mamam àdwmo cedilom oh mafówmdoem dmwo tew uelim tkmca v> oeeh, dohmte v dlaneh m màm vwm. Q/fùwxdav S^ucij d*. med., Kufum Q/flW 'W^tuf VRTNICE, Branko Gorjup, 2000, tekstilne barve na svili Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2001 352(497.12 Ptuj) 6005689,3 14. MAREC/SUŠEC 2001 LETO VII-ŠTEVILKA 3 COBISS ® POSEBNA PONUDB KAVARNE VIKTORI 30 % POPUST ZA FOTOGRAFIJE 10x15 E-pošta: fotografija@foto-tone-sp.si Izdelava fotografij iz digitalnih medijev Dodatek h kavi: ' -od 7.-9. ure slaščica •od 14*'19> ure sladko presenečenje Žižek Anton s.p. FOTO-VIDEO STORITVE UOKVIRJANJE PREDMETOV TRGOVINA V FEBRUARJU Cena: 100 SIT PUSTOVANJE Iz otvoritvene slovesnosti 41. kurentovem ja v soboto 17. 2. in iz nedeljskega pustnega sprevoda 24. 2. Simbolična predaja oblasti nad mestom in meščani iz rok ptujskega župana Miroslava Lucija v roke princa karnevala Matevža Zokija. Konjeniki na ptujskem mostu za pešce (okrog 50) Skupina KUKERI iz bolgarske Polene Sprejem vodij etnografskih in folklornih pustnih skupin, ki so nastopile na sobotnem pustnem sprevodu. DORNAVSKI CIGAN KOŠI ŠOŠTANjSKI KRAMPUS iz Eggersdorfa pri Gradcu [\ dl i if|V]!L J 1 w 'v~ “ -'i'll! ■ ' ‘ kij ff Steli**1 ! ' \ • — - Ai vj ORAČI in POKARjl |uH|k|| b C 19 JM iz Podlehnika 1 1 mfj ’W1? iI j pfeif E m lflilltftfibV; • fmbMi ■89' i nflHBF/;' «\ !asa|| [Ki i™ dr';eCM L* ^ Foto LANGERHOLC IZ 24. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA MO PTUJ ŽCIPflN MIROSLffV LUCI NASTOPIL ODLOČNO! tdeijek, 26. februarja 2001, je župan Mestne občine tuj Miroslav Luci, dr. med., sklical 24. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Na seji je najbolj izstopala skupina svetnikov LDS, ki so prišli maskirani v gusarje. Vendar kljub temu niso bili nič manj resni, temveč so se prav zavzeto lotili obravnave predlaganega gradiva. Zelo odločen je bil tudi župan Miroslav Luci, ki je sejo vodil, jasno in glasno je opozoril svetnike, naj se v razpravah ne odmikajo od dnevnega reda in naj se posvetijo izključno obravnavanim temam. Že na pretekli seji so razpravljali o kadrovskih štipendijah v Mestni občini Ptuj, do katere imajo pravico redni študentje univerzitetnega programa od vključno drugega letnika naprej, ki ne smejo biti starejši od 27 let, imeti morajo stalno prebivališče na Ptuju, biti morajo državljani Republike Slovenije, ne smejo biti v rednem delavnem razmerju in ne smejo prejemati druge štipendije. Predlog, za katerega so namenili milijon tolarjev, so tudi sprejeli. dosežke. Osnutek pravilnika je nastal že v olimpijskem letu 1 992, ko sta se olimpijskih iger v Barceloni udeležila dva športnika iz ptujskih klubov, in sicer maratonec Mirko Vindiš in judoist Filip Leščak. Takrat se je pokazala potreba po dodatnih sredstvih za priprave športnikov na velika tekmovanja in po oblikovanju pravil za pridobivanje teh sredstev. Tudi v letu 2000 je v mestni občini delovalo kar nekaj klubov oz. posameznikov, ki so se uvrstili na svetovna in evropska Med zasedanjem mestnega sveta, Foto Kosi. Pri osnutku pravilnika o omogočanju in nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj so se svetniki pomuditi dalj časa, saj so nekateri preslišali, da gre za olimpijske športe. Nov pravilnik o nagrajevanju športnih dosežkov v Mestni občini Ptuj bi namreč tako vzpodbudil športne klube in posameznike za še višje športne prvenstva (Kolesarski klub Perutnina, Judo klub Drava, Aeroklub Ptuj) in na olimpiade (Šahovsko društvo Ptuj). Sprejetje pravilnika bi lahko omogočilo uvrstitev več ptujskih klubov in posameznikov na tovrstna tekmovanja. Za redno dejavnost v okviru državnega tekmovalnega sistema so klubi financirani po pravilniku Šport- nega zavoda iz proračuna Ministrstva za šolstvo in šport in M O P, za sredstva za izvajanje tega pravilnika pa po letu 7 995 ni bilo več namenjenih proračunskih sredstev. V predlogu proračuna za leto 2001 so svetniki v ta namen določili 2.000.000 SIT. Sprejetje pravilnika bi pomenilo promocijo Ptuja in ptujskih športnikov v slovenskem in mednarodnem merilu in se večjo stimulacijo za doseganje vrhunskih rezultatov. Vendar je bilo kar nekaj Prva pobud in pripomb na osnutek pravilnika upravičenih. V razpravo se je vključil tudi župan, ki je menil, da je potrebno dobro razmisliti, kateri športniki bodo nagrajeni; ali tudi tisti, ki prihajajo iz drugih občin in so člani ptujskih klubov. Svetnike je opozoril, naj odločajo modro, kajti denar bo prišel le iz ptujskega proračuna. Vprašanje je, ali k drugih občinah enako podpirajo naše športnike, ki nastopajo za njihove klube. dva moža Ptuja, na seji MS, 26.2., fotografiral Milan K. Pavlica. Po skrajšanem postopku so sprejeli osnutek sprememb Pravilnika o plačah funkcionarjev MO Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov. Mestni svet je potrdil sklep, da se s 7.3.2001 poveča vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev vrednosti poslovnih prostorov in garaž, katerih lastnik je Mestna občina Ptuj. V sklepu je zapisano, da se vrednost točke, Svetniška skupina LDS našemljena v gusarje, Foto Kosi. Nekateri svetniki so privrženi tradiciji maskiranja in tega niso skrivali niti na tako resni zadevikot je seja MS, Foto Kosi. ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, s sedanje ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU MO PTUJ V' dan po objavi zgoraj navedenega odloka bo renehal veljati Pravilnik o pogojih za odvajanje in 'čiščenje odpadnih voda na območju občine Ptuj iz leta 1982 in Odlok o kanalščini, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 5 iz davnega leta 1975. vrednosti 201,37 SIT poveča za indeks 108,9%. To pomeni, da nova vrednost točke znaša 219,29 SIT. Prav tako so potrdili predlog sklepa o dodelitvi stanovanjskih posojil v letu 2001. Stanovanjski sklad Republike Slovenije vsako leto objavi razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za nakup ali obnovo stanovanj ali stanovanjskih hiš. Ker v večini primerov odobrena sredstva ne zadoščajo za pokritje načrtovanega nakupa ali obnove prosilcev, ima Mestna občina Ptuj v proračunu za leto 2001 načrtovanih 17,000.000,00 SIT, ki jih dodeli prosilcem, ki so na republiškem natečaju uspeli, in to v višini 50% odobrenega republiškega posojila. Prosilec, ki mu je bilo odobreno republiško posojilo in se poteguje še za dodatna sredstva, mora na Mestno občino Ptuj dati vlogo in predložiti fotokopijo republiškega sklepa, brez ostale dokumentacije, saj je le-to predložil Stanovanjskemu skladu RS. Seja mestnega sveta je bila v primerjavi s prejšnjimi kratka. Na koncu so prisotne obiskali še princ karnevala Matevž Zoki skupaj s svojim sinom v kurentovi opravi in v. d. direktorica CIZ Poetovio vivat Minja Vučinič, ki je postregla s krofi in nazdravila na uspešno zaključeno 41. kurentovanje. Milan Krajnc Pavlica Dejstvo, da sta tako občutljivo področje, na koncu koncev gre za zaščito okolja in zdravja ljudi, urejala dva več kot dvajset let stara pravna akta, povsem opravičuje sprejetje odloka, ki bo evropski ali vsaj približek zakonodaji skupnosti, v katero želimo priti. Cre za sprejetje enega, če že ne najboljšega, pa vsaj dobro pripravljenega in zelo potrebnega odloka. Svetniki so ga sprejeli skoraj brez razprave. Ta pa bi bila še kako potrebna. Odlok namreč v desetem poglavju predpisuje za tiste, ki ravnajo v nasprotju z določili določenih členov, kar visoke denarne kazni. Ne predvideva pa nobenega prehodnega obdobja. Tudi nadzor nad izvajanjem odloka je rešen ustrezno. Veliko vroče krvi bo pri realizaciji 12. člena. Ta ukazuje: "Objekte, ki še niso priključeni, se mora priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. " Odlok med ostalim zahteva opustitev greznic. To pa nekaterim očitno ni po volji, saj pri zgrajenem kanalizacijskem omrežju pridno odklanjajo možnost priključka. 30. člen bo najtrši oreh. V drugem stavku tega člena piše: "Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. " To pomeni, da bodo gnojišča v bodoče objekti s kritino, ki bo onemogočala polnjenje gnojišča z meteornimi padavinami. Objekt bo moral imeti sistem odvoda kapnice in sistem, po katerem bo gnojnica odtekala v zbiralnik za gnojevko. To bo pa drago. Prepričajte znanca ali soseda, naj poleg Ptujčana bere tudi Uradne vestnike MO Ptuj. Ti so zaenkrat še zastonj. Svetnik Ignac V. Vrhovšek "Otrok v odločilnih prvih letih svojega življenj doživlja mater kot vseobsegc varovalno in hranilno moč. Mati je hrana, je ljubezen, je toplina, je Ko te ona ljubi, pomeni, da si živ, ukoreninjen, i doma. " Erich Fromm (1900-1980/ Obveščamo vas, da bo 25. redna seja Mestnega sveta MO Ptuj v ponedeljek, 26. marca 2001, s pričetkom ob 13. uri. Uredništvo ZA RAZVEDRILO Če ni po naše, nam ne paše, če je po vaše, nam spet ne paše. Svetnik Ignac V. Vrhovšek ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV Pobudi in vprašanje Franca Štrucla: 1. Lesena baraka za lekarno na Bregu v MČ Breg naj se ali primerno sanira ali pa odstrani, ker je leglo miši in podgan. Odgovor: Ponovno smo pisno pozvati lastnika, to je KK Ptuj, da nam odgovori, kaj namerava storiti s to zgradbo. 2. Dokončno naj se uredi parkirišče na Bregu na Zadružnem trgu, kjer je bila do lani lokacija za karnevalski šotor. Odgovor: Odstranjen je zapuščen tovornjak in kupi materiala. Predvideva se tudi grediranje in gramoziranje parkirišča. 3. Zakaj del kanalizacije, ki se prosto steka v Studenčnico pri betonski konstrukciji čez Studenčnico, to je od gostilne Emica proti trgovini Petlja, še ni priključen na kanalizacijo, speljano na čistilno napravo? Odgovor: Komunalna inšpektorica bo pregledala stanje na terenu ter ustrezno ukrepala. % $ $ Pobudi Anke Ostrman: 1. Predlagam, da Mestna občina Ptuj poskrbi za obnovitev povezav z Mariborsko razvojno agencijo, ki vodi projekt razvoja in trženja kolesarjenja z oblikovanjem lokalnih in mednacionalnih kolesarskih poti in povezav. Odgovor: Mestna občina Ptuj preko Bistre sodeluje v projektu PHARE CBC kolesarskih poti, vendar je projekt zaradi pomanjkanja teh sredstev zastal, pa tudi IO km pas se zato ni razširil. V zvezi z izjavo mag. Borisa Keuca, da je možna trasa predelana že tako daleč, da bi se dalo iz Maribora priti s kolesom ob Dravi v Ptujske toplice, pa je potrebno povedati, da bi se morala potem v proračunu zagotoviti sredstva za izvedbo in asfaltiranje te kolesarske poti. Ker so potrebna sredstva za realizacijo tega projekta zelo visoka, bi to pomenilo občutno zmanjšanje sredstev za vzdrževanje in izgradnjo lokalnih ter krajevnih cest. 2. Predlagam, da vprašanja zagotavljanja socialnih in nepridobitnih stanovanj, načrtovanja in vodenja stanovanjske politike v Mestni občini Ptuj prevzame oddelek za družbene dejavnosti, ki naj opravlja tudi potrebno koordinacijo z drugimi oddelki pri uresničevanju teh nalog. Odgovor: Odlok o organiziranju in delu občinske uprave MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/99) govori o pristojnosti posameznih oddelkov občinske uprave MO Ptuj. V kolikor bo mestni svet sprejel drugačno odločitev in spremenil odlok, je možen prenos pristojnosti na drugi oddelek. Glede stanovanjske politike občine pa sledeče: Za socialna stanovanja je po zakonu zadolžena lokalna skupnost, za nepridobitna stanovanja pa nepridobitne stanovanjske organizacije (nepridobitna stanovanja niso socialna stanovanja). Sredstva za nakup in izgradnjo socialnih stanovanj pritekajo iz naslova kupnin za prodana stanovanja obročno po Stanovanjskem zakonu iz leta 1991. Ta vir ni stalen, saj je maksimalna doba odkupa 20 let. Od priliva sredstev v vsakem proračunskem letu je odvisen tudi nakup in izgradnja socialnih stanovanj. Dodelitev socialnih stanovanj poteka na osnovi dela komisije, y kateri so v večinski sestavi socialni delavci, ki dobro poznajo razmere prosilcev. V kolikor obstaja dvom, še dodatno preverijo socialne razmere na terenu. Pristop ni uradniški, saj dodelitev socialnih stanovanj upravičencem poleg naštetega določa še Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92). Herbert Glavič jdb* jda« jtfcfc Podžupan Ervin Hojker je postavil vprašanje in podal pobudo: Na koga se lahko obrnemo glede programa ptujske CaTV, kakšne možnosti imamo v občini in v mestnem svetu, da bi lahko ukrepali proti predvajanju nočnega (pornografskega) programa na ptujski CaTV? Mestni svet naj bi ukrenil vse potrebno, da si pridobimo vpliv na programski svet ptujske CaTV. Svetnica Marija Strelec sprašuje, kdo določa dvig cene za naročnino CaTV sistema? Omenjeni vprašanji smo posredovali operaterju ptujske CaTV, tj. Ingel, d. o. o., katere odgovor prilagamo. K temu naj navedemo, da je za ptujsko CaTV pristojen upravni odbor CaTV, ki ima sedež na Potrčevi 34 in ga vodi Boris Krajnc. S kabelskim \ sistemom upravlja kabelski operater Ingel, d. o. o., medtem ko za izbor ; programov skrbi programski svet. mag. Janez Merc V skladu z Zakonom o javnih glasilih in Zakonom o telekomunikacijah \ mora operater imenovati programs-1 ki svet, ki skrbi za izbor programov \ v CaTV sistemu. \ Programski svet je bil imenovan po j naslednjem postopku: O sveti mestnih četrti so predlagali člane programskega sveta \ o upravni odbor CaTV je predloge j obravnaval in izbrane dal v potrditev investitorju CaTV MČ Center in MČ Ljudski vrt I o sveta obeh MČ sta predlagane \ člane programskega sveta tudi potrdila. Člani programskega sveta so: ! 1. predsednika MČ Center in MČ Ljudski vrt kot predstavnika investitorja po položaju j 2. iz mestnih četrti po en pred-I stavnik: MČ Breg, MČ jezero, MČ Center, MČ Ljudski vrt, MČ Panorama 3. predstavnik Centra interesnih dejavnosti 4. po zakonu mora biti član programskega sveta tudi predstavnik Mestne občine Ptuj. Programski svet mora upoštevati j Poslovnik o delu programskega \ sveta in sprejete Pogoje in usmeritve ' za oblikovanje programske RA in TV sheme. Cene mesečne uporabnine oz. vzdrževalnim se oblikujejo po metodologiji za oblikovanje cen j mesečnih uporabnin oz. vzdrževal-\ ni n, ki jo je oblikovalo Gospodarsko j interesno združenje kabelskih operaterjev Slovenije in opredeljuje strukturo posameznih stroškov: o stroški materiala, energije in goriv do 5% \ o stroški storitev do 25% j o amortizacija od 30 do 50% \ o stroški upravljanja sistema do 25% j o stroški zakupa programov do 20%. Višino mesečne naročnine sprejema upravni odbor k skladu z letnim finančnim planom. Letni finančni plan potrdita po predlogu upravnega odbora sveta MČ Center in MČ Ljudski vrt. Boris Krajnc, predsednik UO CaTV Rudi Zemljič, operater VELIKO SE JE GOVORILO O NOČNEM PROGRAMU PORNOGRAFIJA NA CATV PTUJ: TO RAD GLEDAM Z~~\ZPikd*se je /programu Vkabelsken je govorilo o nočnem ogramu na ptujskem kabelskem programu S3, ki se je začel ob 24.00 in končal malo pred peto zjutraj. Pravzaprav je šlo le za vklop italijanskega programa 5CT v naš kabelski sistem. In ker se je 20. februarja iztekel rok poskusnega predvajanja, sedaj lahko program SCT spremljamo samo tako, da se naročimo nanj. Zanimalo nas je, koliko je takšnih, ki so si naročili dekoder (s katerim bodo lahko gledali omenjeni program), glede na to, da so se nekateri v javnosti zelo pritoževali nad programom, ki so ga predvajali. Na internetu (od 26.2.2001) celo poteka raziskava o Pornografiji na CaTV Ptuj (http://www.ptuj.org). Do našega obiska (28.2.2001) na tej spletni strani je v raziskavi sodelovalo 855 obiskovalcev. Kar 43,74 odstotka tistih, ki so sodelovali v anketi na internetu je bilo mnenja, da to radi gledajo, le 3,16% jih je bilo absolutno proti. Da pa bodo sploh začeli vgrajevati dekoderje, mora biti najmanj 30 naročnikov od dobrih pet tisoč naročnikov na CaTV na Ptuju (do zaključka redakcije Ptujčana jih še ni bilo 30, pa tudi veliko jih ni manjkalo), za kar je bilo veliko zanimanja. Torej, če se bo zanimanje za program SCT nadaljevalo, bodo nekaterim Ptujčanom noči krajše. Zato pokličite kabelskega operaterja na 787 76 50 (med delavnikom od 10.00 do 14.00) in se prijavite na dekoder. Mnenje obiskovalcev spletne strani http://www.ptuj.org o pornografiji na CaTV Ptuj Sem absolutno proti 3.16% (27) To je svinjarija 2.34% (20) Kdor hoče, pač naj gleda 26.32% (225) Vseeno mi je 2.22% (19) Me ne moti 15.91% (136) Ne gledam tega 0.47% (4) To rad gledam 43.74% (374) Ne vem nič o tem 5.85% (50) Število obiskovalcev: 855 Vir: http://www.ptuj.org Milan Krajnc Pavlica AKTUALNO STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO LEBDENJE KULTURNO KONGRESNE DVORRNE Nff PTUJU rTùxttlavno mesto Ptuj je bogato po mestni zgodovini, saj s y~pponaša z najstarejšo letnico prve omembe naselja v ^Sloveniji. Nima pa najstarejših meščanov, ker je še pred sto leti na Ptuju živela večina prebivalstva nemške in tudi židovske narodnosti (trgovci, nižje plemstvo, duhovščina in služinčad s podeželja). Ob koncu 1 9. stoletja so se začeli Slovenci boriti za kulturno in narodnostno uveljavitev. Kupili so starejši nemški hotel in ga spremenili v slovenski Narodni dom. V Mariboru so Slovenci zgradili še danes moderen Narodni dom (jN A). Dvorana Narodnem domu na Ptuju v prvem nadstropju je še danes med najpomembnejšimi kulturnimi dvoranami (za koncerte, proslave ...). Do nje imamo veliko spoštovanje, vendar je dobesedno vsestransko odslužila za današnje potrebe. Res je, da imamo še refektorij v Minoritskem samostanu, majhno gledališče in najmanjšo dvorano v glasbeni šoli. Posamezna dvorana premore kak sedež nad dvesto. Za večje prireditve je vsaka posamezna dvorana premajhna, nefunkcionalna, neudobna in tudi požarno nevarna. Pred več desetletji, sam se spominjam letnice okrog 1950 do 1960, so Ptujčani začeli resno sanjati o kulturnem domu, ker so jih tudi po Sloveniji začeli graditi, zlasti ko je prenehala evforija zidanja zadružnih domov. Pogovarjali smo se o nedosegljivi in najboljši lokaciji na Potrčevi cesti, ki pa je bila predraga, saj je bivša jNA zahtevala preveč. V igri je bila tudi žitnica na gradu. Od takrat je minilo nekaj desetletij brez ambicij ptujskih politikov, da bi korakali za drugimi mesti in manjšimi kraji. Po ukinitvi ptujskega gledališča se je veliko "lačnih" Ptujčanov aboniralo v mariborskem gledališču, pa tudi v celjskem. Obenem pa je kdo tu in tam organiziral ogled gledališke, operne in koncertne predstave v Ljubljani, Varaždinu, Zagrebu ali celo v Gradcu. Ponovna ustanovitev ptujskega gledališča v perspektivi ne more zadostiti sodobnim, širšim potrebam Ptuja. Pred tremi leti je MS MO Ptuj prvič predvidel skromna dva milijona tolarjev za idejne zasnove kulturno kongresne dvorane (KKD). To se je dvakrat ponovilo in nič, popolnoma nič naredilo. Osebno sem predlagal županu, da ustanovi komisijo, ki bi začela pripravljati osnovne ideje za velikost in lokacijo KKD. Brez odgovora in brez napredka. Pač, študentje arhitekture so izdelali papirnato maketo za veliko, večnamensko kulturno dvorano, ki ima še danes največjo politično podporo, z lokacijo izven mesta na desnem bregu Drave. Ne rečem, da ta ni potrebna, pa še kako! To je lahko komercialno pridobitni objekt, ki se rešuje tudi s koncesijsko finančno konstrukcijo. Staro mestno središče spodnje podravske regije z blizu 100.000 prebivalci potrebuje KULTURNI HRAM s tehničnimi pogoji za visoko kulturno ustvarjanje (in tudi doživljanje) in kongresno oziroma konvencijsko ponudbo. Potrebujemo dvorano s 400 do 500 sedeži, kjer bodo možni akustični, svetlobni in razni estetski efekti. Ne želim, da bi kdo tej želji očital elitizem, malomeščanskost ali kaj podobnega. To je enostavno duhovna potreba sodobnega človeka, to je potreba za kulturno in politično evropskost. V letošnjem proračunu MO še teh dveh milijončkov ni. Občinska uprava odgovarja, da ni lokacije (?). Na Potrčevi ni več jNA, namesto KKD pa imamo vsem koristno parkirišče avtomobilov. Polovica zemljišča bi zadostovala za KKD. Lepše lokacije mesto Ptuj nima. Tudi v razvojnih štiriletnih načrtih ni predvidena, čeprav ta potreba resnično lebdi že več kot sto let na Ptuju. Te vizije nismo zmogli niti v novem tisočletju. PtrSsipswlkä sttirwmlk onäs® O&IkRmStTGtiaiSS N.Si Nova Slovenija /pes^cu februarju je izšla prva številka 6litično informativnega mesečnika Krščanske ljudske stranke N.Si. Že naslov "OGLEDALO" pove kakšna bo vsebina glasila in kakšen je namen. Stranka želi seznaniti člane o njeni aktivnosti in vsem bodočim bralcem skozi "OGLEDALO" objaviti tudi tiste novice in dogodke, ki so v dnevnem časopisju zamolčani ali površno objavljeni. Škoda, da je to zaenkrat samo mesečnik, potrebe velikega števila bralcev namreč narekujejo izid dnevnega glasila s takšno vsebino. Dosedanji poskusi se niso uresničili in tudi novi predlogi zaenkrat ne najdejo ugodna tla za vsestransko informiranost. Da bi bili člani stranke čimbolj podrobno obveščeni o delovanju stranke, njeni organiziranosti in povezavah, Mestni odbor stranke organizira občinske in regijske posvete, na katere so vabljeni vsi člani in simpatizerji stranke. Mestni odbor stranke se pridružuje čestitkam ob dnevu materinstva z željo k bogatejšemu priznanju njihovega poslanstva. MESTNI ODBOR N.Si. SLS «a SKD ?om, materam in dekletom v Mestni občini Ptuj želimo ob iarčevskih praznikih obilo sreče, zdravja in zadovoljstva! Občinski odbor SLS-SKD Ptuj Številnim Ptujčanom je žal, da nam ne more zapeti pri nas bivajoči, trenutno v Evropi najbolj iskani tenorist janez Lotrič, ki pa nekaterim nudi te užitke v zagrebški in drugih opernih hišah (npr. royalistom). Na Ptuju imamo še lioniste in druge kulturne civilne družbe. Nimam upanja, da se bo v doglednem času kaj spremenilo. V zapisniku zadnje seje MS MO Ptuj je zapisana razprava svetnice in poslanke DZ, ki je obrazložila svoj glas proti KKD: "... ker je potrebno gledati realno na naše finančne zmožnosti tudi za nekaj let naprej. V naslednjih nekaj letih ni realne možnosti, da bi na Ptuju lahko prišlo do KKD, ker se s tem odprejo nova vprašanja, kdo bo dvorano tržil, kaj se bo v njej odvijalo, kdo jo bo vzdrževal...?" Za božjo voljo, ali res ne premoremo niti odgovorov na tako enostavna vprašanja? Vedeli so jih že naši pradedje. Pred sto leti so nam ovi- rali razvoj lastne slovenske kulture tujci, danes pa celo naši izvoljeni politiki. Znani Ptujčan, simpatičen, kulturno revolucionarni gledališki diplomant (čestitke!) in sodobni teatrski ustvarjalec Tadej, je vzkliknil: "Občutek imam, da čas stoji, " kar je podobno lebdenju. Nima pa prav, da so vsega krivi (vsi) svetniki v mestni občini. Kdo bi opisal vse, ki so odgovorni za ta zastoj? Na prvem mestu je to izvoljena oblast, ki ne prisluhne, ki ne vidi in ki ne zna razsojati ter tehtati ljudskega ravnotežja in ga vizionarsko usmerjati. Če je vizija argumentirana, bo tudi denar iz raznih virov, bodisi proračunskih in še zlasti iz raznih prispevkov. Če ne bo kmalu programa za KKD, bom sam lahko prispeval več v obnovitev moje farne cerkve. Nazadnje bo to tudi kulturni spomenik na Ptuju. Slavko Brglez, svetnik MS MO Ptuj IZ MESTNE HIŠE VISOKI ČASTNIKI NACIONALNE GARDE KOLORADA IZ ZDA NA PT(I)(I uradu je župan MO Ptuj Miroslav /Ldci v ponedeljek, 19. februarja, sprejel tri / visoke častnike nacionalne garde Kolorada iz ZDA in delegacijo Združenja slovenskih časnikov. V okviru projekta Vojska - vojski, ki se izvaja na celotnem območju Slovenije med oktobrom 2000 in oktobrom 2001, je med 19. in 23. februarjem 2001 potekal tretji ciklus usposabljanja in posredovanja informacij o sodobnem načinu delovanja vojaških struktur ter vključevanja v mirovnih in humanitarnih operacijah, ki sta ga izvedla Združenje slovenskih časnikov in Center vojaških šol v sodelovanju z visokimi vojaškimi strokovnjaki iz sestave Nacionalne garde Kolorado. Visoki častniki nacionalne garde Kolorada iz ZDA in delegacija Združenja slovenskih časnikov pri županu. V ponedeljek, 19. februarja, je potekal seminar vojaško strokovnega usposabljanja na Ptuju v sodelovanju z Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj. Po sprejemu v ptujski vojašnici, ogledu ptujskega gradu in muzejskih zbirk so gostitelji iz Združenja slovenskih častnikov pospremili vodjo mednarodnega programa Vojska vojski za Slovenijo polkovnika Charlesa V. Guy a, majorja Michaela Willisa in višjega narednika Richarda Greena v Mestno hišo, kjer jih je z veseljem sprejel ptujski župan. Takšen obisk, kot je povedal, simbolizira prijateljstvo obeh vojska tudi po prelomnem 1990. letu. Ameriškim gostom je na kratko predstavil vojaško zgodovino Ptuja -rimske Poetovione, ki je nastal v drugem desetletju pr. n. št. kot vojaški tabor na levem bregu reke Drave, in sicer ob znameniti cesti Aqileja (Oglej) - Siscia (Sisak) in naprej proti Donavi in Črnem morju. Prav na Ptuju so ohranjeni štirje Mitrovi templji - MITREJI, ki pričajo o veri rimskih vojakov. Ti so bili podaniki mitraizma, perzijske vere, ki je častila boga Mitro - bikonosca, ki se je boril za dobro proti zlemu. Polkovnik Charles V. Guy se je v imenu ameriških častnikov zahvalil za povabilo in nepozabno priložnost ogleda ptujskih znamenitosti. Za sprejem sta se županu zahvalila tudi janko Ljubič, sekretar območnega združenja slovenskih častnikov in Darko Skok, predsednik ptujskega območnega združenja slovenskih časnikov. Milena Turk Na srečanju Rihterjeve z direktorji javnih zavodov na področju kulturnih dejavnosti, Foto Langerholc. dejavnost, in Saša Ogrizek, vodja kabineta ministrice. Na prvem srečanju, ki je bilo predvsem informativnega značaja, so predstavniki javnih zavodov ministrico seznanili s trenutnim delom, načrti in problematiko. usmerjeno v zakonodajo. Vodje zavodov je opozorila na nacionalni kulturni program in na to, da bo potrebno čim prej nazorno, tudi s številkami, prikazati štiriletne plane za posamezne sklope kulture. MINISTRICA RIHTERJEVA NA SREČANJU Z DIREKTORJI PTUJSKIH JAVNIH ZAVODOV rožo. Milena Turk JnTstrica za kulturo Andreja Rihter, ki je bila s—s /a tudi častna pokroviteljica letošnjega 41. vr/ v (mednarodnega ptujskega karnevala, se je na pustno nedeljo srečala s ptujskim županom in njegovimi sodelavci ter direktorji ptujskih javnih zavodov na področju kulturnih dejavnosti. Poudarila je poseben pomen mesta Ptuj v Sloveniji in njegove kulturne dediščine, pohvalila velik interes Ptujčanov za svoje mesto ter izrazila željo, da se kmalu spet na Ptuju posamezno sestane z direktorji javnih zavodov. Takrat bi se lahko pogovarjali veliko konkretneje, tudi že o višini finančnih sredstev, je napovedala. Spremljali so jo Božo Zorko, državni sekretar za kulturno dediščino in javne medije na Ministrstvu za kulturo, jerneja Batič, svetovalka za muzejsko Rihterjevi, ki je po stroki zgodovinarka in je bila do nedavnega predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, je to področje dobro poznano. Poudarila je, da bo kmalu treba doreči, kdo so ustanovitelji zavodov in kaj so njihove dolžnosti. Pri tem je izpostavila predvsem Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in njegovo enoto na Ptuju ter Pokrajinski muzej Ptuj, ki se letos še financira iz državnega proračuna. Trenutno je delo ministrice Prihod ministrice v Mestno hišo, Foto Langerholc. Izpostavila je izredno zahtevnost urbanističnega načrtovanja na Ptuju, kjer je ogromno arheoloških nahajališč in najdišč. Vse skupaj pa otežuje komunikacija znotraj strok, ki očitno ni takšna, da bi prispevala k reševanju, ampak k zapletanju. Različne stroke bi morale najti skupni jezik in se vključevati v prostorsko planiranje v občini. Ker je obisk kulturne ministrice Rihterjeve na Ptuju sovpadal s pustnim časom in ob tem s pustnimi prireditvami, so ministrico nekateri izmed direktorjev zavodov pričakali maskirani. Eden izmed prisotnih, neprepoznavno našemljen v dedka Mraza, ji je ob koncu odlično odigrane predstavitve izročil seznam želja ptujskih gledališčnikov in ji poklonil veliko papirnato OLJENKE PODEUENE DR. MfiRJETfi CIGLENEČKI - LETOSNJfi PREJEMNICA VELIKE OLJENKE a'Xßnja prejemnica Velike oijenke, najvišjega priznanja MO likacij in zbornikov, se tuj na področju kulture, za izjemne zasluge na področju ti vedno pritožujejo, iuzejske dejavnosti je dr. Marjeta Ciglenečki. da jim avtorji niso Nagrado je prejela na proslavi ob kulturnem prazniku v Mestni pravočasno oddali občini Ptuj v četrtek, 8. februarja. V prepolni dvorani Narodnega svojih del. 0 Marjeti doma ji je ob dolgem in bučnem aplavzu, ki je govoril zase, oljenko moramo reči nasprot- izročil župan mestne občine Miroslav Luci, dr. med. no. Če je obljubila, da bo članek napisala, ga je vedno tudi oddala. Zato imam prav slabo vest, ker ji še vedno dolgujem objavo članka, ki ga je že zdavnaj oddala. Morda ne ve, da mi je leta 1995 založnik Primož Premzl prinesel v hrambo v arhiv prvi odtis korigi- -* ranega besedila, po katerem se je polila kava, za knjigo Najlepši pa je zame Ptuj. Menil je: "Tudi to je nek odraz, kako je nastala knjiga!". In tako, kot je Ptuj očarat dr. Frederica Zerija, katerega misli je dr. Marjeta Ciglenečki uporabila _________ za naslov prej omenjene knjige, i tako je fascinantna podoba Ptuja pritegnila Marjeto že pred leti, da je strokovno obdelala Ptuj na starih vedutah. Ko smo leta 1993 postavljali veliko razstavo Littera scripta manet, sem jo prosila, če nam pomaga postaviti meščanski interier. Izbrala je pohištvo, ga spretno razpostavila. Majhnemu prostorčku, ki je ponazarjal meščanski salon, v katerem se je bralo, je dala dušo in kot piko na i dodala še draperijo, ki jo je z neverjetno spretnostjo poznavalca in strokovnjaka celo sama naredita. Name je velik vtis naredila preureditev notranjosti Ptujskega gradu, ki se ga je Marjeta sistematično lotila. Ker sem se sama še kot otrok igrala skrivalnice v grajskih sobah, ki so mi ostale v spominu kot nekoliko preveč natlačeni in z različno opremo našarjeni prostori, je bila transformacija toliko bolj očitna. Marjeta je grad spremenila v muzej svetovne ravni. Prostori so postali zračni, svetli, dihajo, tapiserije pridejo do izraza, skrbno izbrana oprema pa vse skupaj le še poudari. Notranja oprema gradov na Štajerskem je naslov njene doktorske disertacije. Zanimala pa je ni le ta, temveč tudi oprema meščanske hiše, drugih javnih prostorov in nenazadnje pisarna ptujskega župana, ker po njenem prepričanju ne gre za katero koli pisarno, temveč za reprezentančni prostor mesta. Skupaj z mojstrom fotografije Stojanom Kerblerjem je pomagala pri izbiri fotografij iz njegovega znamenitega ciklusa Haložani ter starih ptujskih fotografij. Menila je, da mora oprema predstavljati mesto v njegovi najlepši podobi s kančkom nostalgije, ki ga ponujajo stare slike. Morda je zaradi moževega deia obudila že malce obledeli spomin na čas, ko se je Ptuj v 19. stoletju začel turistično in tujsko prometno razvijati in ko je bil turizem domena zanesenjaških članov Tujsko prometnega in olepševalnega društva. Ptujčanom je spremenila nedeljsko življenje, ko je uvedla nedeljske matineje na gradu. Te so postale priljubljena nedeljska srečanja domačih Dr. Marjeta Ciglenečki nasmejana sprejema priznanje na proslavi ob kulturnem prazniku, Foto Langerhoc. Nisem oseba, lpdt, 2. marca, opoldan je v 'rdzstavišču Mestne hiše zapel Dekliški kvartet iz Koga. To je bil uvod v slovesno otvoritev razstave fotografij z imenom "... čas, ki ga lahko deliš..." alpinista in pesnika Aleksandra Kelneriča. Razstavo, ki bo na ogled mesec dni, je odprl predsednik Planinskega društva Ptuj Anton Purg. A. Kelnerič že tretje leto zapored v Mestni hiši razstavlja svoje eksotične fotografske posnetke, ta mesec podobe življenja iz Nepala (iz himalajske odprave Anapurna III 2000) na izjemno velikih formatih. Avtorja in njegove fotografije je na otvoritveni slovesnosti predstavila Kristina Šamperl Purg, umetnostna zgodovinarka iz Zgodovinskega arhiva Ptuj: "... je alpinist s posluhom za barve, ljudi, veter, Sandi Kelnerič je fotograf svetlobe in sence, ostrih ločnic, je inštruktor mladim in pesnik. Piše j o vsebinah prej, preden se zgodijo. Njegovo oko in srce sta zaznala snežne vrhove v pršiču snega, vsakdanje delo na riževih poljih, igro svetlobe in sence na vrčih sredi katmandujske tržnice, ostre ločnice med svetlobo in senco na obrazu postaranega moža, nepalski vsakdan v podobi starke, ki nosi na hrbtu koš, gore kot kristale na poti k modrini neba in borbo nosačev za vsakdanji kruh. Sejem ljudi, bogov, živali, molitev v vetru, ki pomaga starki plati riž, razkošje barv in ornamentike, fikcije - oblak bo odnesel goro, in to je vse za ta dan, za ta čas, ki ga lahko deliš..." Milena Turk "...bil sem sam, čisto sam, ko sem stopil nad morje oblakov, in vrhovi so bili otoki beli, popolnoma beli, lepi, kot nikoli. " Aleksander Kelnerič ŠPORT V PTUJU SO IZBRALI NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE V LETU 2000 NADJA ŠIBILfi IN GREGOR GflZVODfl iirju je bila v avli Šolskega centra Ptuj prireditev PROGLASITEV NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA 2000. Zbrala se je pisana druščina iz sveta športa, kulture, glasbe in politike. Srečali smo lahko številne staroste štajerskega športa, zvezde večera pa so bili seveda tisti, ki so bili lani najuspešnejši v ptujskem športu. Izbor je opravila komisija v sestavi članov strokovnega sveta in sveta Športnega zavoda Ptuj. so jih športniki, ki so dosegli prva mesta na državnih prvenstvih v individualnih športnih panogah ali so v kolektivnih športnih panogah nastopili v državnih reprezentancah na uradnih tekmovanjih. Posebnega priznanja je bil deležen član slovenske himalajske odprave Aleksander Kelnerič iz PD Ptuj, poseben pokal pa so izročili udeležencu paraolimpijskih iger v Sydneyu Srečku Majcenoviču iz invalidskega društva Ptuj. V kolektivnih športih sta bili najuspešnejši ekipi članic teniškega in rokometnega kluba Ptuj, med moštvi pa Aero klub, judo klub, Kolesarski klub "Perutnina" - ELITE in Strelski klub Ptuj. Vrhunec prireditve je bil izbor športnice in športnika leta 2000. Izbira je bila opravljena v skladu s kriteriji mednarodnega in slovenskega Olimpijskega komiteja. Komisija je za nastope na državnih prvenstvih, evropskih in svetovnih prvenstvih, evropskih in svetovnih pokalih ter ostalih mednarodnih tekmovanjih proglasila za najboljšo športnico Nadjo Šibila, članico Kluba borilnih veščin Ptuj. Njen največji uspeh je 7. mesto na evropskem prvenstvu v Kick boxingu - semi kontakt. Najboljši športnik je postal Gregor Gazvoda (KK "Perutnina" Ptuj). Njegovi najodmevnejši dosežki: državno prvenstvo - pista 7. mesto, svetovni pokal 27. mesto, svetovno prvenstvo kronometer 7 9. mesto, dirka po Sloveniji 7 J. mesto, olimpijski sprint 2. mesto ... Pravi spektakel! Ko si v takšni družbi, te ne zanima več, kdo je najboljši. Super so ti naši fantje in punce. Kar so dosegli v minulem letu, je res čudovito. "Konec dober, vse dobro. V celoti je šlo za izredno obsežen projekt, ki je bil izpeljan brezhibno na zadovoljstvo športnikov, gostov, vseh nastopajočih in občinstva. Seveda pa je k skupni oceni prispeval tudi vse večji ugled ptujskega športa, ki se tako samo še stopnjuje. In še bolj se bo! To je naša skupna ugotovitev. Pričakujem, da bo Mestna občina Ptuj tudi v bodoče prisluhnila športnikom, " z nasmeškom na ustih ugotavlja Stanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj. Zavidanja vredni dosežki v letu 2000 - Nadja Šibila in Grega Gazvoda. Foto Langerholc. Številni navzoči so toplo pozdravili dobitnika zlate olimpijske kolajne strelca Rajmonda Debevca in skupaj uživali v pestrem spremljevalnem programu. Nastopili so plesno glasbena skupina OŠ Olge Meglič, Miran Tetičkovič, plesna skupina OŠ Mladika, Uroš Sagadin in Taebo. Organizacijski dosežek bo Športnemu zavodu Ptuj zagotovo dal nov zagon in še več zadovoljstva na začrtani poti. Slavnostni govornik je bil podžupan Mestne občine Ptuj Ervin Hojker. "Vaši uspehi, spoštovani športniki, so plod sodelovanja in prizadevanja mnogih posameznikov. Le s pomočjo tistih, ki so najboljši na svojem področju, smo najboljši skupaj. Vem, da je težko doseči vrh in se na njem obdržati, ter spoštujemo vse, ki to znajo, " je poudaril podžupan. Med športnimi društvi osnovnih šol se je v Mestni občini Ptuj najbolj izkazala OŠ Olge Meglič. Med šolami preostalih občin v okviru medobčinskega tekmovanja je bila v ospredju OŠ Gorišnica, za izjemne dosežke pa so priznanje prejele OŠ Ljudski vrt, OŠ Dornava in OŠ juršinci. V konkurenci srednjih šol so se izkazale dijakinje Gimnazije Ptuj in dijaki Poklicne in tehniške elektro šole. Osemnajst zaslužnih športnih delavcev je za svoje amatersko delo v športu prejelo priznanja. Priznanja so podelili tudi triindvajsetim državnim reprezentantom v kolektivnih športnih panogah in državnim prvakom v mladinskih in članskih kategorijah. Prejeli Čestitamo in hvala! FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE mizirati finale državnega prvenstva je zmeraj ?kaj posebnega. Tokrat je ta čast pripadla ptujski ''gimnaziji. Čakalo nas je veliko dela, saj smo pričakovali kar tristopetdeset tekmovalcev iz vse Slovenije. Vemo, kako zaživi tekmovalno ozračje ob tako številnih tekmovalcih. Vsak zase si želi pokazati, kaj je pridelal od začetka tekmovalne sezone do finala. Skoki z male prožne ponjave so dokaj mlada tekmovalna panoga. Razvila se je kot podveja športne gimnastike. Ker je zelo atraktivna in ob težkih treningih gimnastike sproščujoča, jo tekmovalci radi vadijo. V petek, 16. februarja, se je ob deseti uri v dvorani center začelo tekmovanje. Na otvoritvi tekmovanja sta bila prisotna župan in podžupan mestne občine. Miroslav Luci, dr. med., je pozdravil tekmovalce in njihove mentorje ter jim zaželel veliko tekmovalih uspehov in prijetno počutje na Ptuju. Po plesni točki plesnega kluba Mambo, se je začelo zares. Erjavec, ki je dosegel četrto mesto. Dijakinje so pristale na sedmem mestu. Dijaki pa niso samo tekmovali, povezovati so program, obdelovali rezultate tekmovanja in pisal diplome. Tekmovanje so zaključili akrobati s svojimi vragolijami. Skakali so s prožne ponjave in zadevali koš, ob tem pa so bili vzpodbujeni z glasbo in bučnim aplavzom. Nastop Matica Prevolška. Ivo Kornik Na štirih stezah so začeli tekmovanje najprej najmlajši, to so mlajše deklice in dečki. Nadaljevali so starejše deklice in dečki in nato še, kar smo seveda najbolj čakali, dijaki in dijakinje. Ptujska gimnazija je na tekmovanju sodelovala z ekipo dijakinj v sestavi: Mojca Mayr, Alenka Bukovič, Nataša Kokol in Sanja Orlač. Pri dijakih je nastopil David NEKAj DOSEŽKOV PTUJSKIH TEKMOVALCEV: MLAJŠE DEKLICE 1. MESTO: BARBARA VIDOVIČ MLAJŠI DEČKI 1. MESTO: MATIC PREVOLŠEK 2. MESTO: ALEN TEMENT 3. MESTO: ALJAŽ HORVAT Suzana Maltar, prof. ' FOTOGRAFSKI NATEČAJ NASLOVNICA PTUJČANA 2001 C~\lP, kFželite sodelovati na čs /fotografskem natečaju 7 Naslovnica Ptujčana 2001, nam fotografije za aprilsko naslovnico pošljite ali osebno prinesite na sedež uredništva najpozneje do četrtka 22. marca. Sponzor natečaja je Fotografski studio LANGERHOLC iz Ptuja. Pogoje za sodelovanje na fotografskem natečaju si lahko preberete na 19. strani januarskega Ptujčana. Uredništvo BREZPLAČEN ODVOZ ODSLUŽENIM VOZIL me Mestne občine Ptuj obveščamo, da bo v jeseni 2001 fganiziran brezplačni odvoz odsluženih avtomobilov. Odvoz bo opravilo podjetje Wolf, d. o. o., Skakavci 35, 9261 Cankova. Podatke o tem, kje so odsluženi avtomobili oziroma naslove lastnikov sporočite do konca aprila 2001 na Mestno občino Ptuj, telefon 778 59 21. S to akcijo dajemo lastnikom odsluženih avtomobilov možnost, da se brezplačno znebijo starih in neuporabnih avtomobilov in hkrati skrbimo za zdravo in čisto okolje. Zato vse občane vabimo k sodelovanju. Sabina jupič, komunalna inšpektorica PTUJSKI LIONI AKTIVNI V BOŽIČNO-NOVOLETNEM ČASU ions klub Ptuj je imel v mesecu decembru vrsto aktivnosti na 7" htfpnanitarnem in organizacijskem področju. Na svojem rednem jobčnem zboru so se odločili za spremembo sedeža kluba, kdT&msjePso iz Restavracije Ribič preselili v Restavracijo Perutnine Ptuj na Novem trgu na Ptuju. Letošnji predsednik kluba Robert Čeh, dr. med., je simbolno predal znak kluba, ki označuje mesto njihovih sestankov, članu kluba dr. Romanu Glaserju, predsedniku uprave Perutnine Ptuj. V mesecu praznovanj, zaključkov, prehodov in pričakovanj so bili izjemno aktivni na humanitarnem področju. Vsako soboto so člani kluba na stojnici na Novem trgu v imenu in za račun Zavoda dr. Marijana Borštnarja in društva Sonček prodajali njihove izdelke. Bili so soorganizatorji obiska Božička iz Laponske na Slovenskem trgu Ptuja, ki je kljub neprijaznemu vremenu razveselil več tisoč obiskovalcev prireditve. Iz izkupička dobrodelnega plesa so izvedli še tradicionalno božično obdaritev socialno ogroženih družin na našem območju. S praktičnimi darili in finančno pomočjo so v sodelovanju z Mercator SVS razveselili devet družin. Skupna vrednost humanitarne pomoči, ki so jo zbrali s svojimi aktivnostmi in razdelili pomoči potrebnim, presega milijon tolarjev Branko Brumen, za LIONS CLUB PTUJ KAR JE PREVEČ, JE RES PREVEČ! nfl&cijska prizadevanja vodstva Čistega mesta 'Maj imajo res svojevrsten rekord za navijanje cen za odvoz komunalnih odpadkov. V zadnjem uradnem vestniku je bil objavljen sklep o določitvi cen odvoza komunalnih odpadkov, ki naj bi začel veljati že s prvim marcem oz. po enem mesecu od prijave cen na Ministrstvo za gospodarstvo. Prepričan sem, da Tea Petrin občinske prijave ne bo niti pogledala, ker je to zanjo brez dvoma nepomembno, ko odloča o milijardah. Kako visoko pod nebo so se podali pri Čistem mestu Ptuj, pove podatek: pred uveljavitvijo nove cene sem plačal mesečno 1.052.00 tolarja, po novem sklepu občine, ki ga je podpisal gospod župan dr. Luci, pa bom moral plačati 1.899,41 tolarja. Kje pa, saj mi tistih 41 stotin res ne bo treba plačati, ker stotini ne obstajajo. No, če sem natančen, bi moral plačati še tolar, če bi bili v Čistem mestu dodali še deset stoti-nov?! Ptujčani imamo sicer to srečo, da živimo v najstarejšem slovenskem mestu. Meščani Nove Gorice in Velenja, ki sta mladi mesti na sončni strani Alp, pa prav gotovo ne plačujejo tako zasoljenih cen za odvoz komunalnih odpadkov, saj znaša podražitev približno 80 odstotkov Navajam: pred podražitvijo sem mesečno plačal 1.052.00 tolarjev. Pred tem, če nisem v zmoti, 790,00 tolarjev, kajti ni še dolgo tega, ko je mestna občina dala soglasje za zvišanje cen. Ker živim sam in le enkrat tedensko odnesem smeti v zabojnik, pomeni, da moram za odvoz košarice smeti plačati 475,00 tolarjev. To pa je dobra dva kilograma belega kruha. Nerazumljivo mi je tudi to, da mora vsako gospodinjstvo plačati enako ceno. Kajti gospodinjstva, ki štejejo tri ali več članov, "proizvedejo" vsaj trikrat toliko odpadkov kot gospodinjstvo z enim članom. Sicer pa, če sem prav informiran, so do sedaj gospodinjstva z več člani plačevala nekaj več. Nov sklep mestne občine oziroma Čistega mesta Ptuj tega ne predvideva. Upati je, da bodo vsaj to napako odpravili, če že cen ne bodo določili v nekih razumnih mejah. Kajti Ptujčani bomo imeli letno 20-odstotno inflacijo, medtem ko si država prizadeva, da bi bila le osem odstotna. PS: Morda ne bi bilo napak, če bi Čisto mesto Ptuj malce pospravilo še divja odlagališča, ki so nam v sramoto - vsaj v neposredni bližini mesta Ptuja. Še posebej zato, ker so ob prometno-turističnih cestah. Franjo Hovnik DOBROTE SLOVENSKIM KMETIJ PTUJ 2001 /y