austra erit in erbe poročajo, da je vest o bitkah pri Mitrovici Naša sveta dolžnost je, da se na tem. nitima« izgubila svojo barvo, smeli bomo povzročila veliko vznemirjenje pri turški	mestu toplo zahvalimo našim odvetnikom zvračati odgovornost za to v prvi vrsti na vladi. Boje se splc ine ustaje Albancev, ka-	osobito pa dr.u Gregor.nu - ki pa po mne-avstrijsko birokracijo Vzlic terih je že 20.000 oboroženih. Mitrovica je	nu nekaterih narodnjakov — »nič ne de-p rednosti m, katere moramo istej priznavati. *bo zavarovana in moglo bi priti do gro-	laje« ! Zahvaliti se jim moramo pa tudi za kakoršn ju je tudi brez dvoma njena spretno-t «ega klanja, ako pade to mesto v oblast	vse drugo, kar smo v zadnjih 10 letih pri-V poklicu, niena zavest dolžnosti in njena Albancem. Gotovo bi Albanci v tem slučaju	dobili v jezikovnem vprašanju poštenost, vendar trpi na nekem pogrešku, "morili tudi tamošnjega ruskega konzula. Ti naši odvetnik, so bih prv, v vseh katerega mora se stališča splcšne" državne | Utrjuje se tudi, da je albanska garni-	slovenskih pokrajinah, ki so vr civiln h prav-blaginj označiti za jako nevarnega in ki ob- v Vldiz Kiosku demonstrirala v prilog	dah do rajviče instancije hodih v rasom slo-čutijivo reducira nj.ne druge dobre lastnosti, i »vojim soroj.kom, a to vest zanikajo uradni	venskem jeziku. Oui so nam izvojevali, da Avetri Vka b rokracija ee namreč še vedno krogu VCsr grad so se povrnili včeraj	naše više deželno rodišče izdaja sedaj izvini mogla sprijazniti s pogoji obstanka za Blaa bcy in dva člena komisije, ki ;e bila od-	nike razsodeb v slovenskem jez.ku, doc m je državo. Udana tradiciji, v dobrem in slabem, PmImi me<l Albance, da jih pomiri. Isti	poprej pridodejalo le slove»ke prevede, m da
J	■ i	i i.	v i-	1___ ____:	__ a___—__m ^ninaln N ntTnnni na n
vlada mej njo, z le malimi izjemami, tudi še flanes *tari centralistični duh in posebno še
bedo vladi poročali o vapehu svoje misije.	smo v tem pogledu mi tržaški Slovenci celo
Albanoi, kateri so napadli Mitrovico, so	pred brati na Kranjskem ! ! To, o gospoda,
oanes ►•tari cemrausucni uuu m pustimi* »e	'	^	»	r	,
misel na .no *t*ro nemško-nacijonalno pred- sultanu odposlali brzojavko, v kateri so iz-	niso malenkosti, to je rad resnične plemenite;
načenje ki se noče umakniti ustanovi enako-i javili, da ne bodo prej m rovab, dokler se	narodne odločnost, in gospod dr. Gregor,n je
pravnosti in ki hoče nenemško piebivalstvo ne prekličejo reforme in se ce odpustijo	v slučaju Skrkovem podal sjajen »gledalo-
države nekako le trpeti. V glavcem treba to! kristijanski orežoiki. Aibacci pretjo napasti	v e n s k e g a r a d i k a l i z m a - v de-
pripisovati, kakor rečeno, tradiciji, ki te more !Prizrend in Prištino. Bati se je, da	j a n j , h !
tem lože ohranjevati, ker so vodilna mesta j bodo Albanci napadli roški konzulat ter ga Je mogoče, da poreče kdo: »Evo, taj
državne uprave v Avstriji po največ v rokah «°ičili.	Piše' k*r Je d vi sen ker mu ne,e ! Ta,
Nemcev, n ker ,e ako redko dogaja, da bi	Srbska vlada je svojemu diplomatičnemu	»kadi« onim, k, so - ako so kaj storili - vr-
se kak av-trjski miniUer nemške narodnosti zastopnikov Carigradu naložila, naj se pri	šili le svojo d, lžnoat!« Na t, ke glasove poznanih
priuč i kskeiiiu slovanskemu jeziku. V mali j turški vladi prit« ži ;adi nevarnosti, katerim	večnih nezadovoljne žev ne bom - o< govarjal,
meri vzdržuje to tradicijo tudi narodni ponos, i «> neoboroženi Srbi v Turčiji izpostavljeni	za sedaj podrobno, ker je meni le za stvar!
ki se prehudo poraia v primeri s potrebami vskd napadov Albancev. Istočasno naprosi	in ne za osebe.
države, in pa tudi ona ljuba komodnoat, ki ^beki odposlanec ruskega in avstr-ogrskega	Izjaviti pa moram, da jaz pisem vedno, |
zadržuje učenie slovansk h jezikov. Kdo je ! pomnika za podporo v tej zadevi.	le kar se meni vidi prav in nič druzega - ;
pa oni, ki mora plačevati te nezdrave odno- | Kriza V Bolgariji. Glasom porcč.la	Vedno še sem rekel zol u zob in bobu bob, |
-aje s škodo na svojih življenjih interes,h ? V »Informaticnc podal je bolgarski minister-	brez obz:ra, bol, to vgajalo «1, ne on,m,
Ta je država eama. S t«m' se seveda odtu- ski predsednik dr. Danev sledečo izjavo glede	katere ali proti kater.m sem pisal .
jaje več na prebivalstva od »radništva, kar ne ! krize : »Že delj časa opažam nekak duvali-	Na svojem večletnem skromnem sodelo- |
more nikakor povzdigati javne blaginje in zem v polit ki kabineta, duvalizem, ki je	vanju sem moral — v kljub temu, da dela m i
čuta -kui.co^ti	^	navstal vsled različnih političmh nazirtnj med	le za stvar in ne za plačilo - požreti marsi-
. ,	. , . . j . . . rnenc j ia vojaiai ministrom generalom Pa-	katero grenko, aH, kakor se je sedaj začelo
Ak i moramo take oMoossje oožaJoTati	J	J	&	. , . .	, ..	___ u;	*r11
, . . . . Tiriknvnm	zbadati in napadati na vse one, k, se tru-
že radi sv« i li bratov v enostranski polovici, P	...	, .	.	uro
. ...- j	j I	Temu duvalizmu m( ralo se ie enkrat	dijo za narodno stvar — to presega vfe
in ker želino, da cstace neomejena vradnoBt! 1 emu au\anzmu m< raio se j« ^u^iut j ^
> Auetr a erit in orbe ultima«, t, daj moramo 9toriti	ker bi bil ficer Postal °9< deQ	meJeQ, .	. ,	„.ifenih ,tro
t. centralistični duh avstrijske birokracije - ^želo. Radi tega sem od kneza zahteval	T^^uTi
^lovati tembolj, ako se ta vpliv pora a takojiajo sankcijo dosedanje politike kabi-	nov« eamega krit'kcvanja in začnite d e 1 a t i
tudi pri na,, .ar se ne dogaja ravno redko, -ta in v slučaju, da se to zgodi, tudi za-	m "gotov jam vas, da vam preide
a m pa k se je tudi sedaj goolo.	-no sedanjega vojnega ministra Paprikova	soditt ,n obdati one k, - - delajo !
„ . . « . , . . . .	t drugim vojnim inioistrom, ki bo soglašal	Ona prokleta nesloga, ki tlači ze t:soč-
\ edni zadnjih sei pos ansbe zbornice	& j	»	„ „ • „ - .
-	J	^	.	g dosedanjo politiko kabineta.	letja Slovanstvo, ono pomanjkanje zmisla za
v Bu .mjiesti sme. se ie historik ia ped-	... ,	, ..	.	.	• -___i ,
,.	"	,	Knez je odr» kel zahtevano sankcijo,	dsciplino, izg'ne n;j izmed nas.
predsednik Kos utove stranke, gosp. poslanec	J	, . . .	. .	,	,	. , .. . , , , -
,,	rr,	t j.	, vsled česar s^ in b.l prisi jen podai ostavko	^fj imamo vsi dovolj dela, ako hočemo
Koloman pl. Thajv, §kl;cevati na nebo	r J r	J
izjavo necega visocega generala naše skupne
kabineta.
doseči vsaj del vseh onih pravic, ki nam ti-
. . , - i . * i	Kar se tiče nevspeha v pogajanjih s čejo pa naravni in božji pravici ; in le ako
vojske, ki ie tirvat^tei sluzoeni jez k pri naših	r „ , J	_ .	. .
, , ... . , ..	polkovnikom Savovom, morem reci le toliko, nadaljujemo za pričeto delovanje se skupnimi
d<■mobianc h ozaacl kacor »koncesijo pnsmo-	Y J J	r .	, . . , ; ,
... , , „ , _	da sem. v želji, da iz naše armade odpravim m( čmi, smemo upati na bol so bodočnest ; le,
jene ma barsse velikodušnosti«. — Predvče-	' J .... . . r r ,	, • ,-
.... , . . ,	antafir<»nizem med csstniki-emigranti in čast- ako bomo vsaj mo-abio podpirali svoje vo-
raj(»n;;m pa smo se megli prepričati ;z neke	^ .,,,».. « .	v	• ..
, .. , ' , .. . , ,	niki-neemigranti, zahteval od polkovnika Sa- ditelje, dosežemo ono, česar vsi težko pnča-
urar ne objave, da duh, ki je narekoval	B ' . . ,, , - . , , .
. . , . .. . . .	v ova naj bi nekdanjega < migranta, polkov- kujemo. V nasprt tnem slučaju lahko izgu-
ST »rnjo iz avo, ni nikakor tuj tudi visok m	' J ..,»».» , .	• u -i- j
. . . , . . . .. ,	nika Dimitrije v a, imenoval naceln kom bimo 5e ono malo, kar sneo si pnoorili do
civila m iostr»janstvenikom A\ stnje. v du-	J ' . . . . .	.
Da ,kih ia , eiUMkib I:«,h .»h.j.U M je	OT Je 14 I*0^ °'ikl°- « ^upn.m,	!
...... . . „ * , -	nil. vsled česar eo se pogajanj t pretrgala«. Ako bi oni, katerim so namenjene besede,
predvcera -n m objava c. kr. nnančnega mi-	' ...... .
*, . .. . - , , L	Kriza obstoji še nadalje in se se ni po- hoteli uvaževati ta poziv, storili bi največjo
msteistva, ki se tiče povrač&nja in koleko-	* ... , . * .	u-
, , .. . . « . ,	trečilo sestaviti novega kabiotta, vsled česar uglueo svojemu narodu, z/isili bi cin —
van.a obl tracij vzajemnega državnega dolga,	„ , j	j-u i-
, .1- t	se je zasedanje odložilo. resciČneea narodnega ridikalizma.
v kater, obla vi so navedena tudi p< sredo-	j j e>	°
J	a ..	' .	___E ran Kravos.
valna mesta za nnacoijelne operacije >v
Ogrski«. Kaj moramo tu opaziti? Opaziti	x ^ohi Metsto venca na grob pok. senatnemu
moramo,, da njeg. ekscelecca gcap. avstrijski	1 rZaSKB VfcSU. predsedniku Abramu p< darila sta Ivan in
fio. minister pl. Bohm tudi posredovalna	Zopet TSpeh onih, ki res - delajo! Milka 30 K ženski podr. družbe sv. Cir.la m
mesta na Hrvatskem uvršča »v Ogrsko«.	Do'go — predo'go smo čakali! Predolgo Metodija.
Ni trebi pa, da se vstavljamo le pri čudnem	smo morali mi slovenski državljani v Trstu Politika T cerkvi. Ljubljanski »Slc-
zemjep -nem in državno-pravne m znanju g.	čakati in gledati, kako se nam odreka naj- venec« piše v svoji včerajšnji številki
fin. ministra, ampak njfg. ebsoelenca nudi	svetejše državljansko — ki je ob enem tudi takc-le :
»>Edinost« izjavlja slovesno, da se več »ne bo bavila z verskimi zadevam.«. Z velikim zadoščenjem smo vzeli na znanje to penzarijonalno izjavo. Upati je torej, da bo v Riomanjih mir, ako se bo tega držala.«
»Mi i7javljamo na to — kakor emo že večkrat izjavili —, da se res ne pečamo z v e r 3 k i m i stvarmi in da smatramo jedino poklicane v verskih stvareh — cerkvene poglavarje. Pač pa hočemo tukaj ravno tako
slovesno iziaviti, da smo se in da se bomo
•t *
vedro bavili z onimi cerkvenimi stvaimi, ki obeezajo cerkveno-političn i del programa našega naroda. — To smatramo v prvi vrati za svojo nalogo, boriti se z vsemi močmi, da se nam vrne C'ril Metodijeva slovenska cerkev. In v tej borbi ne bi smeli biti mi osamljeni, ampak z nami bi se morali boriti vsi slov. rodoljubi, in tudi oni, ki se zbirajo okolo »Slovenca c.
Kar se dostaje druge opazke »Sloven-čeve«, namreč, da bo sedaj v Ricmanjib mir, moramo »Slovencu« zopet in zopet pozvati v spomin, da je bil v Ricmanjih mir, in sicer tabo lep mir, da so se mu divili celo misijonarji povodf m "nisijona ob prazniku sv. Jožefa lanskega leta.
L»?tos pa v R'cmanj h ni miru, ker je lat'nska cerkvena oblast pustila z bodali raz-gnati cvetočo katoliško o! Čino samo zato, kerje imela slov. glagolsko bo gosluženje!
In »Slovenec« je ca sramoto svojemu divnemu imenu branil to početje ! A ni se čuditi temu, ker je sam slovesno izjavil, da je privatno podjetje in da ni glasilo nobene stranke.
Ko bi bil po-t^pal »Slovenec« nasproti dogodkom v R cmanjih tako, kakor mu veleva slovensko rod ljubje in pa čast onega stanu, v čegar imenu mnogokrat govori, ne bi bilo prišlo do tega, da bi se bil zrušil oni mir, ki je prej vladal v Ricmanjih. Zato bo moral — hečeš nočeš — noBiti tudi odgovornost tia groznih posledicah.
Dogodki v Ricmanjih. Spiitsko »Jedinstvo« poanemlje naše poročilo o pogre bih Josipa Pregarca :n Anke Kuret ter pridodaje :
V=e to posneruljemo iz »Edinosti«, iz tega lista diva (orjaka) na obzidju nareda svojega.
Posnemljemo. ali srce nam je tužno ! Evo, kaki so n« kateri naši pastirji ! Je-li potrebno, da se vse to dogpja na škodo vere in cerkve ? Ali dogaja se sarco zato, ker so latini^atorji, ki ne čutijo za mš nrrod, postavili latinski jezik nad vero, nad cerkev, samo da se odkloni slovanski, samo da cerkev ne bo prava ztščitnica naroda, ki jo ob< žava, a kije tako izpostavljen za svoj obstanek nasproti poznanemu z i s t e m u posvetne oblasti. Da uetrfza tej, ali bolje, da se tej poslednji ne zameri — evo, kake posledice seje cerkvena oblast tudi v Trstu, da je žalovati pred Bogom, ker je to velik greh. Ali ni narod kriv, in on ne bo odgovarjal pred Bogom; odgovarali bodo pravi krivci, a pravični Bog pomore narodu svojemu, ker se ta bori za pravico in resnico, ker noče, dopustiti, da cerkev Jezusova postane služkinja izvestnih politikov.
Kaj hočejo ljudje v Romanjih? Eno samo: da h odo mogli slaviti Boga v svojem jeziku, da se bodo mogli zatekati v cerkev kakor k svoji pra^ i in ljubljeni materi — *da v cerkvi najdejo zatočišče, tolažbe in obrane. Ali latinizatorji m č^jo tako, ker bi hoteli, da tudi cerkev postavijo v službo narodnih protivnikov, da se v cerkvi raznaredujejo naši otroci, kakor se raznarodujejo tam v italijanskih šolah L?ge.
S'ovenski kmet torej, v Rifmanjib, braneči svoja prava, brani ob enem tudi ona vere, brani čast, dost •janatvo, nezavisnost cerk\e katoliške. In « n zmaga, o i dobi svojo nagrado pred Bogom, a pred v?em narodom Hrvatov in Slovencev večno hvaležnost in slavo, dokler bo solnca n meaeca.
Tam je na strani onih Čestitih kmetov srce n živa vera z najglobljim prepričanjem, na strani Jatinizatorjev ni ne s'ca, ne vere, ne prepričanja, ampak je le hladno rečuna-nje radi (osvetnih oblasti, radi italijanskih in nemških ntmenov [ roti našeu u narodu, formalnosti in si fizma.
Kajti, ali bi Bicer dopuščali, da se radi latinskega jezika v Rcmanjih pokopavajo mitvi brez duhovnika, da otroci rastejo 1 rez svetega krsta ? ! Preokrutni fo ti latinizatorji, brez Fica so in brrz ve?ti... ali Hog je
pravičen. Brg, ki vse zna in vse vidi, obrće svoj milostni pogled ca one dobre kmete, ki ttko in toliko trpe, ker ljubijo Njega, ker Ga hoče;o slaviti svojim jezikom, da j"m živa beseda Njegova navdahuie prsa, v katerih bijejo toli plemenita frca za sveto vero pra dedov.
Pravica In »Piceolo«, Kakor smo sporočili že v včerajšnji številki našega lista, je »lednj Č vendar-le tudi na našem deželnem sod š'u v Trstu dovolila mrvica prav'ce, za katero smo se že tako dolgo bojevali ;n ka teri hoj so tako energ čno in neustrašeno vodili naši -lovenski odvetnki. Državni pravd-nik ;e t^rej na včerrjšujej razpravi v prvič govor. 1 slovenski in se je vsled tega vsa razprava od začetka do konca vršila do zaključka v -loven*kem jeziku. Ta čin pravice je Zidom okoli »P ccola« seveda pognal kri v obraz in danes baba z lesnega trga zopet ponavlja svoje deklamacije o izključno itali jan-kem značaju tržaških °od;šč in ponavlja svoja bedasta doka-o.Tanja o potrebi jednot-Detra itnl janskega jezika za jasnost poslovanja. Po *P'Veolo«-vi 'ogiki je torej na korist pravoso lstva, da se obtoženes in njegovi sodniki ter obt^ževatelji ne rpzumejo med seboj in je na škcdo pravoscd&tvu. ako se slovenskega obtr ženca sodi v slovenskem jeziku. Ako se vsa razprava vrši le v enem jeziku, potem je to po > Piocolove»o< doka-vanju — zmešnjava, ni pa zmešnjava, ako se na razpravi govorijo raz-ični jezik ! Ce je govor t o taki zmešnjavi, je ista pač pred-m v elavah Zidov pri »P-ccolu«.
Zakai pa »Pieeoloc ne zahteva, naj se tudi po dalmatinskih Bo liscih uvede samo en sodni jez k? ! Seveda jim to ne bi bilo prav, ker b s» potem tr< ral *am laški j'z k umakniti hrva*s-emu jeziku. Ali Z rije pri »Pic-coia« naj si zaporanjo. da kar je prav za Itr-lijenc, je prav tndi za Slovence, kateri se ho^o takf> d Igo borili za svoje pravice, dc-k'erjih dosežejo, pa če radi tega vsi »Pc-eolovi« uredniki od jeze popokajo in ce radi tejra tudi po vseh pr mor-kih pokrajinah po polnoma izgine oni »italijanski značai«, o katerem reprenehoma čenča Zid na lesnem trgu.
C kr. uradnik in slovenski jezik.
Z ozirom na notico, pr občeno p« d tem na-slovr m v s<,b tni številki, smo naprošeii, naj po:?sn mo, da tam napadeni uradnik res ne zna slovenski, a se ga hoče naučiti. Nikdar pa da nu ni navada, da bi se žaljivo vedel nasproti slovensk' m stran k? m.
Ce je tako, tem \ olje.
Postajališče r Itarkovljah. Barkov-Ijaai se že d >lgo časa potegujejo za to, da bi iužna železnca napravila postajališče v Harkov jah. Mestna d bgicija je v svoji zadnji Sf»ji oklenila zavreti s=* za to željo Barkovljanov.
Pristaniške za sv Križ. Mun'eipalna delegacija je v s o,i z do i seji sklenila podplati pri pomor-k vladi p-o5n:o Križane v za p večanje pristanišča za sv. Križ.
Vabilo. Podp sani * d^or vabi =v je gg. pevee in drrge člene na izredni občni zbor ki s« bo vrši: jutri v petek, dne 3. aprda t. L točno ob 8. uri in pol zvečer v pro-to rih »Slovarske C taln ce« s sledečim dnevnim redom :
1. Pristop »Slovanskega pevskega društva« u-tfcov jajf.či se »Zvezi slovenskih pev-sk h diuštev«. 2. Morebitni predlogi. — Mnogoštevdne udeležbe nadeja *e
ODBOR
»Slov. jev. društva«.
Opomba. Po zredrem občnem zbo: u se lo vršila skupna vaja, na katero to vabljeni vsi gg. pevci in pevke, da «e iste v polnem štfvilu tideltže.
Po vre neso enem letu. Iz sv. Križa nam p š*»jo: Pred več nego enim letom so bratoma TrrjaU ma naznani tatovi ukradli iz st no nnja — - o ni bilo nikogir doma — zla tac i ne v vredn sti kakih <500 K. Sedaj Še le so prišli na fcled — tatici. I-ta jr 32 letna K. G.. I atero co min lo nedeljo, dne ~J9. t. m., od%*e;i orožaiki v Tr*t. .NVkaj ukradenih stvari so našli pr njej, nekaj pa v — za-stavljaln ci.
Velika nesreča. S:Loči se je v ulici Manz ni d< god la ve;ika nesreča in sicer v hiši št. 2 C, kjer je bila v pr ličju zaloga usaja in čevljev trgovca Franu Granfctelli-ja, poleg te zaloge pa brivn ca E Ivar la Gri 1». Gospa Elizabeta G-an^.telli se je namreč sinoči po Jcla v zalogo, da spravi t* m nekaj naftaline. Ko ;e pa zažgala žig co, da bi pri-ž-ala svečo, je nastala sdna eksph. z<ja. — G tovo s« je vnei plin, kateri je t«*kom več
dni, ko je bila zaloga zaprta, spuščal iz cevi. Eksplozija 'e bila tako silna, da je železna vrata (roulet) zaloge odtrgala in vrgla na nasprrtno stran ulice. Granatelli pa je, dasi-ravno močno ožgana. vendar mogla pobegniti na plaro.
Nedalie je eksplozija podrla tudi steno, ki je ločevala Granatellijevo zalogo od briv-nice. Na to je v obeh prostorih navstal požar. ki je vse, krr je bilo notri, v kratkem uničil. Razun gospe Grfriatelli bile so ranjene Št'ri druge os*be. ki so se trenotku eksplozije nahajale v Grullovi brivnici. — D( šli ognjegasoi so pogasili pržar in tako zabranili, da ni razširil.
Driffce	V četrtek, dn 3.
aprila ob	*rr; nradpol^dn« se bodo v? led
•trtd^t tuk. 2 rr, okrajnega •»o- iiščr.	■
vilnu stvari ^r^'1!« sl^d^če dr^žb« prrm^nin ; ulica Farneto 14, h sna oprava; ul ca del Kivo 15 in 26 in ulica G;rstiani 7, hišna rprava in razno ; trg Piccola 1, 29 metrov š'( fe in rs^no ; Passo S. Giovanni in ul ca Barriera Verchta 7, hišna oprava in oprema v zalogi n razno ; ulica Pieta 23, mizarske klopi in razno ; ulica Istituto 3, hišna oprava; ulica BoFehetto 28 in ulica Amalia, oprema v zah gi: ul'ca Amalia 18, hišna oprava.
Vrfmen^ki vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 8.2, ob 2. tiri po pni 11 d ne 12.5 C. — Tlukomer ob 7. uri zjutraj 759 2. — Danes plima ob 0 32 predp. in ob 11.23 pop.; oseka ob 6 42 predpoludne in ob 5 35 popoludne.
škim iera'cem, da se na svojem »kulurnem* j ob 7. uri ob pozdravu vojnih ladij na^topda potovanju izognejo slovenski Idriji!	| pot v Kodanj, spremljana od ladij »Nvmphec
* Mestna hranilnica v Kamniku. V in »Steipnerc. mesecu marcu 1903 je 164 strank uložilo K !	• " „ .	,
«6.137-82. 84 Mraok v^.ignilo K 1« 842 86, PUNAJ 2' <B > 'Wiener Z,Wtnn«* °b 21.tr.nfam fe )« izpla<-| lo pusojil K 66020. i»vlja: Ce9ar ^ l""elil
Staoje hranilnik v Ing K 699.01014, Btaoje! finega sodiSSa v Trstu. Franu Em.luoonte hipetefoih poarnil K 469.276 88. Denarni' Smeohia, ki je pridobljen v službovanje m,-promet K 219 72370.	] n^sterstv« aa pravcs.dje n.alov m auaJaj
__I dvornega svetnika, ^prostivsi ga o l taks.
Inštalacija župana v Pragi. PRAGA 2. (B) Danes predpoludne se je v dvorani za seje v mestni hiši vršila in-šta aoija zopet izvoljenega župana dr. Srba. Na to 8lavnost so prišli namestnik, mnogo poslancev, zastopniki oblasti, duhovščine, društev in korporacij.
Dogodki v Maroku. LONDON' 2. (B.) »Morning P^st« javlja iz Tangerja : C'sta v Fes je zaprta, ker se 1 i e boj mod plemenoma Beni Ha'csan in Šer-Agda. — Tudi pesta med Tangerjem in Tettiflnom s* ni odprta. Iz različnih okrajev pr hajajo ve> ti o nemirih, a vlada se kaže nedela vo.
Vesti iz štajerske.
— SlaTrost na korist družbi sv. Cirila in Mftortija v Mariboru. Mi smo že
priobčili, da ^e v Mariboru pripravlja Javnost v velikem zlogu na korist družbi sv. Cirila in Metodija. Sla-n^st pr rede: ol e I podružnici družbe sv. O r la in Metodij.°, Ći-1 taln ca, športno društvo, društvo »Msr bor«, bralno društvo v Studencih n »Dravsko pla-■ n'nsko društvo«. Slavnrst re bo vršila dne 7. ' 'unija v vsi h prostor h » Narodnega doma«.
Vesti iz ostale Primorska
X Nečuveno ! Nt ki uradnik v Dubrovniku je zaprosil neki urad v Zadru s hrvatsko brz javko za neko "nformac jo. A dobil je odgovor, da troapodje v Zadru ne umejo teg« jezika. V d« želi, fei je po 98 o'*stotk h hrvatska oz>rorra Frbska, je torej uradnikrv, ki ne umejo dfže'nega jezika in se še baba;o s t^m! Najlepša p^ je ta: irad-nik, ki je pokazni svojo absolutno nesposob nost za službo v Dalmaciji, je ostal na shojen: mfFtu, t a to pa je oni uradnik, kise je drznil rabiti deželni
jezi k, dobil ukor in je bil v namen kazni prestavljen v drug oddelek.
X Iz Dutovelj na Krasu nam pišejo : Ko bi imel.« postaja služiti «amo < bČinam : Kopriva, Skopo, Drtovlje, bi bila prmerna na mestu, katero je za i*to odločene. Ker pa ima ista "lužiti vsem občinam na v-hodni in zahodni ftrani Dutovelj, a teh je vf-liko, mora se i^ta prestaviti vsaj k cesti, ki vodi iz Krajne vasi v Putovlje. \'se te občine imajo df1 j v' č prometa s Trstom. Tja ekspor jtujejo vee sv<vje jiridelke in zopet si dovs-ž^jo \ se potrebno iz Trsta. Pottaja na i - tej 1 ce sti bi bila torej za vse te < b*ine na;pri-mern ša: tako tudi za vojaštvo, ki prihaja semkaj na vaje vsako U to. Vte bča kr rist zahteva to^ej, da s« po-itaia pomakne k Du-tovljam, kjer se tudi križajo ceste, ki vodijo od tod; v Sežano, Tr^t, Vipavo, Gorico in Dolnji Kras. V^ak^ko ima priti postaja k temu središču.
Razne vesti.
Francozki vojni minister umirovljen. Po
zakonu ort leta 1H7»> stavljajo se ua Fran-cozkem general« brigade p 63, a generali di-vizijonarji s <>f) letom v pokoj. »Journal Office'« od nedelje javlja da je predsednik generala An^rča, »losedanjega vojuega ministra stavil v rezervo peDeridnega štaba. Ob erem je Andtč dc bil mt daljo, najv:št. vojaš; " odlikovanje, katerega še ni dol il no ben vojni uinisler.
Sneg v spomladi. Iz zsgre^šk h listov
po-nrral.emo, da so bili vrhovi zagrebških in samobr rskib g- mi v^ersj pokriti snegrom.
Pretresljiv dogodek na pokopališču. Te
dni ie v Szap3 egenu na Ogr^kfm Ifžal na smrtni postelji irg^vf e Josip Urban, ki si je tekom svojega življenja prihranil lepo svo-j tico ^ JO 000 kron. Ko se muje bližala smrtna, ura, naprosi je, naj mu prejo v hranilnico] po *-hraD:eni denar, <!a v d> vsaj enkrat sku-
klad. ŽfHa ^-e mu *
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost" v Trst«
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (eolsko poslopje). Cene dn se ni bati nikake bonbureirce.
paj ves svoi pr hranjeni -a
,!ni!s
n
M
je »polnila in na smrtni poatelj; se je po sin vil od s«oJu sv*( f ga runngoltrtneg? truda.
Ko je trmošnj« prebivalstvo iz' e'elo ° j tf re uli čaju, trd il s je. da je to ^laho zrame- i ^ nje ter da re o pogrebu trgovca Urbana do j ^^
gf<d: kaka nvsnča.	|
r -----i » --------• 1
H
Svoji k avojim!
ZA LOGA
pohištva
In rt?3 ce je zg> d 'o jehjeg?. Ko so
neka; prav nepn-
namreč njegovo kr?to epu ščali v ianrco "-e jn jedne-Dii pogrebeev izmuzni'a vrv iz rok--> i t kr3ta je padla v plobr čin«-, kjer se je razbila, tako, da se je truplo p kazal « pr^str?ženina oč^m navzočih, ki so v groznem strahu pobegnili s pokopališča. Truplo so r> t°m spravili v drugo krst^ in je i« ko:>a i.
Loterijske	številke,	izžrebane dne 1. aprda :
Brno	69	7t» 32 84 80
Ic-. moft	44 72 85 62
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih n aorti h.
Ilufitrovan cenik brezplačno in franko.
at*?	s^JC
n
n
*
dobro poznane
tovarne lizarsle zadruge t Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroStvooi
prej ^nton Černigoj
Trst, Via di Piazza veechia (Rusario)
št. 1. hiša Marenzi.	^
Največja tovarna pohištva primorsts deželt ^
Solidnost zajamčena, kajti les »e osuhi ^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — kajhoij udo&no.
dernl sestav. Konkurenčne cene.	^
Album poJ&iitev brezpla£»a
n
n *
s?
X
H SiJ*
% ipT- n s h j * i-1-
i 9- ,'Jt



Vesti iz Kranjske.
* Naredno radikalni akademiki k ran j
ski bodo imeli s-stanek v I/ubijani 4. mal. ! travna. Na dnevnem redu bo med <l:ugim dogovor o ferijalni f rgan'zaeiji in o pripravah za prvi vae-slcvenski si od narodnc-rtdi-kalnih dijakov, ki se ra» vršiti leto? po leti. Lokal : re*t. Auer v \V<»»lovih ulioali Zadetek ob 8. uri zvreer.
* Nemei v Hrijo. — Iz Idrije
Cesar Viljem na potu t Kodanj.
KJEL 2. (R.) Ceser Viljelm jp dospel
' e« mkfj ' b 6. uri in t'i^'e'rt zjutraj ter
1 i«.. • podal na krcv 1fd je »Hohrnz« llern«. ki

smo
prejeli
Nemei, kar ne morejt^ pr zabiti, da je nekdaj »nemSka I lr ja« postala ?ist'j slovensko m'sto Da to izgi.bo legije pozab;jo, prirejajo svoje fz'ere v nsse mesto. Da-si eo fe korenito preprfati o priliki turnerskrga Davala, da v Idriji ni vež m( žno j rop: giraii nemfk h teženi, r-< 5ejo nas vendar zopet csre?iti b svojo kulturo. Kakor čujemo ua-merujejo namre6 ljuhl;:icsbi nemški "gralci prirediti tukaj več predstav. Kakor smo čitali, ne zn. jo ti remški igia'e: brzdati sov-ražtva do vsega, kar je slovanskega. Zato je naravnost izzivanje, da &i drznejo prirejati predstave v popolnoma slovenskih kraj h. Id rijani smo znani » cer kakor zelo gesti -ljubni in miroljubni ljudje, vecd&r ne bomo trpeli mirno nemških provokae:j. Dokler ne bodo smele sprejemati slevfnaie manjšine svojih fdo^ aaskih brstov, kakor se tpodob»-, tudi mi ne booco s rejemaii izzivajoč h Nemcev ksker goste. Svetujemo zatfgadel n<m-
Sidonija Izabela Abram, rojMia Matzenauer, naznanja v svojfm in v menu svojih hee»i Amelije. udove Bazarig. roj. Abram, Antoinette Foerster,
udove Šabec, roj. Abr?m, svojega zeta Antona Foerster in svojih unukov Adeline Bazarig, Janka in Milka Sabec pretresujočo vest o smrti našega skreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega reeta u tasta, veleb'a-gorodrega
Filipa Abrama
senatnega pre<i?fdnika na c. t. najvišem in kasacijskem 5odišču, predsednikovega namestnika najvišega do hodarštvenega urada in eodiš^a za patente. vite-/.a St*-fanovf ga in Leopoldovega reda, imejilelja t'ustne medalje za 40 letno slnžbovnnje in jubiiejne spominske medalje itd.
ki jo v sredo, dne 1. aprila 1903, ob '/* 1. uri zjutraj p> kratki, težki bolezni previden s sveiimi zakramenti za umiiajoee, v f>8. letu svoje dobe mi'no v Gospodu zaspal.
P< /x nisk i ostanki dragega pokojn ka se prevedejo v petek, dne 3. t. ra. popobulne \>b na 3. uro iz hiše žalosti, VIII. Piaristengasse, 26. v župno cerkev pri Maria-Treu (P. P. piaristi) v Joeefsstadt. Tu ?e blagoslove slovesno in prevedejo potem v Frohnleiten pri Gradcu, kjer se v soboto, dne 4. t. m. ob 4. uri prpoludne po zopetnem blpgoslovljepju polože k večnemu poči ku na tamošnjem pokopališču v rodbinsko grobnico.
Za pokoj duše pokojnika se bodo v torek dne 7. t. m. ob 9. uri > j utr:'j v gori rečeni župni cerkvi darovale sv. maše.
DUNAJ, dne 1. aprila 1903.
*HH***nXrMXKKnKXnXKMHK*nUHU*UX** !. Glavni zastop za Trst
slovenske, raznovrstne, prodaja na drobno tabakarnar Lavrenčič, na trgu della Ca-serma.
Poziv!
1.500 000 mozkih. ženskih i i otrok i . io v teku treh mese
cev	. o .. i>'sć i»i od dunaj
ske družbe za ogrevalne sobe. Y k
•	tir	p..»'. • ... | 11 t . lil <i. II liTM"
•	i» o oV'imI r, i :-, ii ra e^e -r č *> za tf^jlie -ohr^ tji't" r.fi !r
n- ,	i I,* o u (,§111 •"ljenju,
, a -i t T- -i' i ud al»**.i ' "H'."' z glav nim dobitkom od 40 000 kron. k--t rti e j ti a » e Uv j-" U dre 23 ap iia
Srečke za ogrevalne sobe po 1X
s- p" l " 1.» pri upravi lot**rij»' na Dunaju i . MuM hofira**«- 9. k r n «i v TM*b menjalnicah. I«trrij4kih kolrkcijuh. tabukur tiali t i t i.
Paglianova pijača
• • • prof. Ernesta Pagfliano • • +
nečak Dokoinega profesorja Hleronlma P&gUano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu. koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi /900 z zlatimi kolajnami.
O^'bajte v n . ponarejanj i:; zahtevajte v^ino	U*-, koji i>o?4ijo na
i« n^Kii m ovit-ii nag.. varstveno /,n»m\'o.
Naroebe Je naslorljati na tvrdko
pro/. €rnest pagliano, Jfapolj, 6alata San jflarco štev. K.
XKftXttKtt«XXX*KXXKXXKK-X*X«.*X*KXKX
l*"* Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in Inozemskih tovarn
===== Borzni trg- št- 2 II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje. menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne cene.
htro, Dalmacijo in Tirolsko ' društva na življenje in rente
GLOBUS
Kras, Goriško, zavarovalnega
r.
i ustanovljena "ij .furiHif j i» baviirsi e hip.»tek»rt
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz—Josers-Quui št. 1 a (v lastni hiSI).
Popoli.o V|»la(*»n8 glavnica 2,000.000 K jek^tra f«aiifinei£a lrustva i>e ii menične Im.ike v
Vf onako vu.
8ptv|»-m-t zavaro ran}a na življenje v m istovrstnih k 'lubinacij ih m proti ni'.kim pr^uiijam bp^«ijblno zavarovanje otrok «iiavo i ske o^iesi*, up!ac:a--si v klimaju že i« a'i preho tn \ vojake zavarovani zq« i-k prof ma emu udlurtvu preti pretekom ^varovalu-
Glavni zastop v Trsta, Corso tš. 7. Telefon 469.
IWWW¥i
Išče se
oo
OB
cr >
)Q0Q0<K«>0<«>Qn000<
Glista? Bonazza i
v Trstu. Piazza Barriera veechla,'
(vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev |
—	in tapecarij.	j
-	Popolno opremljene sobe. - ,
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven embalaže fraiAo na ------ kolodvo- ali b-oJ v Trs-u ------
HXXXtfXX*XX«XKWH« Prodaj alnica ur
i f. J(aslinger
■00:
Prodaj alnica obuval Julija ILomanelli
CORSO 8
Velikanski dohod za spomladni ("as.
OO O
o
Obuvala za gospode	Obuvala za gosps.
, bi.ghški po g|d 3 20, rume a,	črni ali rumen*, angleška p> gld. 3.50
> p'» gld. 3.50	n zki čevlji lakirani ali » eli po gld. 1.90 Specijaliteta ii bura I za dečke. >~aroebe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
O	OO—	o-
o oo
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. HUBMAN

P
TUST	Corso stv.		I**.	TRST	i
Rokovice	vl 'ać ,	pi ve \	' r-t«	za goepe, 2	
	gumba	|KI . .		. . trM	1. —
	3 £u n	iu .		. . trhl	1 '20
Rokovice	7. Š.f<	Uke >»'i i	;eie k'	že y •■>	prati.
	H m	t. p .		■ .	1 20
Rokovice	ra vil'«	ta»»., 1	:*» d t	»klic	e, 2
	gitmli 1	r«»	. • •	. gM	—.HO
Rokovice	iz fi«.		k. že, 3 gutn*n		
					— 50
Rokovice	jr^ee za 1		rl** ( i-	tri-š if	vrst*-)
	p . .	....	M 1	.30 H.»	1.40
Rol-ovice	t ri*u f	1 ang'ež	* po	. - tri t	1 SO
Rc^ovice	r. 1 č.i -	tn k»» tri«	1 1.10,	, p<K«ča<	•trnke
	70 n«»'	v b.			
i ^prmežen izvedenec in urar e. južne žp'e/.ni »h
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Vrel;k izbor ur v-«-h v jut. Poprave se izvrši v katerimikoli ni nož n in kateresilHidi v°te. '*akor krono.i.etri it i. z v*.. natančno-tj« iu toči*, afjo na jam-tvo.
Brezkonkurenčne cene.
11 Lepota !! ! Pomlajenost!
flftr | trpi	spu^čajih na
■ obrazu, prt^u, zikoJć-nih črvih, rudećem nosu. grćasti. ■lazpokani ali nečisti kozi, na luskah, odpadanju lasij, n ij posije svoj naslov na
M FEITH Dunaj VI.
Manahilfđrstrasse 45.
Vsak vdobi brezplačno »Migljaji za negovanje lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kosmetika proti pošiljatvi 30 s t o t i n k v znamkah za poštnine in troške.
učenec za prodajal nico jest vin. Prednost imajo oni, ki je že nekaj zvežban in zmožen slovenskega jezika. Naslov Eliza Tance na Prošeku.
V najem se odda
V Barkovljall popolnoma nova hiša
!s 3 sobami, kuhinjo, kletjo iti vrtom.
Hiša se nahaja v bližini miramarske
! ceste in tramwayev*p postaje. — Xa-
t tanjeneje je poizvedeti v »Narodnem
domu« v Barkovljah. !_
Hiša na prodaj.
Radi selitve je na prodaj hiša v sredini Sežane na glavni ce>ti. Ima pripraven prostor za p r o d a j a 1 n o ter klet, kuhinjo, eno soho in sobico. Več pove ■lastnik Josip Kum pare v Sežani št. 181.
I V najem se odda
na Ferneticu hiša s ~> sobami. 1 kuhinjo, 3 kleti, 1 hlevom, s 187Cj metri vrtom in 11>1L_ metri zemljiščem.
Pripravno za gostilno. Poboji se izvedo v ulici Molin piccolo T.
Uradnika
sprejme posojilnica v Kopru. Pogoji in nagrada po dogovoru. Opremljene prošnje z dokazili o dosedanjem službovanji je vložiti pri odboru iste do dne 15. aprila 1903.
Izbor kravat najnovejše mode.
».Ciprija Parizienu prah za goape tvrdke Kielliauser v Gradcu po 10 nove. zavite i. Pranje in popravljanje rokavic v 24 u~ah
NI? R »k"v op poskus- j > t<-r npr«- -e-m«jo n?*r>	po n.eri.
o &
Q
P
*t m*
U
t* M*
P
M
M
4
O
S1 0
O
<
to 0) X
o <
to

to -o
o
P. ur .
Cs>
3
0)
G) -t O Q<
2
— ©
to X
O <
mm
mm
m
Trgovina z železnino „MERKUR( pi
-v Celju, Graška cesta štev.
priperoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja »n sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in Strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata In pohištvo, /rebljev. vijakov in zskov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, T»er'.i i" uteži, raznovrstnih stavbir.s'cih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaže v a žlindra., najboljše umetno g-nojilo-
• Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
»i« §R


„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	==: Špitalske ulice Štev. 2. =
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vrste rent, zastavnih pif»em, prijoriiet, komun; 'rih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zap»!e —	kupone.	==
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi =====
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakotnpi iu inkasso menic,	g^" Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestih. Vloženi denar obrestuje o J dne vloge do 1 dne vzdiga.	r:—
Promet s čeki in nakaznicami.