it 30. marca Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K 7» »" ~ v-^-BV-*- Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.-— Posamične številke stanejo 10 vin. „ŠdGA' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in GradJšČaaskem^ in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih zm". Na naroČilu brez duposlaae naročnine se ne oziramo. •-----:------------" ' '' — Tečaj XUI. Vse 7A narod, svobodo in napredek fc Dr. K Lavtj Urednititvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v l. nadstr. na uesno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nacist.', na levo v tiskarni. Naročnino In oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vistah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po ,o-godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor.ci, Telefon št* 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. nos sejil iz sline spf. Poslanec Fon je imel na shodu zaup-fnikov S. L. S. težko nalogo, dopovedati fbaekom, zakaj niso dobili goriški Slovenci nlkake državne podpore v 'lajšanje .bede-, j nastale vsled lanske suše in slabe letine. Furlanija je dobila •¦ državne podpore [260.000 K, slovenski del dežele nič. Istra dobila težke stotisočake v lajšanje belic prebivalstva, ali Goriške dežele'slo-. stiski del nič. Kaj reči »(zbarovaleem« vsprieo takih igolih dejstev? Ni kalzalo \ brumnemu Fonu nič dragega nego prav jrdo nafafbati »zborovalce«. In nafarbal 1 jih je. ¦ ¦!• -¦¦ . On, pc.sla.nac Fon, in pa skrbni d,r. i Gregorčič sta že meseca junija lani vedela, da bo velika suša in slaba letina. Torej takrat, ko kmet še ni vedel, da nastopi vse uničujoča suša in da bo letina siafoa. Ker sta vedeževalca vedela že takrat za sušo in slabo letino, sta opozorila kakor je namireč lbas.;;eval. Fon na shodu — že meseca junija vlado na bedo, naj poizveduje o isti in sestavi podatke za podpore.. Skrbna moža! Meseca junija sta že trpela za kmeta in takrat že sta opozorila vlado, naj p-aizveduje' o suši...... katere še ni,bilo, in p slajbi letim i, daisi se ni še vedelo, da bo letina slaba. Ali kot skrbna ljudska očeta sta to storila in potem šla na hlad. Fon se je zabaval kje v bovških planinah, "Oregorčič pa se je maj- brže hladil v prijaznem ^Kamniku...... vlada-pa je bila .opozorjena, naj tačas išče sušo in-slabo letino, da jima prideta prav, ko'se.oddahneta in ohladita od težavnega dela.------' Vročina pa je pritisnila lani tako, da i: kazala .na slabo letino, šele meseca avgusta, Takrat je začela delati škodo, takrat smo začeli govoriti o suši in slabi letini, ki ;\e res nastopila, ker se je zavlekla žgoča vročina še daleč v september. — \ Ali Fon in Gregorčič sta skrbela že meseca junija za toneta, nadškof je peljal procesijo na .Kostanjevico šele meseca septembra. Ali je bil kateri izmed zbero-valcev tako pameten, ida je verjel Fcinovi far/banji o njega in dr. Gregorčiča skrbi za kmeta radi suše že meseca junija?! Če je bil, je pač pomilovanja vreden..... Ko sta se ohladila brižna moža, je suša že storila svoje delo. Sedaj bi bilo moralo pričeti njuno delo za kmeta. Pa, kakor vidimo, .nista storila nič, prav čisto nič. Furlanija je dobila ,po prizadevanju obeh svojih državnih poslancev 260.000 K, torej mala Furlanija toliko, velik slovenski del pa — nič! V Istro so šli v prid kmetu mnogi stotisoeala. Kjer so se brigali, tam so dobili. Poslanci, ki so trkali v mitiisterstvih na vrata, so dobili za svoje trpeče volilce velike podpore — poslanici, ki so spali doma, niso dobili 'nič. Fon in Gregorčič sta lenarila po Gorici, zato pa niso dobili-, goriški Slovenci nobene podpore, Tako je, ali kaj takeiga Fon ne sme povedati vrlim pristašeim 'S. L. S. Poiskal je krivce in grdo pote.gr*;" zboro-valce; te z&orovalice je iimiel za prave eseles. — '"" "••" ¦ ¦ '. . . Fon je rekel: da poizvedbe o suši in slabi letini so še danes na c.kn glavarstvu v Gorici. Nato je udaril po uraefni-kih glavarstva, rekoč, da take uradnike bi se moralo spoditi iz službe......Torej uradniki na glavarstvu so krivi, da Fon in Gregorčič nista mogla stopiti, pred ljudstvo s stotisočaki v lajšanje, 'bede. Uradniki so krivi, ona dva sta nedolžna in pridna. Zato treba: te uradnike spoditi! Tu pa moramo prijeti gospoda Fona za jezik in mu ga obrniti. Sramota za Vas, gospod poslanec Fon, da se drznete krivdo za svojo nemarnost in za nemarnost dr. Gregorčiča zvračati na sedanje uradnike goriškega okrajnega glavarstva. Ne najdemo še primerne besede, da Ibi prav označili in prav ožigosali Vaše blebetanje in neumno opravičevanje pred baoki ter nekvalificirano zaletavanje v uradnike tukajšnjega okrajnega glavarstva. Končno vendar so bili začeli vs opati. • v politične službe Slovenci, ki so ostali na svojih mestih Slovenci; končno vendar so izginili s tukajšnjega glavarstva tuji birokrati, .ki so bili strah in groza za naše ¦ ljudstvo, končno vendar je nastopilo v teh uradih uradovanje, s kakoršnim moramo biti zadovoljni. Tako bi moralo biti že sdavnag, toda ni bilo. Do zadnjih časov je ' trajala doba krutega birokratizma, ki je ' >bll trd kot stena, želje našega ljudstva so se odbijale ob zid sovražnih nam birokratov. — Dobrohotnost in ljubeznivost do vsakega vlada v političnih uradih sedaj, spreobrnilo se je korenito na dobro — ali tu pa pride Fon, ki je sam uradnik, pa zagrmi kot poslanec, da: take uradnike treba spoditi. Ali si želi nazaj kakega Bo-srzia ali Primzilga? V vseh uradniških krogih je vzbudilo ogorčenje to, kar je storil Fon. Nesramno se &„*.eti v prve slov. politične uradnike v Gorici, in to, ko nima za svoj inzult nobene le količkaj opravičljive podlage — to je nekaj, takega, kar more storiti le klerikalec! Laški liberalci pojejo hvalo poslancu Fonu ,ker tako izborno služi njihovim namenom: očrniti in pregnati iz Gorice slovenske politične uradnike! : Pa ravno te v Gorici treba spoditi? Kaj pa na glavarstvu v Tolminu in v Se-žfni. Saj je bila na Krasu "tudi Suša in Gore so tudi precej trpele. Oba poslanca pravita, vedno, da skrbita za vse goriške Slovence. Zakaj se ni razsrdil Fon tudi na glavarstvi v Tolminu in Sežani. Ali nista nič naročila za Tolminsko in Sežansko? — Nič, prav nič, kakor tudi za Goriško okolico nič. Sploh nimata nič naročevati — ali ko so se pokazale posledice suše, sta imela on, gospod Fon, in »ljubljenec naroda« storiti svbio dolžnost, kakor sta jo storila Furlanska državna poslanca in kakor si> jo storili slovansko poslanci iz Istre. Svoje dolžnosti pa nista storila, zato niso dobili goriški Slovenci nikake državne podpore. To je resnica, vse drugo, faribanje in neumno .zvijanje krivega človeka, ki dela le škodo goriškim Slovencem. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Velik .greh, aločim se je zgodil, v Solkanu, greli je bil in »Novi Čas*, kateri ip&zii na vsak greh, je ta greh hitro objavil. Namreč, da iso solkanski fantje napravili veselico na pustni torek po starih običajih in tr stari običaji, v katerih je toliiko pregrehe in toliko zabavljanja proti njim. A vendar ne opuste starih navad, ne opuste jih tudi 'pristaši »Novega Časa«. Na primer star običaj je, da gre župnik spoveldne velikonočne listke pobirat od hiše do hiše, a med tem berači, lin njegov spremljevalec nosi tak veliki koš, v kateri pobira talke stvari, kakor fantje na pustni torek; a.»Novi Čas« o tem molči. Očita se fantom tudi »ikrokon-stvo«, ali ve »Novi Čas«, da so njegovi pristaši grešili v grehu »škrokJonstva«; o teli pobožnjakih se veliko govori v Solkanu, da imajo na vesti škrokonstvo------- — —. Od županstva zahteva »Novi Čas«, da ne da dovoljenja izvrševati srare običaje ; a v tem misli samo fante, a o župniku in cerkovni: a molči.----------O tem še pripomn-iimio, da ponosa fantje niso potlačili v blato, kakor nekateri glavni' stebri »Katoliškega rzebražev. društva« v SoMtanu, kateri so imeli opraviti s snegom in salamami. Družba sv. Cirila in Metoda. . Iz Gorice. — Ko seml čitaia sobotno »Sočo«, sem si mislila: Res, lepo nalogo si je nadela »Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda«, ker hoče na take lep način proslaviti spomin pokojne dobrotnice. Drage Slovenke! Blaga gospa Reinohl nam bodi za vzgled! Ona je bila poročena s trdim .Nemcem, .ki je sovražil slovenski narod in slovenski jezik. Toda ona četudi nesrečna in zapuščena, se ni izneverila svojemu narodu. In njena oporoka je pokazala, kako zlato srce je imela ta, nepoznana, zapuščena, žena. Me pa najbolj počastimo njen spomin, če pod- Maksirrt Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Družba se je razpoložila prav na robu splava, ki je molel daleč v tiho gladino reke. Na splav so bile naložene deske; na sredi je stala - Tovozbita miza in vsepovsod!* so bile raztresene prazne steklenice, 'košare z jedili, Papir od bonbonov in pomarančne lupine. V kotu na splavu ie bil nasut kup zemlje, na kateri je gorel ogenj in kmet v kratki suknji je čepel ob njem, grel si roki in škilil po gospodi, ki je sedela za mizo. Pravkar so bili gospoda pojedli stričevo juto, a zdaj je stalo pred njimi na mizi vino in sadje. ' Družba, utrujena od dvadnevnega pijančevanja in ravnokar končanega obeda, je bila slabe volje. Vsi so zrli na reko ter se pogovarjali; a neprenehoma" so trgali razgovor dolgi presledki. Dan je bil jasen i:n svež, kakor v spomladi. Hladnojasno nebo se je jasno cbočile nad kalno vodo koronjaško-široke reke, ki je b!!a mirna, ket nebo hi brezkončna, kakor morje. Daljna, igorata obal se je prijazno zastirala v modrikasto kepreno imaglo in v nji so se svetili vrh gričev križi na zvonikih, kakor velike zvezde. Ob i"irhx.., K obali je bilo na reki življenje. Par- so hiteli semttrtje in njihovo puhanje se je nosilo, N »t težak VKdJh, de- splavov, na travnike, kjer je polnilo telino pljuskanje valov zrak s plahimi, mehkimi iglasovL pgrornne barke so se vlekle tam ena z drugo proti toku, "akor velikanske svinje,«! vzrlvajo gladino reke. Crn dim je vrel s težkim pahom iz dimnikov na pa- robrodiih ter se počasi izgubljal v svežem zraka, polnem' jasnega solnčnega svita. Včasih je .zadonel žvižg, kakor da je vzdivjala in zarjula velika zver, srdita cd dela. Na travnikih pri splavih je bilo tiho in mirno. Samotna dre-. vosa, poplavljena cd povodiiji, so se že pokrivala z listjem, kakor s kričečcizclenim nakitom; Voda je zakrivala j njihove korenine ki zrcalila njihove vrhove, tako da so bila podobna oblam in videlo se je, kakor bi hotela v svoji čudoviti krasoti odplavati cb najmanjšem dihu vetra in zdrčati po prozorni površini ^eke. Rudečelaska, 'ki je zamišljeno zrla v daljo, je začela tiho in otožno peti: .Doli po reki Volgi plava mi la-ahek čo-oln.., Brinetka je prezirljivo zamižala s svojimi velikimi, strogimi očmi in rekla, ne da bi jo pogledaln: »Tudi birez tega smo slabe volje ...« »Ne moti je ... naj poje!« je dobrodušno poprosil Fo-ma, zagledavši se v obraz svoje dame. Bil je bled, v njegovih očeili so se vžigale neikake iskrice in po njegovih ustnicah je blodil nejasen in len smehljaj. •: »Zapcjmo v zboru!« je predlaga! gospod z zalisci. »Ne, ti dve naj zapojo!« je živahne vzkliknil Ulfoti-ščev. »Vjera, zapoj tisto ... veš? »Ob zori grem ...« kako je že? Zapojte, Pavlinjka.« Smejavka je pogledala brinetko ter jo vprašala spoštljivo: < - • »Alf labiko zapojem, Saša?« »Sama bom pela ...« je izjavila Fomina prijateljica in, obrnivša se k dami s ptičjim licem, ji je-ukazala: »Vana, poj z menoj!« Ta je taikoj pretrgala svoj razgovor z Zvancevirn, pogladila si grlo z roko ter > i zagledala s svojimi okrog. !wni očmi v sestrin obraiz. Saža je vstala, oprla se ?. roko ob mizo in ponosno dvignivša glavo, je pevaje zagovorila s krepkim, skoro nwSk»m glasom:. -Ah, tistonui je svet krasan, ki bridka skrb ga ne mori in v srcu mu ljubesni žar 3 plamenom divjim n" gori! * Njena sestra je zazibala glavo ter zaječala .zateg-njeno, žalobno, z visokim altom: nOj, mc^ni, kraso-oti-ici jo...1- Oziraje se v sestro z izkrečim pogledom, je Saša nizko zaklicala: „Srce kot bi-ilka ovene-elo !u Oba glasa sta se objela in poplavala nad vodo s krasnim, polnim zvokom, tresočim se od preobilja moči. Eden je žaloval o ncstrpljivi srčni boli, opajal se s strupom svoje žalebe, ihtel v zamolkli, onemogli bolesti, — ihtel, zalivajo s solzami ogenj svojih muk. Drugi, bolj nizki in moški, je mogočno teke! po zraku, poln čustva krvave žalitve in volje, maščevati se. Jasno izigovarjaje besede, se je izvijal iz grudi v gostem toku in vsaka beseda je dišala po kipeči krvi, razburjeni od Irrivice, otrovani od razžaljenja in silno zahtevajoči osvete. „A povrnila mu bom to.." je žalobno pela Vana, zaprivši oči: ,Srca mu mpaliln bom, izpila nm-u bom k^i.." je obetala Saša z grozečo gotovostjo, metaje v zrak krepke, silne zvoke, podobne udarcem ... In naenkrat je iz-prernenila tempo pesmi, zvišala in zapela ravnofrako za-teglo, kakor sestra, slaidostrastno in radostno grožnjo,: nKot veter zro čro7. bujno plan in travo koSono su^i..." ¦/piAW)iw-W^'sv'! Cirila ,fa M^ioda ^.fiBSŽ?* *°; ^^^ i1^1*- veselica Slovenska.:. -¦-'¦-'i*1*-- ¦ ^ Zabaven več^* bliske |w>druiitlce v Gorici $o V SOB6TO ONE 23, T. ML Za narodno Šoto naBlanč! so vposlali potopi eek»:'Vl«te"6r:wr.: iPSrJevec, -c. kr. r&č. i^vhffreji v P,' >K 5r igralo v veseli družbi pri" »Univeršita« 'K 175, - Andrej Jamšek b.jVJtioviiHn« K 5, nabiralnik v gostibii Jeras-K 7, Jcs, GoljevšČek, trg. z lesom. K 10, nabiralnik prr zlatem jelenu« Krt2'i0; nabiralmk-pri Molarju K 7, učenci narodne, šole na Blanči šo darovali K .6 m sicer V5imči5 50 vi*., S. B. ©rajnik K 3, M. §ML ™ vin., S. Pišljar K. I, Z. M. Simšič K 1, dr, Karol Podgornik, odvetnik K'1% v Malem Lošinju so nabrali naši za-vednf. delavci m zidarji. K 1634. Darovati so: Anton Fbrnazarič, stav. .polir K 4; Ani. BaliČ 1(1, Anton Pfegef K 1, Anton Ličen K 1, Anton Kfanič K,l, Jgnac i^regl K 1 in g.--Jo&ip Žitaric, brzojavni -mojster K 1, ostalo so darovali drugT/v marših zrieskJh. Domače vesti, Z Dunaja. — .Tenorist.Josip Rijaves, ki je nastopu* že parkrat na tukajšnjih 'koiioertiiL.-z-vetiknn uspehom, nameraiva prirediti na prošnjo goriških alkadejnikov na Dunaju svoj večer v Gorici v soboto pred belo nedeljo, pel bo. najlepše pesmi moderne stote, glasbe. Natančneje poročilo sledi. Interpelacija radi ranjenega laškega visofcošotea v goriškem mestnem svetu. -r- V -sihiočnl seji j^Jmterpeiiral dir. iPmasv-čig radi znanega, dogodka na Korsu med nadp^ročiakom Sfohansiom in 'laškimi vi-sakosolci. Pinavčiigevi} iri-terpedaciaa obsega protest i-not* ziOxabi .orožja ter.poziva drž. pcslšnub Ušaja, da naj dovesti o tem kcjTtjpeteesiBie obiasti Oglasil se je k besedi glavar Rebek, tekoč, da se dr. iP. ozira le na eno .porr^ifo Ifcta, kd je isto prikrojil PO.S'^ -t "' ~oa pa soditi vso reč s 'hladnim n* ...5»m (Tbediez odide!), pravi, da pozna dobro Stohattsila, kateri bi ne rabil orcsžja, če bi ne bil.izzvan. Pozna pa tudi druge osebe in ve, kaj so »dijaki pri 20 letih. Oficir mora reagirati, drugače je ob šanžo; take postave niso le v Afvstriji, ampak tudi v drugih državah. — Govoril je še Pmavčig in še Rebek kratko, na kar je bila jesoluesja sprejeta. . O dogodku med sadporTcčnlkom Sto-hafislom in. laškimi visokošolci na Kursu v Gorici so poročali vsHisti po večini neresnično. Gre pač le za nagajivost od strani laških madičev. Saj jih vendar poznamo! — šfciderit Convatto ni bil nič nevarno ranjen; »rano* mu je zdravnik pri n&mi-ljen3i bratih zašil z jadnim šavom.; le nekaj poredne krvi mu je odteklo. — Italijani hočefo napraviti iz tega dogodka celo afero pa se bodo blamirali. »Novi Čas« proti politiki ti socialistom, potoni/pa tudi .proti bresaaačelnii politiki' Ar, Gregorčiča, »Movi .čas« ipiše: »Boj brez pardona jhočenjaolH'Jka. — kuga za ljudstvo, — Gregorčičeva .politika, sedaj povdarja katoliško načelo, sedaj pa. pozablja; ta politika vodi ljudstvo v versko in gospodarsko propast; kuga za ljudstvo Je taka politika. .' Ali je mogoče obsoditi Gregorčičevo politiko še toulše ikot jo je obsojdilo n^d-škofo.vo glasilo?! .. _, Goriški Kopenik. — Pod nasipvw. *Gar®ki Kopenik« objavljeni, novid' dne;5*. , t. m. dodajamo !to4e: Driiičnik se ne imenuje Rejc, ampak Brejc. Izdajal se je,za železniškega uradniika (asistenta) j>o'd imenam GHha v svrho goljniiije. Vsak.dan se zglašajo pri ^reislcovajneim sodnnfcu osebe, iki &o bile ogoljufene. od Brejca. Ker je na sumu, da je še iimogo drugih opeharil, se dotičntke poživlja, naj se nemudoma zglasijo pri preiskovalnem sod« nik« v svrho preiskave.. Zimska tura na Vršič, 1621 m. — V nedeljo ob 6. .zjutraj se nas je odpeljalo nekaj planincev z vliakqm. proti naši krasni. Gorenjski. V. Jesenicah so se m'am pridružili še nekateri 'RddovJ&čani do Kranjske Sibirije. Od tatm nas je šla :petorica.,nev-. strašenih planincev oziroma planink, obe-roženi- vsi z malimi sankami, ktere so nam rade 'vvalje posoidili' v Kranj&ki Ootni, skozi krasno 'Pišnioo m>3d stenami razniih gorskih velfikanov sproti Vr§i5u, Pot do Vos-sove koče je bila še zadosti shojena oziroma uglajena, 'ker vlačijo sedaj po njej hlc^de iz go .dov. Dospevšd tja, smo pustili sanke v snegu. Od tam dalje pa je bilo treba prav pošteno gaziti sneg do pasu do Vršiča, kjer se nahaja novozgrajena pla: nimska koča, afli> bolje rečeno Plan. Dom S. P. D. -Nahaja se na krasni poziciji na pre-Mu v. Trento. . Po mfajihnem okrepčilu smo zopet pre-gazili pot od- Vr-Šrča do kraja, ikjer smo pu- stili sanke. Trud, -katerega sino imeli prej, je bil kmalu stotero poplačani, iko smo se •vsedli na sainkc in zdirjali' .z bliskovo naglico mavizdol v dolino. Vsem udeležnikohi' ostane ta izlot v lepem »poinlnu, ker rna-merorna a. nmliimi sitroški stno v#i ,mnogo zaibave,' ,; v.' ,, Pniporočatji Je, da bi n«aši '.planinol posvečali nekoliko" več pozornjosli zimjsiki.'bu-risrHki, ne bo.niikoiinurial;'«Se)iaj do leonca . appJJa imajo Čliani S. P. D. -precej znižano vožnlo na žeieanto'. ¦" Torej le na'gore! j. ' Planiiiec; ' Načrt o spremembah v šolskem nadzorstvu je bil predložen deželnemu zboru:; .Načrt je vrnjen deželneimu'jpdboru; po' .sklepu zadnje seje. Načrt določa: i. V krajnih šfclskiih svetih naj ima zdravnik ^posvetovalno pra-vioo; :kjer so več kot 4 učitelji, naj imajo ti še enega zastopnika,, 'ki lir' si ga sami izvolili'. 2. V okrajnih "}šolskih svetih se zviiša 'število- zastopniške v deželnega ddbbra.' Pravi član 'sveta .. postane okrajni -zdravnik; 'UčJteŽlji^uObiJo 'i tri zastopnike, od katerih ' naj najmanj ¦ dva izvolilo sami. 3. V šols'ki svet mesta : Gorice naj bi prišlo več zastopnikov starešinstva, dalje z'astopnik deželnega odbora in mestni zdravnik. Izvolijo se zastopniki učiteljstva. 4. V deželnem ¦šolskenr j svetu se zviša število zastopnikov dežel-' I nega odbora. Pravi člani so dalje: c. ki. j zdravstveni po^očevaile^ iri c kr. šolski nadzorniki. V deželni šolski svet naj pride !; več zastopnikov učiteljstva ¦ (polovica ; IjufdskoŠoJskih, ipoloviea .srednješolskih). j Potovica zastoipnitov dežele, cerkve in j šele naj bo slovenske, polovica pa laske [ narodnosti.' \ Klerikalci' pravijo k temu načrtu, da morata v šolskih s vetih' gospodovati ljudstvo in pa cerkev; to se pravi: politiiku-joči duhovniki in par njih ubogljiviih privržencev rniorajo imeti besedo v vseh šolskih svetih, vsi drulgi naj molčijo', posebno učitelji. — Sprememba v šolskem nadzorstvu pride znova v razpravo v deželni zbor. Podružnica mornaričnega društva v Gorici naznanja vsem svojim članom, da se naj vsi tisti, kateri žele imeti vstopnico •za splav drugega dridmavta »Teigetiilioff«, blagovolijo takaj-z idopiisnioo obrniti 'na Viodstvo. centrale avstrijskega jmorna-; ričnega društva na Dvm^a IX. SonKvatrz-spannier Ga!sse štev. 15., kjer dobe. drage^ volje tudi vse potrebne informacije (Zen-itralleitumg des oesterr. Flottenivereineis). Kakor znano, vrši se splav dne 21. trn.. Narodni sklad za — klerikalno stranko. — S. L..S, je imela pred kratkim svojo prvo sejo (dosti sej ne bo, ker S. L. S. je Gregorčič!), v kateri so povdarjalii Zbrani možje, da je potreba ustetnoviti »Naradlni sklad«, iz katerega bi se ipofcrivali troški za strankino delo. — A tako! Ko je lani .povedala »Soča, kako potreben je narodni sklad za nalpredno stranko, se je Gregor- čičeva »Gorica« surovo zagnala v'•¦naprej-njalje, anuerjala Jlb |e.a.ti^ oHoli »Soče*, ki se h'0>č©Jo okoniSčaiti z 'IjuidsfkitTt "denar!] jem, Mogoče je bil namen klerikalnih ti. 'Cev tak pa so rekM, da bi «e jiim ne reki), — iNarodni skloid hočejo torej imeti, nabli ralii bodo deirar, i,z katerega bi pokrivali troSke za »strankino delo«. -* To naj ibo novo vzpodlbudilo za napredmjake, da si ustanovijo svoj narodni sklad, ki bo ljud. ¦stvu v vsestransko korist, dočim bodo klerikalci' z Jjudskiim denarjem le pone* umnjevaliijuidstv^o. ¦•¦ ./ Glavna skupščina' »Mat. Slovenske« bo v nedeljo, dne 17. imanoa 1912. ob 10. uri dopoldne v Magistr&tni dvorani v Ljii-bljami.',Dnevni red: 1. Ogovor predseclui kov;1 2. Poročilo tajnikovo. 3, -Poročilo" blagajnikov© o 1. 1911. in o proračunu za 1. 1911. 4. Ponočilo prefeledifilkov ¦ računov. 5.'Dopolnilne volitve. Po § 10, al. b. dni-štvenih pravil se »(pri teh' volitvah-vSteva. jo itu'dr lastnoročno' podpisani vollilni, listki neiiavzočih; društvfehikov«:^ Za dru®tv<& nike sesaiiafnajo oziroma jvol-ilho pravico imrajo le tisti, ki so ido 8. marca'1912 po. ravnali člainarinp -osa. '1. 1911, ali za '1. 1912. Bo'§ l^.ali, d. /društveniiili pravil iz-. stopijo letoe iz' otitoora gg.: Dimnik Jakob, Kcblar Anton lOKraaij), M^aselj Fran, dr. Mohioriič, dr. Opeka Mihael, dr. Poljanec Leopold (Maribor), Pleiteršniik Maksp, 'dr. Sket Jakob (Gelov'e!c),'Skeribiinc.'Silvester, Zupančič VilibaM. Ostanejo -pa še v od-.' •boru; dr. Biezjask Janko; dr. Demeter Blci-weis vitez T.rsteiiiški, dr. Detela Fr., Go-vekar Fr., vrteiz Graselli Peter, d'r.. Gruden J-ofiSp, dr. llešič Fr., Koder A.,' Milčin-ski Fran, Orožbn Fr., Peruišek R., dr. Požar Jjovfo, Seneikcvič A„ Sušnik Iv., dr. Slebinger Janko, Šubie Ivan,. dr.' Tavčar Iv., Trstenjaik A., Turk Jak., dr. Ušeničnik Aleš, dr. Zbašnik Fr., Župančič Oton. —' Izven-Ljubljane: Finžgar Fr„ Gangl En-gelbert, dr. Kos Fr., dr. Lončar Drag., dr. Murko M., Sesti Ferd., Sveitee Luka, dr. Tciminšeik Josip. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. ¦ Slučajnosti. Boj za slovensko poroto v Trstu. — V nedeljo se je vršil v Trstu v Narodnem domu shod, na ikaterem so zavizeli tržašfr/ Slovenci svoje stališče 'nasprotii' dogbd-' kom glede parate v Trstu. Shod je otvoril dr. WiMan; govoril je dr. Slavile in drugi, Sprejeta je bila taika-le ¦ resolucija: »Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu v »Naroidnam domju« v Trstu dne 10. 'marca 1912. z največjim ogorčenjem; .obsojajo politično gonjo, ki. jo je priredilo italijansko politično vodstvo potom, državnega poslanca dr. Piitaicca in odvetniške zbornice tržaške -proti temu, da bi na tržaški porotni klopi sedeli moižje, ki ,poleig italijanskega znajo tudi slovenski, oziroma hrvatski jezik, torej jezik 'Preitežne veČine prebivalstva, sedmih Sodnih okrajev (Trst. 'Komen,,. Sežana, .Pddgrad, •Volosko-O.pa- Foma se je oprl z laktom ob mizo, sklonil glavo, na-1 čemeril obrvi ter se zazrl v obraz ženske in v njene' črne, pofearSrte oči, Vprte kdovekam v daljavo, so se iskrile tako škodoželjno tn svetlo, da se mn je dozdeval od njihovega oleska tudi žametni glas, ki je kipel fz iprs, črn in svetel, kakor njene oči. Spomnil se je njene Ijubezaii in pomfelS: /' »Odkod je le tak$na? 'človek bi se kar bal, biti ž njo.« Uhtiščev se je stiskal k svoji dafni in z blaženim licem poslušal osem; ves sijoč od Eaidovoljnosti. 'Gospod z zalisci in Zvancev sta pila vkio in se sklanjala drag k drugem«, tiho šepetaje o nečem. Rudečelaska je zamišljeno ogle-dovafla -dlan Ufotiščeve roke, držeča jo v svpjib rokah, a vrjsela deklka je postala otožna; nizko je sklonila glavo in poslušala pesem, sne da bi se gar.ila, kakor da je očarana od nje. Od ognja se je približal »kmet. Oprezno je stopal po deskah, dvigaje se na prste, njegovi roki ste se križali na hrbiu, a široki, bradati obraz se je ves preobrazil v na-?smsh začudenja in nekakega naivnega. veseHa. , ¦ ^:> .Tako... bog čutil, fantič moj.J je žatobno pjek Vama m zlbal9:«glanfio>:^A njena sestra je zaključila pešam z nwgočniimif zmagovEtnii glasi, izpe njaif prsi naiprej .in.idvigaje glavo še v^e: ;? ^i&ikp-o^jubezen bnliih Kb fenelhak petL^e je pdnosno ozrta naokrog, vsedla se tik Tome 4n"'¦- ga, objela okrog vrata z močno in ,.krepko roko. »No, ali je bSa pesem lepa?« »Krasna!« |e vadainil Foma ki se ,jf nasmehnil. ; Fesem mn-Ve bito vHb v »rce SSejo U»bez»ii hi njegovo srce le vadrhitevalo, pdino še krasnih zvokov, a od dotike njetie roke mu Je po*tak> ncpruefenb 'n «ramnov8l se Je pred Urnimi. / jrBravo! Bravof, Al:a Swti}w.\U je kričal Uhtiščev, a vsi ostali so ploskali z rokami. A ona se ni zmenila zanje in, oblastni: oojemaije Fomo, mu je govorila: ' »Podari mi torej nekaj'za pesnm!« »Dobro, podarim ti ...« je privolil Foma. »Kaj?« »Ti saimaipovej ...« »Ti bom že v mestu povedala... In če mi podariš, česar želim, a, kako/te bom potem ljubila!« Za dar?« je vprašal Foma, neverno se smeihljaje. Morala bi .me tudi talko .. .<- »Tudi taka? To bi bilo prezgodaj ... Lagala ne bom. Čemu bi ti lagala! ... Jaz govorim naravnost: ljubim, za denar, za darila ... .zato^ker moški nimajo ničesar,"raz-ven denarjev ... Ničesar ne morejo dati boljšega, nego denar ... ničesar stalnega ... Jaz že vem ... Tudi tako se da ljubiti... a ti počakaj, da te spoznam in morebiti te bom- kedasj še ljubila brezplačno ... A do tedaj brez namere .,. Jaz, pri svojem, življenju, potrebujem mnogo denartja. Foma jo je poslušal, smehljal se in vzdrbteval od bližine njenega krepkega, vitkega telesa. V ušesa mu je silil kisli, brezzvočni in dolgočasni glas Zvaneeva: »Ja(z ne ljubim ... ne riiorem aunevatt krasote te sloveče ruske pesmi ... Kaj zveni v nji? a? Vjolčje tuJlenje, neka* gkidtiega, divjega .. ,'fcj, to je pasja bolest,,., spldh nekaj živinskega... -Ni veselja v nji... ni Sika ... ni živih in oživljajoči glasov ... L poslušajte, kako poje •francoski kmet .,. abf Ali Italijan ...« »•Dovolite, Ivan (Nfkojajevič ...« je ogorčen vzikiikni! UhtiSčev. ... ¦ - »'Pritrditi moram ... ru«ka pesem je enolična in motna,., v .nji nI, veste, tistega bleska kulture,..«je nevoljnf) govoril mož,'/. »zalisci, srebaje vino iz kozarca, »A zato je v ntf vedno živo srce ,.,« je pripomnila rudečelična dama, ki Je lupila pomarančo. Solnce je zaihajalo. Spuščaje se daleč tam nekje 7,a lesom niizdoli, -je zavijalo ves gozd v 'škrlatno barvo in metalo na temno, hladno vodo rožaste in zlate pege. Foma je gledal tja, na to igro solnčnih žarkov, -zasledoval, ka'ko so se s trepetom prelivali po tihi in puščolbni ravnini vod in, loveč na uho odlomke razgovora, si je''predstavljal besede, kot roj temnih metuljev, ki se brzo nosijo po zraku ... Saša mu je položila glavo na ramo ter mu tilbo šepetala v uho nekaj, cd česar je rdel in priihajjal v zadrego, ker je čutil, da vzbuja v rjem željo, da bi krepko objel to žensko in jo poljubljal brez konca in kraija. Razveb nje ga ni -nikdo zanimal izmed ljudi, ki so se bili tuikaj^ijralii Zvancev in gospod z zalisci sta mu bila naravfrost, zoprna. »Čemu tako zijaš, ti ha?« je slišal vzklikniti Uhtišče-va s šaljivo-strogim glasoitm, Uhtiščev je zakričal nad- kmetom. Ta je potegnil čepico z glave, udaril se ž njo ,po kolenu in odgovoril t nasmehom': »Prišel sem gospodično poslušat ...« »No, ali poje .lepo?« ' »Pa še kako!« je dejal kmet, ogleduje Sašo ,z zadiv-Ijonimi očmi., »Mislim da!« je VizklLknil Uhtiščev. »Gospodična ima jako močen glas v prsih ...« je rekel kmet, ziibaje z glavo ... Njegove besede so vizbudile med damami -smeh. il med gospodi dvoumne besede na Sašin iračun. Mimo jih poslušaje in ne da bi jim odgovorila besedico, je ona vprašala kmeta: »Ali ti poješ?« »Kakor poč .ml pojemo!« je zamahnil ta z rolo, »Kakšne pesmi pa srna«? ...« »I, vsake vrste ,.. rad prepevam .,,« (Dalje prihj tlja, Piran iti Koper), *4 katere posluje itr-LaŠkft porota; zato s tam vestmi ogorčenjem obža-llLiicl«* da se le ** aeVo-budnih'raizb&oiv wveliavila porotntška lista, ki je .prvikrat upoštevala v prafatj&ni1 potrebi in v m utemeljen-e jezikovne razmere, in poživljajo vse poklicane faktorje, da jsivorjeivo nezakonit&st jii .^rjivico,. Jakoj 'odpravilo v initSr^lT pr<&m*&'&8&& 'sodstva'"ter v varstvo'zakona :in ugleda ijnsti5ne uprave v zm-isli temeljnih načel sodnega postopanja, ki bodal neposredno in ustmeno, v smislu, izrecnih predpisov o sestavi porotfii«, list. .,,-•' -• .*—*" Samomor bivšega trgovca v Gorici. _ V Someniški u:1i(ci je imel trgovino jest-,vin doligo vrsto let Adolf Gutiman, doma iz Grobnika na 'Hrvatskem. Mož je prišel v leta m pred par leti je opustil trgovino. Rojen je 'bil leta 1837, v- Gatman je bil revež, brez premoženja je ostal kljub dolgoletni kupčiji. , Beda je .prisilila starega moža^dft 3t je vzel, življenje. Ustrelil se je 2 revolverjem v sence ,r.a pokopališču za mrtvašnico. Tam so našli v nedeljo njegovo trulpo.. Zapušča ženo in 1 sina, ki. je dijak na tukajšnji realki, Konkurzi v Gorici. — V trgovini v Gorici je velika 'kriza. V Raštetu, kjer je nekdaj cvetela mala trgovina, zapirajo tngOr I vrne. V konkurz je šel Sahdber, Krainer, sedaj je napovedal konkurz Mareuzzi, No- j ve železniške zveze so vzelle Gorici nekdanji promet. — Konkurzi, samioimor, žalosten 'je' poigled' na -trgovsko polje v Gorici.' Pozvali smo goriškega dopisnika tržaške »Edinosti«, naj naznani tisto druži-uo, ki je bila pred letam dni j v »Soči« napadena, na nekavalirski način, kakor je trdil dopisnik v »Bd.« št. 63. dne 3. t. m. Čakali sniio 8 dnij, da se odzove. Ali ni se odzval isn tudi uredništvo .»-Edinosti« ni storilo nobenega koraka, da ali naj navede njen dopiisinik v Gorici ono nekavaiirsko napadeno družino v »Soči« ali maj prekliče svojo vest. — Dopisnik molči in molče potrjuje, da se je zlagal. Nismo pri volji, trpeti več tiste neslane primesi na nasliov »Soče« ali napredne stranke podane v raznih dopisih iz Gorice v »Ed.« Zato povemo glede na -navedeni slučaj, da se je dopisnik zlagal; /zato molči. »Edinost« pa na;] Vizame na znanje, da hionetni listi, če komi* krivico store, jo popravijo; če jje. pozvan dopisnik, se uredništvo ;pdhriiga, da ali dokaže trditev iirt jo vzdrži ali pa prekliče. Toda »Ed.« 'in njen .goriški dopisnik lepo molčita___Naši somišljeniki v Gorici, ki so ugibali, katera bi bila tista družina, in na!m svetovali, naj pop racamo, vedo sedaj, koliko Je vredna tista »novica« v »Edinosti«. Aretirali so ipred kratkim trgovca Krainerja v Godci, ki je napovedal konkurz; vedi se proti njemu preiskava radi Kolj-ufije. Sedaj' so' aretirali še trgovca z biciklji Tabaja, iki je 'baje zapleten v Krai-nerjeve manipulacije. O nerednem dostavljanju pisem smo dobili pritožbo iz Lokovca. Dopisnik pravi, da dokler.- je Snel .pismonoša od pisma 8 v, je dostavljal pi&mia točno, sedaj odkar se mora za'daljavo 1 km dostavljati (brezplačno ;se pritožujejo ljudje, da ne dobivajo pisem o pravem času. Naj se napravi red, da utihnejo pritožbe! Rdečo brošuro ljubljanskega škofa Ženinom in nevestam« prodajajo zopet. Pred časom so brli vstavili prodajo slovite te brošure, sedaj pa jo .zopet razpečava »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Po geslu: 'Pohujšanje med ljudstvo! — potem bo trdno klerikalno. Dva prijatelja kokoši. -~ V soboto zvečer sta pobrala nekemu Tomšiču na Solkanski -cesti 6 kokoši 23. J. P. in 28 Jetni R. M. Policija ju je prijela, zapisala in izpustila. Radi prrjateistva do kokoši se Pomeni še ž njimi sodnija. Po stojnicah je padel 45 letni Franc roplikar z Vipavskega' ter se precej poškodoval, da so. iga morali prenesti v go-liško bolnišnico. Izseljevanje iz Furlanije, — S parri-kom »Maritfoa VVashimgton« je odšlo v Ameriko v či .tek zopet več furlanskih družin. V zadnjih letih se je izselilo okoli 2000 ltjuidr iz Furlanije, Zatekla se le palca. - Kdor pogreša in članom starega eksokutivnegaikorrMte.ia. ' ci^ko ladjo »Frami« In njegov trud Je kri lovsko,psno pasme, Oondon-Setter črne Posvetovanj so se udeležili številni vftft&ttti 4&vtfS : debati sklenalo ustanoviti -novo češko kr- \ \9\\. prišefdo južnega tečaja tako blizu ščansko soicfiatno stranko, ki naj se popol- , kakor je'4#9>lk> sj&opo&p ^k> m&imSh jb -In^fru^ -noma otrese vpliva, plemstva in duhovni- j tmenti, sAstanti! to umemim horioontfcem/ doiige dlake rjavih nog. naj se zglasi hotelu »piii jelenu«.' Dežnik je nekdo zamenjal včeraj popoldne v hotelu- »pri jelenu«. Kdor ga je zamenjal, naj ga prinese nazaj »k jelenu«! Telovadno društvo. »Sokol« v Kobaridu. -L Odkar* je brat Mikliavec, kateremu je naše'dru|,tlvo čiz dna duše hvaležno, pri-.PJfaviil to mlado drušitvta v pravi tir, se poana dan ma dan njegovo delovanje in vspeii; tako n. pr. lahko s ponosom rečemo: danes imamio prostor za SokoJski dom, za katerega smo se te dni pogodili, in ako društvo tako napreduje, (spiloh mora napredcivati!) bode stal že drugo leto »Sokolski dom«, ki »ne "bo !e ponos drušitva arnpak cele obične. .. Zatorej Te ,na delo,..maše .društvo ne sme biti več vpisano imed speče. G.čna iKarolina Manfreda je že zopet Zbrala za Sokolski dom 11 kron. Da bi ddbila le kaj dosti posnemiovalk. Andrej Gorenšek i,z Ravnii in Ivan Bezjak iz Jezerc .sta darovala vsak .po 50 v, zraven sta. pristopila kot podporna člana k idru-: štvu ter plačala vsak ipo dve kroni udnine. toraj tudi že v hnilbilh dobiva odmev naš ¦k-c-teki na-. ' poved. Liebaulllr ga je potolažil, poslal k nekemu sonambuflu, ki mu je prorokoval še 20 let življenja. Oni mladi človek je bil odslej miren in doživel je 26. rojstni dan. Ali mesec dni kasneje je dobil dr. Liebaurfli osmrtnico, da je oni de Ch. nagloma umrl Kakor je bila vedeževalka tako se je zgodilo. '' . . . Dalje na 4; strani. Starinske ure, oprave, porcelan, godala in orožja se proda radi oflEpDt^anja^ Natančneje se izve v Št. Petru pri Gorid št. 107^ v vili vfe- a-vis dež. uitiol Viemlte. nko imate nahod, hrlpavont, zasllžonj« aH tožko sapo, Pollerjev fluirt 7. znamko nElaa-fluWa. Sami smo kašelj uiehafofiem, ožlvljajočam učinku, Dvannjaterlca za poakufinjo r, kron, dve dvannjstcrlof K 8-0 franka Izdelovatolj se prepriSaU pri boleSInah v prsih, v vratu itd. o njegovetn; lekaiočeH atolj samo lekarnar E. V. P«llor v Stubiai, Elaa-trg St, 2«4 (Hrvat8kp)|yv fiijaitve, telovadba in sokolstva. Predavanje br. dr. E. Chalupnega na sestanku ..komisije za telesno vzgojo", vstanov-Ijenc pri Svazu čeSkoslovaiuskoga dijaStva dne 17. au§ca 1908. (Dalje.) Vse to samo bi vodilo 'gotovo k tesnejšemu in prisrčnejšemu -razmerju med češkimi dijafoi in Sokoli, (kakor je to bilo v resnici za prejšnjih dob, akoravno se seveda nikdar ni tikalo vsega dijaStva. Vendar s spremembo v nazorih in -iz medsebojnega vedenja med dijaštvom i.i Sokol-stvom v zadnjih petnajstih letih je nastalo gotovo"lodtujenje, .ki je nedvomno škodilo obema strankama. Kakor dijašrvo, tako je dospelo So-kolstvo tekom časa s samostojnim in ločenim razvojem na neugodna stališča, feb-jih pojavi so deJali na zunaj dojem sporov še mnogo večj.i, kot so bili v resnici. In padale so z obeh strani neprevidne De-sede, ki so ipmščale večje sledove kot misli same, za katere se je bojevalo. Eni so napadali nenarodnost in neradoljubje mladine, drugi so se posmihavali veteranstvu Sokolstva. Ne mislim podcenjevati dobrega namena na obeh straneh, ki je bil v nepro-zoriiiosti polemike in neizbirčnosti v očitkih izafcrit in izražen tako nesrečno, da sta se dilaštvo in Stfkolstvo me$ seboj po nepotrebnem sprla. Temu je že od nekdaj tako, da se prerojenja ne vrše brez kriz in prask. Toda danes bodimo veseli, da je velik de! tega vzajemnega srda že minil; in da zgine tudi njega ostanek, ki obstaja še danes, mora biti ena prvih skrbi obeh strank, ker tukaj ni drugega, kakor na eni starni nesporaizumljenje, ki se pri skrbnem proučevanju maše narodne sedanjosti in minulosti ralzjasni in odstrani samo ob sebi, na dragi resnične napake dijastva in Sokolstva, ki jim škodijo in se jfh najlaže popravi s skupnim bratskim delom. Nočem preiskovati vsakdanjih splošnih napak in se ogibati kočljivih zadev ter se dotaknem teh točk. Prvo ono inesporazamljenje. Gssia., pod katerimi se je siril med dijaštvom t. zv. realizem iMasarylcov in Macharjev, so izgledala cesto neizmerno različna od so-kolske prakse in teorije, in iz tega je izvirala sporna napetost obeh skupin. Danes, upam, se jasni. 'Skušal sem (1. 1901 v Stuidentskych Smerech in 1. 1907 v iPre-hledu) pokazati z autentičnimi dokazi, da že v izrekih Sokolov M. Tvrša in Ed. Gregra nahajamo mfsli, ki se po letih v dragi obliki ponavljajo pri Masarvku in Madharju. Oboji so vzrasli iz podobnih narodnih razmer in le nezadostna obzirnost, greh vseh ma slepo se ibojujočli, je bila vzrok, .da se je na obeh straneh1 iskalo globokih razporov tam, kjer jjfh ni bilo. Ločili so se v glavnem le v besedni obliki, in kakor se je zgodilo v zgodovini tolikokrat, se je (bil tudi tokrat boj več za simbole ideje, kot za Mejo samo. Danes, ko so bili realisti sprejeti takorefcoč milostno i*d ofteielne češke javnosti in ko kaže vsak njihov .praktični korak, da so med njimi in osta&mi strankami malenkostne razlike, In ko je v nekdanjem iglav-nem realističnem naraščaju, v dijaštvu, zavladala neka tišina in se je spor zadostno pomiril, ba t>ilo prepozno vračati se k razprtijam, ki so imele svoj vzrok prej v sugestiji kot v resničnih razmerah. Težavnejše pa so razmere, ko se gre za spore med SokoLstvom in dijaštvom, ki zabranjujejo vzajemno sporazumljenie. So to spori organični in ne morejo biti odstranjeni črez noč. "Poskušati hočem jih preiskati. Tvrš sam ie na zatonu svojega življenja, torej krog 1/1880, je bil prisiljen, pritoževati se nad vidnim notranjim, upad- kom Sokolstva. Po njegovi smrti je ta upad'ek »napredoval in v 'Sokolstvu je nastal vkleii 'spor. Ta notranji! spor se tiče razmerja tehničnega dela telovadbe z ostalimi delovanjem, katero razirnerjc }t 'očividno zelo kočljivo. In kakor se dobi Sokole, ki se jim gre le za telovadbo, tako so bili na drugi strani, katerim se gre le iza reprezentanco društva. Večina članstva omahuje med obema skrajnosti ma tako, da se mlajši običajno nagibljc-jo k telovadbi, starejši k reprezentanci in v celi vrsti društev se iizra&a ta spor v napetem razmerju med upravnim odborom nn vaditeljskim zborom oz, med podpornimi in izvršujoči-mi člani. Tretja naloga Sokolstva, izobraže valno delo, je stisnjena v teh sporih dveh činiteljev kakor med dvema milmskima kamnoma: pristaši gole telovadbe se zanje ne brigajo, zastopniki reprazentance ga potvarjajo z reprezentativnem govorniškem naštevanjem in poiclabno; : Med dijaštvom, namreč ,med njegovlfi najboljšim delom, so se razvila v tej dobi gesla izobraiabe in samoizobrazbe do enostranskih in začasno preveč ideoliogionih razmer. In tako sta oba tabora, nekdaj si tako bližnja, zavila na" nasprotne tečaje. In ta spor med nezadostnim! sokoiskrm upoštevanjem izobraževalnega dela in na njegove načelne ipioislediee, in med nepravilnim večina in doktrinarskim naziranjem naprednega dijastva glede prosvetnega dela, traja še danes. Kar najštevilnejši vstop dijastva v sokolske vrste fbi v tem smeru koristil obema strankamia. (Dalje.) Izjaoa.*) Mali oglasi. SajroaaJI* pristojbina stane 60 vin. Afco Je oglas obselnejši se računa za vsako besedo 3 vin IaJp?I?ra?ne]Se Inseriraaje za trgovce in o&rtei*« Kota o Je manjših trgovcev in obrtnikov vGorioi kntcttv m deželi (in celo v mest«) nihče ne pozni, fc*r nikjer Oi inurir&jo. Skoda ni majhna. Podpisana IzjavJjam, ida sem kupila in po pogodbi tudi pošteno plačala 'brivnico g. Slavka Antolčiča ter prevzela dolg LE od sledečih tvrdk in sicer: Seculin, Cerni-gaj, Pinter & Letutrd in Bndau ter iste deloma že plačala. Za druge. njegove dolgove, katere je pred menoj utajil, se ne oziram ter nisem plačnica. Toliko v vednost in ravnanje onim, koje slepi, da bodem jaz plačala vse njegove dolgove. Gorica, 11. marca 1912. Al. Novak 1. r. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. ZAHVALA. Vsem, ki so nam stali ob strani b-1- j diši z dejanjem, bodisi s svetom med boleznijo, ob smrti in pogrebu naše preljube hčerke in sestre Delausko konsumno društuo ________u Podgori Podpisano vabi vse ude k rednemu občnemu zboru, kateri so vrši (In® 17. mavea t. I. ob 8. uri pop, v prostorih roatejšili do 30 kron. - Za običajno rabo pripoiočimo :. »UniOnM a K <ž-Q0. ^ „SlHdeiliu a K 3-20 (priporočamo dijakom). — »Ideal" a K 4— - JAZ** pnma K 5-20. — „Red Intiian" a 11 K in 14. - FinejSa peresa za dame in gospode, z ročni ki Iz srebra, močno pozlačeni in dr. od 17-30 K. ->- Vsa peresa, tudi pri onih za K 2-60, so že iz 14-karatovega zlata. -U^-.s.... PriporoCa: knjigarna A. Gabršček, Trgovski dom. Ce hočeš kaj zanimivega citati, Sf.!SpB Boylovib