Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca, Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, xa pol Iťta 1 K- Nnrofiiinit za Neméijo, Boauo in di'iige evrupske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise spiejema urednik, iiaroiniiio iti oznanila
liskama J. Krajec nasi, v Novem nieslu.
Ooia^jera,© acvovo i^aropaiîco
vljudno prosimo, naj nam blagovole oprostiti, ker nam ni bilo mogoče popřeje dostaviti prve številke, akoravno so denar pravočasno vposlali. Iz pošte nam namreč dojdejo denarne nakaznice Šele, ko se jih nabere večja množina na naš naslov, sicer bi bilo preveliko opravila s posameznim podpisavanjem.
(xospotlarske stvari.
Nekoliko o živinski kupčiji.
Živinska kiipëija je težka reč. Malokje imajo ljudje tako malo vesti, kakor pri prodaji živine. „Kdor iie odpre oci, mora odpreti mošnjo", je že star pregovor, ki velja najbolj pri živinski kupčiji. Zato je treba, da gospodar, ki kupuje živiuo, ve, česa ae mu je treba varovati, da ne trpi škode in da ni ogoljufan.
Posebno težavno in zelo nevarno je, živino kupovati na sejmu, zlasti kadar ne poznaš človeka, od katerega si kupil konja aH kravo m g-a ne moreš iskati, ako pri kupljenem blagu pozneje zapaziš kako bolezen. Umen človek naj tedaj nikoli ne kupi živine, da ne bi zvedel imena in stanovanja prodajalčevega.
Nevarno je tudi živino kupovati zvečer ali po noči, kar se večkrat zgodi. „Po noČi je vsaka krava mavra", je star pregovor; vsaka napaka se ložje prezre. — Nekateri kupec je že s tem zadovoljen, da mu le prodajalec „dober" stoji za vse tesarske napake ter misli, liog vé, kako zavarovan je zdaj za vse napake ali bolezni, ki bi se utegnile zapaziti pri kupljeni živini !
Kdor IioČe tedaj vsaktere škode obvarovan biti, iiaj od kupea zahteva, da ga zagotovi (najbolje pred dvema pričama), da za vsako kakršnokoli napako ali bolezen dober stoji.
Kadar živino kupuješ, preglej jo od nog do glave, od oči do repa, ne le ko mirno stoji, temveč tudi, kako liodi in če je konj, kako leti in dirja. Sto in sto zvijač je pri živinski kupčiji, s katerimi se kupci sleparijo. Menastim ali čotastim konjem se to aH tam mtga odere ali kakorkoli nalašč rani in slepar ti pravi : „To je konj šele včeraj dobil" ; — nadulia se izgovarja z vročino, smoliko, polnim trebuhom; — mlademu konju se izbijejo žrebiČni zobje, stari mrhi se vŽgcjo jamice v zobe, da se kaže mlajša — zaradi kake bolezni suha iu mršava krava se izgovarja le s slabo klajo itd. In tako vé slepar za vsako napako in bolezen sto izgo-
vorov; vrh tega se pa se roti, preklinja in pridusa, da je groza. Ta kar goljuťen dedec sam ne more opraviti, pomaga še drug slepar, ki se kakor nevedoma pritakne k barantiji in — gorjé potem kupcu, še etlo, ako se kupčija sklepa pri vinii. Zato dobro glej in dobro pazi na vse, kadar živino kupuješ in če aam nisi kos živinske bolezni spoznati, vzemi seboj vselej kakega zvedenega moža, ki je v tem bolje podučen in izkušen, kakor si sam.
Naravno je, da ima vsak kupee namen kupiti zdravo živino. Včasih je pa bolezen tako skrita, da je kupec ne more opaziti ; mogoče je tudi, da še prodajalec ni vedel za bolezen. Ako ima žival kako skrito napako (bolezen), takrat bi bil kupec goljufan, ker je žival za zdravo kupil; postava pa vzame kupca pud svoje varstvo in pravi : Ker za bolezen nisi vedel, lahko žival nazaj daš in prodajalec ti mora denar povrniti. — Postava imenuje nekatere holezni in pravi : Ako se te bolezni v določenem času po kupu pri živini prikažejo, tedaj velja, daje to bolezen živina imela že za časa kupa, ako prodajalec nasprotnega ne dokaže. Te bolezni in napake se imenujejo postavne napake, cesarske ali glavne napake in so sledeče : 1.) Za vse bolezni in za vse živali velja to-le pravilo: Će kako živinčc v 2 4. urah po prevzetji zboli ali pogine, teda j je bilo že pri kupu bolno. 2.) Pri konju veljajo pri sledečih boleznih sledeče dobe ; Kužna s m o I i k a (15 dnij), smrkelj (15 dnij), naduha (15 dnij), črvivost (30 dnij), norost (30 dnij), trmoglavost, (štatljivost) (30 dnij), jasna slepota (30 dnij) in mesečna slepota (30 dnij). 3) Pri govedu: Pojatnica ali jetika (30 dnij). 4.) Pri ovci: O sepni ce (8 dnij), garje (8 daij), črviči v piju-, cih (2 meseca) in črviči v jetrih (2 mesecaj. 5.) Pri svinjah: Ikre (B dnij).
Pa ne samo pri teh naštetih boleznih dá se živina nazaj, ampak tudi pri vsaki drugi bolezni pri živali, katera se ne dá več odpraviti in zaradi katere sc žival ne dii porabiti. Pri takih napakah ni treba nobenega posebnega dogovora gledé jamčenja. — Ako se prikaže v določenem času napaka, mora prodajalec živino nazaj vzeti in denar povrniti. Ako je torty živina bolna na cesarski napaki in določeni čas še ni pretekel, ti ui treba dokazati, daje živina bila že pri prodajalcu bolna. V tem slučaju pa moraš takoj prodajalca opomniti, da ima živina postavno napako. Tudi moraš prodajalca opomniti, naj živino odpelje in ti denar povrne.
Če [la opazil postavno napako po preteku postavno določenega casa, tetlaj imaš uď dueva kupa zaeensi čas t! meseeev, da zahtevaš, da se kupčija razdtire, vendar v tem slučaju moras ti dokazati, tla ni nastala bolezen pri živini šele po kupčiji, ampak že pred kupčijo pri prodajalcu.
Ta postava obdrži svojo veljavo tudi takrat, kadar je prvi kape« kiipljeno živino kakemu drugemu, drugi tretjemu itd. prodal. V tacih slučajih gre kupčija po vrati do zadnjega kupea in do prodajalca nazaj, ako le ni Čas (] mesecev zamujen. Zadnji kupec, recimo, tretji mora tožiti druzega, drugi prvega in ta prodajalca, vendar mora drugi prvega in prvi prodajalca o tožbi obvestiti in od njega zahtevati, da mu v tožbi proti zadnjemu kupcu pomaga ; ako bi tega ne storil, ima njegov prednik v tožbi, katero bode dobil, pravico, staviti proti tožhi tiste ugovore, kateri so bili v prejšnji pravdi zamujeni.
Kazen tega obstoji sc ena pot, ako misií kupec, da je ogoljufan, namreč, če more kupec dokazati, da je knpljeiia ali zamenjena žival čez polovico predraga. Če ee kupec misli tako ogoljufanega, ima pravico tožiti pri sodniji. Ona bode dala po zvedencih živino ceniti, in če je res še manj nego pol vredna, se kupčija ali menjava razdere, ako se prodajalec ne posluži pravice, da toliko doplača, da je cena prava. L'o postavi je čas za take pritožbe določen na tri leta.
Kakor pa varuje postava kupca, tako varuje tudi prodajalca, da se mu ne godi krivica. Treba je turej vedeti tudi te določbe, da ne nastajajo prazne tožbe.
Kupec se ne more pritožiti. Če se je pri kupčiji ali menjavi sam izjavil, da kupi ali zamenja žival, kakršna je, imej napak ali boleznij kakršnekoli.
Kupec se ne more pritožiti, če mu je prodajalec pri kupčiji ali menjavi povedal, da ima žival to ali ono bolezen in da mu zanjo ni porok, k u p e C j o je e n d a r le kupil.
Kupee izgubi pravico do povračila, ako prodajalec more izkazati, da je žival zbolela Bele pri kupcu oziroma, če ne more dokazati, da je bila žival ob času kupa že bolna.
Kupec nima pravice do povračila, ako je s kakim drugim blagem ali s celo kmetijo vred kupil tudi živino, pa vse počez in tedaj živina ni bila posebej cenjena, razun, če ga je prodajalec vedoma v zmoto zapeljal ali si je posebne lastnosti pri živini izgovoril.
Kupec nima pravice pritožiti se, ako je kupil žival na javni dražbi, ki jo je gosposka dala napraviti.
l'o „Umni živinoreji".
Politični pregled.
Kar se tiče Splošnega položaja v naši državi, smo pač slabo začeli novo leto. Oela država trpi radi krivične nasilnosti Nemcev, ki Čehom ne puste in ne priznajo njih narodnih pravic, ('ebi so obljubili, da od-neliajo, ako se jim da češko vseučilišče na Moravském, A brž so planili po koncu Nemci, ter groze, da oni uprizore obstrukcijo, ako se to zgodi. Pa snu) spet pri starem. Kaj hitro bi se polegel ta razpor, ki slabi celo državo, če bi le hoteli oboji izpolniti besede, katere je nedavno govoril sv. Oče Pij X. Dejal je:
„Ljudje naj se ljubijo med seboj, kakor je človeka ljubit naš Izveličar. Krščanska ljubezen iti pravičnost naj gresta roko v roki. Tako je bilo prej, tako bi moralo biti vedno in sedaj. A dandanašnji se čuje veliko o pravičnosti, prav malo pa o krščanski ljubezni. Prišlo je tako daleč, da nasi sovražniki zahtevajo pravice, mesto, da bi izka/.ali pravičnost. Da, prišlo je celo tako daleč, da se niti več ne spoštuje pravica posesti in lastnine, ki smo jo prejeli od Boga." Hitro zares bi bilo konec narodnostnih bojev, ko bi narodi priznavali tudi drugim pravice in se ljubili med seboj. Tolikrát se z zaničevanjem govori o srednjem veku v katerem je vladala „pestna" pravica močnejšega. Jeli danes kaj boljše? Kedor ima moč, zatira druge brez vsacega najmanjšega ozira. In ravno to na-^ilje kaže, da je mogotcev strah bodočnosti. Slutijo, da je njih moč pozidana le na krivici, da se bo v krščansko demokratskem preporodu bodočih duij ta njih moč porušila, in zato hite samopridno izrabljat svojo moč. Mar je tem ljudem narod! Da se le njim dobro godi v vsakem oziru. Čim preje zavlada duh Kristusov, duh pravice in ljubezni, tem prej bo konee zmed iii država bo rešena. Zato pa vsakdo, ki količkaj stori za dejansko uresničenje krščanskih načel pri sebi in drugih, vsakdo skrbi za občni blagor. Pomagajmo krščanskim načelom do zmage in zmagamo sami.
V	naši deželi posebej katoliško-narodna stranka vstrajno in iskreno tndi v novem letu nadaljuje buj, ki ga je pričela zoper samopašni in samopridni liberalizem, naj si je te ali one vrste. Verski liberalizem stori ljudi versko mlačne, narodni in politični jih stori nasproti drugim krivične, gospodarski liberalizem pa spodkopava gospodarsko moč naroda. Stranka pridno prireja shode, tudi na Dolenjskem jiii je bilo v zadnjem easu več. Tu ljudje jasno spoznavajo in umevajo naš sedanji položaj, bolj, ko se da spoznati iz par vrstic v kakem listu. Zato somišljeniki; pridno se udeležujte shodov !
V	liosni so v nekaterih krajih vojaki uprizorili punt, ker jih — tretje-letnike — radi razmer v ogi skeni državnem zboru ne pusté domov. Slabo znamenje !
Trgovska pogajanja med Avstrijo in Italijo še niso dognana. Avstrija se hoče to pot zares postaviti za svoje koristi.
Večkrat smo že poročali o trpinčenju vojakov; pri nas in drugod se dogajajo taki, obžalovanja vredni slučaji. Naša vojna uprava je v tem oziru precej zelo stroga, kar je tudi popolnoma prav. Saj je ta ,,krvni davek" eden najhujših, potem naj se s sinovi naroda pač se ne ravna nečloveško. Zanimivo je v tem oxitu to-lc: Bavarski deželni zbor je jednoglasno sklenil postavo, da se izpustč iz vojaške službe vsi častniki, ki 80 surovo ravnali z vojaki. Gen. baron pl. Aseh je postavo potrdil ter rekel, da se bavarska vojaška oblastva že sedaj ravnajo po duhu te postave ter so izgnala letos že dva častnika iz službe, ker sta se v tem ozirti pregrešila.
Spet nekaj iz blažene Ppusije, tega ognjiřiča ,,omike in olike", ki seveda ne velja napram Slovanom. Vlaila v Poznanju je na vse šolske nadzornike v svojem okrajn izdala naredbo, v kateri poljskim učiteljem prepoveduje, nalAgati denar v poljskih bankah. Ako imajo že naloženega, naj ga vzamejo nazaj, drugače morajo iz službe.
V Macedoniji se je osnovalo novo krščansko orož-iiiatvo, katťiemu naceljuje nek laški višji lastnik. Tit(ÍÍ přece) hrvaakilt in srbskih fastnikov je stopilo v tamosnjo sUižbo. Vodja vstašev, Sarafov, potoval je po večjih evropskih mestih, nabral precej denarja in tudi naročil novega orožja. Pravi, da ae vstaja pomladi spet prične. Na vojsko se na tihem pripravljajo v prvi vrsti liol-i^arska, liunimiija i» Orna gora. Srbijo je zadnje caae tudi obšla niisci, da bi bilo dobro malo povečati državo » pur kosi razbitega turskfj^a cesarstva, Kajti sedaj nameravajo res vojsko proti Turku in mu zaviti vrat, da bo mir na Halkanu. Bi ne bilo napačno, ce bo le res.
Vojska grozi tu<li med Rusko In Japonsko. Gre se za polotok il) cesarstvo Korejo, po katerem imate obe državi veliko poželjenje. Japonska pravi, da lioče braniti samostojnost Koreje proti Rusom, nič drnzega ne. Japonski listi silno ščujejo na vojsko, a evropsko, pred vsem angleško časopisje, skuša vplivati na Kusijo, naj odneha. Hoje se pač prevelike liiisije: Kajpak, slovanska je!
V RIM!
Forum.
Še j ar stopinj íb pred iiaŘinii nCmi se razgrne prustrsn Irg — poln ťfizvaliii. Tli je pokrpana slava in moô rimskega imena, a kuko vtlikansk je ta giob ! Človek ZHres ostiini, ko vidi te silovite preostanke, ki so toliko stoletij kljubovali raznim vplivom. Veliko je ta prekrasni trg s svojimi stavbami trpel že ob prešeljevanju narodov. Baibari so najlepše umetnine divje pokončali. Pa velika veiina stavb je Ěe ostala, dokler jih ni Robert Guiscard (1081) popolnoma' podrl. V Ďflsu laziiiïi državljanskih vojsk, katerih ni v Rimu nikdar zmanjkovalo, porabili so ostanke, d» so ai zidali — trdnjave. )n kar tam so napravili apneniee in iz najlepšega, umetno obdelovanega kamenja igali ~ apno 1 To je bilo pač dosti liuje, kakor da so papeži z umetninami, tam se fpodirajoiiih stavb krasili palaće in cerkve, Forum j« postal planjava samili razvalin in se je imenoval „Živinski trg" (canipo vaccino), Rhffael je bil eden prvih (1519) ki so začeli izkopavati starine, 1. 1871 pa je to delo prevzela laška vlada in je izkopala ter svetu odkrila precejšen del starega Foruma, Če povem, da je sedanja cesta 8—10 metrov nad gladino in tlakom Foruma, si vsakdo labko sam razbere, kako grozovito se je tu plistofiilo! Na razvalinah starega mesta so pozidali novo, ko je to propadlo, je spet na teb razvalinah zraslo drugo.
Pa kaj jeto „Foium"? Beseda je latinska in pomeni „trg, prostor za tržišče". Takih trgov je v Eimu već iz prastare dobe, v kateri se je — zlasti za časa rimske ljudovlade — vršilo vse javno življenje na trgu. Najimeuitiiejiii je pač ta, nad katerim stojimo in se imenuje „Forum Romanům". Tu so ne samo pn^dajali in trgovali na drobno in debel«, ne, to je bilo najzadiije, tu so se predvsem vršile javne sodnijske lazprave, tn voíitve, tn so nastopali kandidati in se bolj ali manj si očno pi ijmročali, tu so se vršili javni posveti, tajni in cdločivni so bili v posvetovavnici tanj goii na kapitolu, tuje stal velik, z pozlačenim bronom prevlečen miljnik, od koder so hodile rimske legije na vse strani v syet podjarmit ga rimskemu imenu, tušem ćez so prihajali po „sveti cesti" zmagoslavni vojskovodji in cesarji ter sli skozi njim v čast se-i:.idhne slavoloke tja gori na kapitol v tempelj najvišjega malika Jupitra, zalivalit se mu za zmago, dočim so v ječi ob vznožju griča biez usmiljenja pomorili vjete kneze in kralje. To je pomen tega tiga. LaŠko poduehje je kajpada dopustilo javne obravnave pod milim nebom, a vendar so si za slučaj neugodnega vremena in zlasti zimskega deževja sezidali velike loj)« na umetno izklesanih stebrih, krasne, pnsstiane palače, bazilike imenovane ter tudi razne templje. Vedeti je namreč treba, da so bili Rimljani, Čeprav pagani-malikovavci, vendar
le jako veren narod, vsaj v dobi svojega procvita in moči. Da, ravno v onih časib, ko se niso sramovali ne vojskovodje, ne najvišji državni uradniki javno častiti svoje malike, ko ni šel noben meščan iz doma, ne da bi bil maliku v veži stoječemu potrese! kadila na ogenj ali ga vsaj na kratko pozdravil, v teh časih je bilo še nekaj kreposti najti med njimi, pred vsem junaška ljubezen do domovine in — seveda poganskemu naziranjti razmerno — spoštovanje žene. Ko pa so različni „razboriti'^ pisatelji in pesniki, spoznavši ničnost svojih malikov, drzno tajili sploh vsako božanstvo in zanikavali vsako ćednost ter uživanje proglasili kot Čhtvekov namen, tedaj izginila je še tista tako mala svetost zakona, ljubezen do domovine se je umaknila samopridnosti in iz iijeizvirajoćim meščanskim vojskam z vsem nedopovedniui zioin, Rimci pa so praktično in dejansko častili iiajraji Venero (boginjo nečistosti), Bakha (boga pijancev) in Merkurja (ln-ga laži in zvijače). — Odtod toliko preostankov templjev na tem javnem tigu.
Kajti, da bi ti dragi bravec našteval in opisoval posamič vse te preostanke nekdajnih dragoceno, razkošno in bogato zidanih templjev, bazilik, slavolokov, hip, posvetovavn'c in drugih spominkov, menim, nimaš potrpljenja, niti nima pomena, ako vsega tega ne vidiš v resnici, ali vsa na ubki in če ne poznaš slavne rimske zgod,vinB vsaj nekoliko. Samo nekaj bi rad omenil: sredi foruma stoji 16'/2metra visok steber vzlmdno rimskemu cesarju Phokas po imenu, na čast. Postaviti ga je dal 1, G08. po Kr. eksarb (cesarski namestnik) Smaragdus. To je bil sila priliznjen, hinavski človek, petolizec v pravem pomenu besede. Imenovani cesar Phokas je bil oniatUževan s krvjo svojega c^-sarskega prednika in njegovih peterih sinov, katere je dal pomoriti, da se je s:im povspel do cesarske Časti. In takemu — ťlovek je preveč leÉeno, mislite si kar hočete, — postavi njegov namestnik spomenik si'edi največjega rimskega trga ! Kako to, da so ti junaški, odkriti Rimljani, ki so strahovali in obvladali ves tedaj znani svet, tako daleč padli, je pač več, kot Čudno. Tudi je spk.h čudno, kako da se je ta silna država, koje zvrstna podoba je drzni, bistrogledi, visoko leteči orel, sploh zgrudila in pieminola. Zrem na desno, na grič Palatin, cesarskih palač, razvaline me spominjajo mogočnežev ki so kedaj tam živeli, samo da so zares uživali vse, kar so jim ogromni davki velikanske države omogočili. NI jih več, ludi njih potomcev ne. Solnce, ki sedaj zahaja, obseva razvaline, kakor je kedaj obsevalo prekrasne, dragocene stavbe. Kar zapoje zvon na „Ara coeh". Tam, koder so kedaj častili Jupitra, kliče zvon, da počastimo Devico in Božjo Mater. Kako toi* Glej, Čez Forum naravnost, visoko štrli kvišiiu ogromno zidovje. Kolusej jè. Tam je torišče, koderseje bil boj med silo pagansko in močjo krščanstva, boj silen, boj krvav, boj dolgotiajen, a boj zmagovit za ime krščansko. Jutri gremo tja. A sedaj molimo na razvalinah rimske moči in slave: „In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Češčena Marija . . ."
(Dalje sledi.) —
Piše se nam:
Iz Novega mesta. V sobotni številki „Slovenca" se nekdo iz novomeške okolice pritožuje, da naši gospodje trgovci pišejo še vedno nemške račune svojim odjemalcem. — Prav gotovo bi bil že čas, da se navada vendar enkrat že odpravi, saj bi ne bilo tako težko priučiti se slovenskih izrazov za posamezne irste blag:«, le nekoliko energije j« treba in stvar bi bila v redu. Mi imamo pa še veliko tehtnejšo pritožbo. V našem narodnem domu se prirejajo razne veselice, tako na primer je nedavno priredil naš „Dolenjski sokol" igro „Deseti bral" na korist dijaški kuhinji in imel je res kra.sen uspeh, dvorana in še drugi prostori niso bili le polui, temveč natlačeni občinstva, kar je seveda umevno, saj naši igralci res tako igrajo, da bi tudi 'lahko brez skrbi nastopili na veliko večjem odru, recimo v Ljubljani iu žeUmo le, da bi nas gg. igralci zopet v kratkem presenetili na odru. Ravno tako smo bili iznenađeni na silvestrov večer po našem vrlem „Dol. pevskem društvu, ktero je s popolnoma novo izvežbanim moškim in mešanim zborom nastopilo in pokazalo, kaj se da v kratkem času doseči. — Pa kaj lomaga vse to, Če se prirejajo lepe slovenske igre in ako p08 ušanio krasno doneče slovenske pesmi, po dovršenem
programu prične se nayadno ples in takrat se vse to na mah tako spremeni, da l)i Človek mislil, da se nahaja v nemški kazini. Govori ge nemško. Seveda ne v obže, najveć pa v dvorani. Da se nemščine poslužujejo prav rade in v polni meri naše dame še celo iz tacih liiš, kjer bi dlovek mislil, da to ni m^igoèft, je žaListna resnica. Obljubimo pa, da bodemo v bodoCe objavili imena vseli istili, koji se v bodoče v Ćitalnici ne bodo hoteli posluževati izkljnino le slovenskega jezika. S,
Domače vesti.
(Konferenca) duhovnikov novomeške dekanije se vrsi dna ao. t. m. ob pulu 11. uri dop. v kapiteljskili prostorih,
(Gasilno društvo) priredi svojemu moštvu v pon-deljek, dne 1. svečana v „gostilni na vratih" domać zabavni večer z godbo na meh. Na ta večer se vabijo ysi ćlani kakor tudi prijatelji društva. Dostojnim maskam vstop ni zabranjen.
(Katol društvo rokodelskih pomočnikov) napravilo je 6. t, m. predstavo, katera je uspela v vaakem oziru povoljno. Občinstva bilo ja izvanredno veliko, mnogi so odšli, ker niso dobili več prostora; paztio je poslušalo petje in ni štedilo z zasluženo poh/alo. Posebno je ugajala „Bolgarska davorija" in pa samospev „Puška moja". Sedaj obstoječi pevski zbor vzbuja najlepše nade: a pridnostjo in vstraj-nostjo se pač veliko doseže, „Sv. večer v podstrešnici" je prav lepa, z:ires ginljiva božična slika. Uloge so bile v dobrih rokah, pred vsem se je odlikoval v težki nlo^i Tužuik. tíkoda le, da je druge igralce nekoliko motil smeh občinstva, ki je bil zares neprimeren; v najlepših trenutkih udarili so nekateri v krohot, katerega bi si bili ahko prihranili za komični prizor „Simpl-cij Žolna", ki je bil res smeha in priznanja vreden, tako so ga igrali, DruStvo priredi predpustom še eno predstavo in gotovo bo tudi to pot občinstvo z obilnim obiskom pokazalo, da zna ceniti nastop naših rokodelcev.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru 1903 je 312 strank vložilo 113.601 K 61 h, 201 strank vzdignilo 47,010 K 75 h, torej več vložilo 66.590 K 86 h. 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 10.160 K — b, 125 menic se je eskomptovalo za 38.870 K — h. Stanje vlog 2,551.,535 k 94 h. Denarni promet 320.079 K 10 h. Vseh strank bilo je 998.
(Vole kupoval) bo v Novem mestu na Antonovem semnju v torek 19. t. m. trgovec iz Moravskega. Živinorejci se torej vabijo, d;v priženi veliko volov na ta semenj.
(Seja obrtne nadaljevalne šola za vajence) se je vi šila 4 t. m 1904. na magistratu pod predsedstvom gosp. župana S. pl. Sladoviča in pričujočih gg: svetnik dr. Detela, Krajec in Malovič. Predloži se račun za leto 1903, kateri izkazuje stroškov 2025 kron 82 h. in dohodkov 201 I kr(m 34 h. Primankuje 9 kron 48 h. Proračun za leto 1904 znaša v potrebščinah 2122 K 40 h. s pokritjem 1972 K zopet kaže primankljaja l&O K 40 h. Da se pokrije primankljaj 30 sklene naprositi podpore Kranjsko hranilnico in obrniti se na deželno vlado, da bi se zvišala državna podpora za leto 1904 vsaj SIV vsoto 60 K. Na novo se sprejmejo uČne moči razun prejšnih gospodje M. Majcen gimn. učitelj in L^on Ozimič, davčni praktikant. Povdarjalo se je, da bi imeli plačevati prispevke tudi učenci izven mestnega okrožja, ker jih na občino Smihel Stopiče pripada polovico učencev, ki pa ne plačajo nikakih prispevkov, med tem ko plača novomeška občina za obrtno šolo 300 K vsakoletnega prispevka. Umestno bi bilo, da bi sosednje občine prispevale vsaj do nekega zneska. 0(1 učencev se ne more prispevkov zahtevati, ker so večina revnih starišev. Vsak učenec ima takoj z nastopom v učenje šolo obiskovati, da je pa možuo to nadzorovati, bode vodstvo šole dajalo vsaka dva meseca natančni izkaz šolo obiskajočih učencev obrtni zadrugi, ta pa zopet vodstvu na novo pristopiyših učencev. Obrtna z^idniga naj bi pa tudi več skrbela za versko-naravno vzgojo učencev ker to dolžnost ima po obstoječih pra-vilili obrtna zadruga. Verski poduk naj bi se vršil vsako nedeljo od 2,-3. ure popoldan, uro poprej, kakor se je dosedaj vršilo. (Zatrjuje se, da načelništvo obrtne zadruge stori pri prvi seji v to primeren sklep in izpolni svojo dolžnost, katera jo veže po zadružnih pravilih.)
(Seja odbora za Rasenski gozd novomeških posestnikov) z dne 5. januarja 1904. Navzoči so bili gg.: J. Koši ček, načelnik; J. Jakše, blagajnik; Aug. Luz ar in J, Gregore, odbornika. Načelnik razvidi sklepčnost odbora in otvori sejo. Na dnevnem red« je: da se račun in sioer dolvodki in stroški za 1. 1903 pregledajo in kaj se z onimigg, posestniki naj stori, ki niso do danes gozdarine plačali. l.G. August Luzar stavi predlog, da se dotičnim posestnikom pošlje listke in da zadnji čas do 1. svečana 1904 gozdarino plačajo in naj se tudi v „Dolenjskih Novicah" stvar razglasi. Predlog se odobri. 2. Načelnik stavi predlog, da bi bilo jako potrebno mejnike osnažiti, potem se mora natanko pregledati, ako mejniki na pravem mestu stoje, ki so eni podrli, pa da bi se z rudeč) barvo pobarvali in številke z belo barvo napisale, tako, da bi vsak brezgozdarja našel svoj gozdni del (parcelo). Ker so pa letni dohodki premajhni, stavi predlog, da bi se zvišala gozdarina na 20%, da bi se letni stroški po-
krili, preostanek pa enoglasno. G.A.
jorabil za popravo potov. Sklene se . Lazar stavi predlog, da kdor od g. posestnikov bi dal v rasenskem gozdu drva napraviti, bi moral od enega metra 4 vinarje plačati in aicer gozdarju. Gozdar ima nalogo, te zneske od gg. posestnikov zahtevati in potem blagajničarjn izročiti. Ako ne bi gdzdar teh svot hotel blagajničarju izročiti, ima blagajničar pravico, odtegniti mu od njegovega zaslužka. Se enoglasno odobri in sklene. Prosi se gg. posestnike, kateri še niso gozdarine plačali za leto 1903, da gotovo do konca januarja tega leta plačajo, da se potem natančen račun sklene. Z ozirom gori navedenih sklepov odbora, sklicuje se občni zbor vseh gg, posestnikov gozda v Easnem dne 2. februarja 1904 ob 10. uri dopoludne na rotovžu, ob jednera se bo tudi nov odbor volil za , 1904. Kdor bi se tega občnega zbora ne udeležil, smatral se bode, da se strinja s sklepi odbora. Rudolfovo, 5. januarja 1904.
Odbor.
(Obrtno gibanje v Novem mestu.) Dne 6. t. m. na dan sv- treh Kraljev se je vstanovil stavbeni odsek obrtne zadruge. Naloga temu odseku je podpirati med seboj združene obrtne člane s tem, da se vsako stavbeno delo prevzame po dogovorjeni ceni, katera imajo izvršiti sposobni člani tega odseka; na ta način se zamore vsako delo pravočasno izvršiti in to od domačinov. Na ta način se popolni gotovo že obstoječe geslo: „Sraji k svojimi" Obrtna zadruga bode imela od tega dvojno korist: prvič da goji in podpira domaČJ obrt svojih članov, v drugem ji bode donašalo od tega nekaj dobička v gotovih doneskih, da se nabira potrebni kapital.' Ako bode storil ta odsek svojo dolžnost v popolni meri, bode donašalo marsikateremu obrtniku korist v tem, da se mu bode zgradil po nizki ceni lastni dom, slično stavbenim zadrugam za delavske dome. V Celju je nekaj sličnega, kar je velikega pomena za naraščaj slovenskega življa v nemčucskeni mestu. Pred vsem je pa tudi navodilo posameznim obrtnikom k varčevanju, ako si s tem prizadeva, da je čim preje lastnik lastnega doma. Da je možno to doseči, se išče zmožen zidarski mojster domačin. Nekaj se jih je že dosedaj oglasilo, upati je dobrega uspeha. Dolžnost pa je vsakega domoljuba, da podpira tako domače podjetje kar brez dvoma, da bode domačinom v korist. Torej le veselo naprej, y to pomozi B:»g in sreča junaška, ker iz malega raste veliko !
(iz Šmihela pri Novem mestu.) V letu 1903. je bilo rojenih 138, «mrlo jih je 87, porok 26 parov, oklicev precej več. Oljhajanih je bilo 16.160. Nad 2000 več kot lani. Seveda bi bilo to število še precej večje, ko bi vsi doma prejeli sv. zakramente. Veliko jih gre namreč v mesto,
(Nekaj o šmihelskem vodovodu.) V Sniihelu so trije vodotoči ali vodnjaki, So pa li pametno razstavljeni, sodite iz sledečega: Na zg.irnjem koncu vasi stojita dva vodotoča prav blizu skupaj. Tretjega pa ao postavili na spodnji kooec, pa daleč ven iz vasi ; tje nekam k pntoku, kjer je vode Ž9 Bog dal dovolj in blizu ni nobena hiše. Torej brez pomena, ali recimo naravnost nespametno! !S tem vodotočem so se igrali samo otroci in tako po nejiotrebnem razlivali vodo, da je bik cesta vedno blatna, tudi v največji suši. Ta vziok in pa, ker vodnjaka skoro nihče rabil ni, je merodajno oblast nagnil, da je kratkomalo yodotoě zaprla. — Ali bi nebilo bolj pametno, da bi vodotoč tam ostal, kjer so ga prvotno nimeravalt
postaviti, pa ao se pozneje skesali, ne vemo za kaj? Ni spodnjem koncu vasi je veé gospođai'jev, ki lii zelo potrebovali voiiotoč in primeren bi bil na ter» mestu tudi zato, ker je blizu dekliške šole in se tu vsak din opoldne zbira veliko otrok, ki menda tudi vode potrebujejo. — Merodajni kn)gt, sodite sami [
(Žvinska tehtnica v Trebnjem.) Z novim letom otvoril je Alojzij Pavlin, prvi obôinski svetovalec, posestnik in gostilničar v Trebnjem, privatno živinsko tehtnico, zgrajeno po najnovejšem načinu, s predpisanimi, vsem veteriiiarno-policijakim zahtevam odgovarjajočimi prostori in potrjeni od C. kr, okrajnega glavarstva po odloku z dne 22, aprila 1903, 8t. 9309.
(G-lede nedoletnih voznikov) opozarja c, kr. okrajno glavarstvo v Rudolfjvem: Vže mnogokrat se je opazilo, da se v prometu s tovorniioi vozmi otroke pod li. letom kot voznike uporablja. Tu ia tam je med njimi paČ kak stařeji, toda drugi voz vodeči in skuSen voznik med njimi, da jih nadzoruje, vendar večinoma dotični otroci vozarijo sami, ali dva do trije skupaj, kar samoumevno na vzdiževanje cestnega policijskega reda neugodno vpliva. Negledé na »tkoltŠČino, da ti otroci ne zamorejo splaíenih konj pomiriti ali neubogljivih in trmoglavnih vol voditi, pa taki otroci-vozniki večinoma tudi še nimajo zadosti razuma, da bi se ravnali po pred-pisili cestnega policijskega reda. — Redno se Vidi te otroke-VMznike, da sedijo na jednem vozu ali pa da za težko obloženimi vozovi kramljaje skupaj gredo ter se samoumevno ne brigajo za lastne, tem manj pa za iste vozove, kateri jim pridejo nasproti. Tudi večkrat taki otroci, kadar prav počasi gredo vozovi ali pa, kadar počivajo na onih cestah, na katerih vodi brzojavna žica, iz razposajenosti in dolgčasa na izdatorje, to so porcelanasti zvonci, okoli kuterih je žica ovita, kamenje luôajo, da pokažejo eden dingflmii, kdo zna bolje zideti. Da 8e takim nedostatkom in za promet pretečim nevarnostim v «kom pride, naroča c. kr. okrajno glavarstvo županstvom, da na primeren način in s poučljivim vplivom skuša prebivalstvo pripraviti do tega, da zanaprej otrok ne rabi več kot voznikov.
Razno stviiri,
*	(Uradna slovenščina.) Gospoda I. Knez in F. Supaučič v Ljubljani imata svojo opekarno. V neki njuni stvari je došla na koroško sodišče v Rožeku vloga v slovenščini, katero pa je smatrala sodnija potrebno rešiti v nemškem jeziku. Knez se pravi po nemško Furat in tu je peljala nemška nestrpnost, združena s površnostjo in nevednostjo, sodnijo tak« dnieč, da hoče spraviti iz sveta ime knez, bodisi, da poviša gitspoda Supančiča v kneza. Naslov na sodnem sklepu, rešitev slovenske vloge, se namreč glasi : „An die (liohe) Filrstllch Suppantscliitscbe Ziegelfabrik Laibach" — in z vso resnostjo je poslala Sitdnij^i ta sklep v Ljubljano. Kako naj imenujemo tako postopanje? yprašajo nekateri listi, po katerih smo to posneli. Zmičevanje Slovencev, „Zakaj pa se pustimo !"
*	(Strašna nesreča v gledališču v Ôikagi.) Zadnji dan minulega leta popoldne je med predstavo pog^n-elo šele lani otvorjeno gledališče Iioqmiis v uikagi (Amerika), Ogenj v gledališču, ki je obsegalo 1700 sedežev in veljalo štiri miljone kron, je nastal med d:ugim dejanjem, ko so n>i odru pevci veselo peli. V nepopisnem strahu so se Čuli strašni klici: „Ogenj!" Ogenj je provzročila eksplozija neke svetilke. Nad 600 mrtvili trupel so doslej izvlekli iz razvalin. Zgorelo je tudi mnogo odličnih umetnikov, 50 zdravnikov je bilo takoj na licu
mesta. Mrtvašnice in hiae za ogled mrliče v so bile tako prenapolnjene, da nikamor več niso mogli pobžiti mrtvecev, katerih števila se vedno množi. Posebno veliko je mrtvih deklic, starih od 10 do 12 let, ki so dobile proste vstopnice k predstavi. V spodnjem prostoru zs godce so n:išli se dihajoče otroke, katere sti vrgli s spodnje galerije njihovi stariši, ki so zgoreli, Z druge galerije se ni nihče rešil Gledalci So zgoreli, kar jih je pa poskakalo iz galerije, so se ubili, Stopnjice so bile napolnjene z iiirti'eci. Mnogo oseb je našlo simt stoje med sedeži. Na glediiliških hodnikih so našli dvanajst Črevljev visoko nagromadena zažgana trupla. Mnogo oseb
je skočilo na cesto, kjer so obležale z razbitim telesom. Dvajset minut po začetku požara je bilo vse gledališče v plamenu. Rešenih je komaj 200 iiUdt. Okoli gledališča je stalo niitlačeno 40.000 jokaočih ljudi, ki so prišli iskat svoje sorodnike. Dogodili ao se pretresujoči prizori. Vse mesta je v globoki žalosti. Iz Cikage se dalje poroča, da bo okrog 800 žrtev. Junaškega moža se je pri tej priliki pokazal on-dotni katoliški škof. Šel je ravno mimo, ko izre za nesrečo. Brzo. spleza na najvišja galerijo, nagovori s smertjo se boreče ljudi z tolažnimi besedami, jih opomni k kesanju, ter podeli potem vesoljno odvezo. Le s silo so odstranili junaškega škofa, čigar zgled je vspodbudil Ijndij, da so hiteli reševat, kar se je še dalo, — Preiskava je dokazala, da so bile marsikatere naprave pokažene, ali pa mesto narejene neizgorljtve, narejene iz navadnih gorljivih snovij.

Smeínicíi.
(Čuden močnik.) Špela je bila nad vse pozabljiva kuharica, Sicer se vsakemu lahko primeri, da kaj pozabi in ne zapomni, toda Če je to prepogosto, ni veČ dobro in prijetno. Špelina pozabljivost je bila že skoraj bolezen. Da ji je njen kratki spomin marsikaj bridkih ur povzročil, se ume ob sebi. Vrh tega je bila pa tudi neredna; vse eno se ji je zdelo, kam je postavila kako stvar, sem ali tja. Naj jo je gospodar opominjal ali jO karal, zmenila se je zato toliko, kakor vol, če ga vščipneš v rog! Na enkrat se ji je ta pozabljivost in ne-rednost hudo splačala. Dinžitii kuha močnik. Tako nekamo čudno se je gostil in kaj hitro je morala mešati, da se ni strdil. Moka je kriva, si misli ! Brl zabeli iu zlije v skledo. A pťedno družina odmoli, se močnik zgosti na dnu sklede Zajamejo, a, to ni jed! Tudi prasceoi jo ne bo možno dati: mavca pač nihče ne je. Po svojem starem pravilu „saj je vse eno" ; je bila zaměnila žakelj z moko in oni z mavcem. Od.slej je malo bolj pazljiva in redna, kar je gotovo prav.
Naznanila mestnega niagistnita.
(Izvršiltii ukaz o poliiranja pasjega davk«,) — g 1. Vo-biraiije pa-ijega tlavka je dovoljeno / ileželuo iiostftvo oil 13. lieuemlira ISfJS, fit. 4. — g !i. pAuji ilarek ee plaiiuje ^a veace;;» jiKa v meKCiiem okružji u^voineSliem lire;: razluûka po (S K iiu leta, — ^ Ta rlavek se (ilaSiije Ka Tse leto naprej. Vplačani denar ae iie vračft v nobenem sliićajn. — S 4. Po ukazu lupstueg» zastojia bo vsako leto popisovanje vseli psoF, na-liajajočili se v mestu. ~ Na poiUagi putiiiia bo ixilala mestna blagajnica plaûilue nalotçe in gospadarjeni paov uraiiuo dostavila. Plitíilo te^ii davka potrdili) se bo na uakaïnid ter luarka ÍErnČila. — Ce si je kdo slučajno omislil enega ali vet; psov stoprav mej letom, m^ra se to v treh d ii e li napovedati v mestui pinarn ci. Za toíno napovedanja so tudi hiSni gospodarji odgdvorui iu Niurajo rnijemnike na to ojmzoriti ali pa iiajiovedbu saiiji opriViti. Pri vsakratnem vplftěeTa:)ji boilo se razdeljevale marke (ïiiamke), katere se pa moriji po preteku vsakega leta vrniť. Msrke imajo vsako let/i drugo, wiatno railićno obliío, — § 6. Z markami previđeni psi sa mori^io od mestue^a zastipa pj piiiebnein iakaru v evidenciji imeti. — § O, Vsakega psa, ki se dubi o preteklem obroka na javni uesti k Kapadlo ali potiarrtjetio marko ali brez nje, ujactie kocjederec. Prepovedano pa je konjedercu brez dovoljenja ali OiçUsa pri policiji laliajati s tem uauienoiu Y hiSe, na dvorišča ali drn^a zajirajeua mesta. — S Konjedereo mura vnakej^a psa dva dni pri gebi obdržati. Ako se njegov gospodar v dveh dneh ne oglani, sme sa pes uničiti. — S S. Ujeti pes se sme goapodarju le ua pismeu') dovoljenje zopet iiroyiti. JJovoljenje se daje le, če se diitičiii gospodar oglasi s potrdilom plaisnega davka in proti temu, d» plnč« konj^ dercu navaduo pristojbini) ali mu povrne troške, kijih ima ta za vzdržanja psa. — S S. Mesto iegubljeuili mark «a jnorejo dobiti druge, po 40 h vsak», seveda le prati oglasu gospodarja, kateri se mora izkazati s potrdilom plačanega dafka. — § 10. S aplDÍnimi sanitetnimi in polítiřnimi predpisi o odvrneuji nevarnosti pa<je stekline in o zavarovanji liudobuili domačih živsli niao ti predpisi v nikaki dotiki, — § ti. 'ru.icem ali potnikom, ki imaio pse, dajejj se marke na Štirinajst dni proti vloženji letnetça davka po štiri krone oil vsakega psa. Ako se d.)tični v Štirinajstih dueh ni oglasil in ni vrnil marke, pripade vloženi znesek mestni blagajuioi. — g 12. Kdor zatajuje kakega psa ali fe lîriigaûe ndteguje plač,^_vauju panjega davka, ali rabi že zapadlo «11 ponarejeno )iiarko, ni ira plačati ramu letnega davka Ěe Štiri krone globeod vsakegapsa. — SI9, Zaostali pBsjl davek se izterja enako drugim davkom po eksekuciji v smislu § 4. cesur-skega ukaza dne 2, aprila 18:14, dr/, zak. št. % - Pobiranje pasjega davka z^» leto 1304 »e je s t. januarijam 1904 pričelo, Ta davek plačati je v Hiidolfovem od vsakega psa p) O kron, l>aHt.niki ps>v naj si prfskrbé za ti) leto veljavnih panjih mark najkasneje do dne 15. febrnarija li)04 pri meatneiu županstvu proti plačilu G IÍ,
Naslednje gospodičine in gospodje so se za 1, 1904
nadalje odvezali za novoletna in godovna voščila v
korist mestnim revežem:
Clnrici Marija I K, Bemr Fraiie 1 K, dr. Elbert Seb. 2 K, Hoóe¥»r Josip 2 K, JakliĚ JoBip 1 K, Jerilia Matija 2 K, Majutinger Janez 70 b, llariiel Eibard 1 K, MuíiĚ Alojiij 70 b, Pavše Franc 2 K, Watil Fr. Sal
1	K, WeuuaiB Jatiei 1 K.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
VeleĚ. g, M. Emr, dekan, 10 K, kapelan Fr, Žnžek 10 K, Keimenovan 6 K, g, žiiimik 11. Zupan '20 K, Fran Berlet v Koetanjevici
2	K, Jos. Pavlju 6 K, predstava ^.Deseti brat" 100 K, Ant. Globelnik, go-stiliiiiiar, 1 K, Peter Kftuch, oEktlinik, 10 K, slavna I, posojilnica v Metliki 20 K, (f. vikarij Fr. Sal. Watd Q K, vjiok. pruftsor p. P. Beriianl VuTk 4 K, gosp. Andrej Agnitscb 2 K CO Ii, g, župnik ])ín. Ôaleliar 10 K, goapa M. Jeretin 6 K 40 h, guspa T. Rois 2 K, g. Jakub Dereaai 20 K mestn veuca La kruto pok. guspe Kaetelio, ilr. Oton WfKelko lOE.g, e. kr. ukrajni glavar baron Heuhliacb za ineseu jaiiuvarij 2 K, dobrotniki iz Novega mesta in Kaiidije za inesee januarij 40 K 40 li.
Umrli so:
9.
76 66 74 12 16
Tržne cene dne 11. januarja 1904 v Rudolfovem.
Imenovanje	HektI. po		Imenovanje	Hektl. po	
	K	1 h		k	11
ženica......	12	08	Leča......	11	04
Rž.......	i2	30	Bob......	9	76
Koruza.....	10	72	Aj<la......	11	04
Oves......	7	IB		11	04
	10	72		12	03
Krompir.....	5	20	Ijan......	—	—
Fižol ......	11	38	Jajca po 6 za 40 viuar,	ev.	
tírali......	11	VI			
Izjava.
Zahvala.
Gospod Florijan Zorko, posestnik in gostilničar v Dni-žiiiMhi vasi pri Reli cerkv), daroval je podpisanemu društvu zaesek 30 K.
Blagemu đobrotniltu priaréna „hvala" in „na pomoá".
Gasilno društvo v Škocijanu,
10. januvanja iy04
Ivan Rabseij, načelnik.
Vabilo na
■i
4. januvarijt: Kastelîc Terezija, trgovieva vdova, 76 let, rak v že-Inden, 1j. at. 47.
9. jannvftrija: Diilar Marija, îiaselinica, 32 let, BrĚiia liiba, b. St. 154. 11. jatinvarija: Turk Martin, čevljarja sin, 2 meseca, življenjska slabost, h. M. 23.
Loterijske številke. GRADEC, 2. jauuvarija; 89 63 31 74 69 TRST,
ZAHVALA.
Slavno društvo „Dolenjski Sokol''je predstavilo v tukajšni čitalnici igrokaz „Deseti brut" v koiist dijaški kuhiii i v Novem mestu z izvrstnim vspeliom. Cisti ddliodek 100 kron je došťl knliinji ravno ob potrebnem Času, za kar podpisani slavno društvo kakor tudi p. n. občinstvo, ki se je tako obilno udeležilo predstave, najtopleje zalivoljujem.
Dr. jos. Marinko,
voditelj dijaSke kuhinje,
Najprisrčnejšo zahvalo
izrekam v svojem in v imen« svojili vbogih otročičev vsem, kateri so se blagovolili tolikanj ljubfznjivo odzvati moji udani prošnji ter so mi velikodušno naklonili mojemu rajnkedui moiu namenjena novoletna daiila. Bog plačaj stoteroki'at !
Spoštovanjem
(21)	Ivana Kramarič.
Podpisani obžalujem svoj žaljivi nastop nasproti g, Ivanu Naunoviču, brivskemu pomočniku v Kudnlfovein ter mu izrekam toplo zahvalo za blagohotno odpuščenje, katero nii je izvolil izkazati.
V	znak hvaležnosti za odpuščenje plačam 5 kron za mestne uboge.
V	Rudolfovem, 10. januarja 1904.
(19)	Franc Fatkner ml.
kateri se priredi 7. svečana 1904 v salonu g. Windisciierja vKandiji. Svirala bode godba mestne meščanske garde na lok. ^^nz; Začetek ob 7. uri zvečer,
Vstopnina za osebo 40 vin., la družino 1 K, za maske 60 vin. Za dobro jed iii pijaČo bode preskrbljeno. Vljudno vabi
(27-1)	Josef Windischer, restavrater.
Pravi prepelfèar
11 mesecev star, je na prodaj.
Natančneje v upravništvu „DolHDjskili Novic". (26-1)
t
Globoko nžaljenega sroa javljam vsem sorodnikom, prijateljem in snancem prežalostno veet, da je Bogu Vsemogyí-nemu dopadlu, mojo iskreno Ijnkljeno mater, blagorodno gospo
Terezijo Kastelic «j. Dercani
vdovo pusegtnika in trgovca
danea ob oetrt 7. uri zjutraj pu dolgi nmini boleïtii, previđenu s svetimi zakramenti sa nrairajoue, v 77. letu svojega živlieiija k nebi poklicati.
Pogreb drajre pokojnice bode v sredo, dne C. t m. ob Ěetrt B. uri popolndne od liise žalosti im tukajšnje pokopaliSť;«.
Sveto mase zadn.inioe se bodo darovala v veň eerkvali.
Drago pokojno priporočam v pobožno molitev in blag spomin ter prosim tihega sožalja.
NOVO MESTO, 4. januarja 1901.
Adalbertlna Kastelic,
Zahvala.	(is
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti moje iskreno ljubljene matere
Terezije Kastelic roj. Dereani
vdove posestnika i« trgovca
in za mnogobrojno spremstro k zadnjemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo uajiskrenejSo in najsTćiiejSo zahvalo, kakor tudi vsem onim, ki so mi, bodisi na katerikoli načiu izkazali svoje sočutje.
Adalbei-tina Kasiellc.
RnzgliiH.
Š t 772
prve dolenjske posojilnice, registrované :zadruge z neomejenim po roštvom v Metliki, okliče se ua
25. JanuariJa 1904 ob 9. uri dopoludne
v občinski pisarni v Matlihi z dostavkora, da. ako k temu obènemu zboru v smislu §. 39 posojiloitSDili pravil dt>vyij povabljenih ne bi prišlo, bode druçj obíno zborovanje
dne 15. februvarja 1904-
ob istej uri in iia istem kraju, ter da se bode ta dan o na dnevni red stavljetiili predmetih brez ozira na število navzoéih driištvenikov sklepajo.
Dnevni red k občnem« zboru je sledeèi:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Poročilo blagajnika,
3.	Porořilo nadzoratvenegfi odbora.
4.	Poti-jenje iMČuna za leto 1903. f>. PredlDg bilance za leto 1903.
G Volitev ravnateljstva in nadzirniátva.
7. Predlogi društvenikov.	^ |
Nadzorništvo ,.prve doleryske posojilnine v Metliki", j
dne 6, januarja 1903. (15)	Anton Terček L r. j
je na prodaj v Malih Laščah st, 3 v župniji Žužemperk na Dolenjskem. — N:itan6neje se izve ravno tam.	(20)

Zahtevajte
v svoj prid VRelej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v i^avojili z varstveno znrimlio žu]inik.i Kiiťlppa in '/. imtíiiom Kiithreiner ter se skrbno izofjfibajtft vseh manj vrednih posnemkov.
Oi.II/c
!
Proda se iz proste roke
(10-2)
neenec |

■u » -

se takoj sprejme v neki prodajalni v Rudolf ivem. Kje, pove »pravništvo „Dol. Novic." (22—1)
■f^ z vsem gospodarskim poslopjem, lepimi njivami do 45 mernikov p-isetve, s sadnim vrtom in hosto (83—1)
tCíT je na prodaj.
Ve& pove lastnik Franc Žagar. Dalni vrh pri Novem ine.ítu.
SESÏÏ
se odda v najem, obstoječe s treh, «»ziroma štirili sob, kuhinje in jedilne shrambe. — Natančneje se izve v Drgančevl hiši v Kandiji.	(2&9—K)
Pritlično stanovanje
obstoječe li dveh'sob, kuhinje in malo vrta se takoj odda za 10 kron meřteéno v Krausovi hiši v Rudolfoveiu.
pripravna za gostilno in trgovino, v kateri je že več let ápeiierija. K hiši spada Indi joh njive in lep vrt, — Več in cena se izve pri lastniku Jože Golob-u, gostilničarju v Semiču.
Imam naprodaj
3QO Ix^fctolit^ov
črnega in belega vina lastnega pridelka, nekaj rakije iu istri-janskega rudečega brinja in namiznega olja. Vse solidno postavljeno na državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujmann,
(268—0)	trgovec in posestnik Dignano, Istra.
Mizai'skega pomočnika
in učenca
sprejme Jos. Judnič, mizarski mojster v Stranski vasi ' ' = pri Semiču. -..............—
Naznanilo.
VljiuhtQ naznanjam alnv.}). ii. obiiuBlvii, do, sem prevzel B 1. jnuuftrjeni t. 1.
ptililovKandi ivg.Ra ec-evihiši.
o	JOJ
fotrudil SS bom, p.u. Ěastítim (Çostotn vediioz dobrim vinom, kakor tiiiii z mrzlimi in gorkimi jedili postreči
Djbiti je tudi dobra domača sllvavka v saiiTtilistekleuicab. Za ubilen oblak He najvljudneje jiriparočMn z vsem apoËtovaitjem
Josip Vovk,
(25-1)	gostilniiar v Kaudiji.
I
je na prodaj v BrSljimi Štev. 11 pii Novem mtstu,	(13—2)
Kdo ve povedati,
í8-3>
^ kje S8 nahaja Anica Javorník?
v	Nje oiSe bival je nekdaj v Oottii va»! pri Niivetii mestu, potetn
V pa 89 preselil na Dunaj, ter delal tam v tovnrui za usnje. IineuDvana Anica je un Dunaju rojena. Itiia dobiti malo jerbííino, leť naj bi se zanjo zgladila pri Ceciliji .lenii, Gotna vas pri Novem mestu.
V
no
nn
kateri ima veselje do kovaškega obrta, A vsprejrae Franc Petrič, kovaški mojster, J^J Muhaber pri Novem mestu.
CS03-3)
POZOE!
Ženske lase ztn^àane in reznoe kupuiem iia malo in veliko. Plaèam
........-""' " -, oil zdaj mnogo viijo ceno. — S tem
opozarjHm nabiralce las na muj naslov. — Ivan Svetec, bhvec, Rudolfovo, Glavni trg (nasfiniti mestne liiSt;),	(272-6)
Za oddati
dvoje stanovanj
fno z dvema sobama, kuliinjo in kletjo takoj, eno pa s 1. mai'cem, obstoječe ix tieli sob, kukinje, shrambe in kleti, — NatnnĚneje pri g. Janezu Košaku v Novem mestu. (âEJï—S)
(j^ kroj aska poni ocnik a
2
is^ m uceiiec
2
se takoj sprejmejo pri g. Alojziju Rozmanu v Kandljl ali pa pri - ■— podružnici v Semiču. ■ —_ (9-2)
[
Zdravje je luvjveČje bogastvo.
]
hčer poštenih staršev, doliro v računu p in pisavi sprejmem za učenko v svojo * prodajalno mešmiega blaga. Več pri g. F. SkuŠeku, trgovcu v Metliki.	(6—2)
IJ «M
B S.i^j
^^ I
> >		.„ 3 i	
1 o		== o;5	i <
i <a		OD 3	
		■g a - .U	'.2
			ej £
		^ o fl	
		fe ti w ^ o ^	■qJ CĆ
o 1»		19 Oi h ■d » ffl = M	
Ti)			a
CO			IU
		„ 'iM fa	M
			
ttí M CJ CJ		^ ^	i
3 3 ■p 13 ^ m ^ S		= C > ^ m Ž .S H	o
	û>		(d
		b t, o	
o
(O M
O C O)
o 1=
V3 =3
oj ^
fO
S >
</i CU
[
Zdravje je največje bogastvo.

se takoj oddajo, vsako obstoji iz dveh Si^b, kuhinje in kleti. Kaj več se izve pri lastniku Anton Šallju v Kudolfovem, kolodvorsko predmestje st. 245.	{30i~3)
Pri graSÉini Turn [tri Krškem (Tliuni ain Hart) se [tro la ve« uto

y

iz leta 1902 itt 1Ď03, tiuli tam ae proda veů Btobiv ltroui[iirja razliúuili vrst, iu 3OJ0 trt uepljenili ua r.eleuo iti autio, cena p» iloguvoru.
Tam Be tinli »prejme (ižeujtiH hlapec k koujeiu z odrašiieno rotïbino, kúg&r žeua tuili kot lulekarica lou služi.
Tuili se odda hiša iste grajštine zzem'jiSiemiii toidicami v BuEeĚi va,i v najem, liiša .ie tik okrajne ceste, prijiraviia m trgoiriao ali gostilno kot nalnái; in v bližini Krke, katera as bode v kratkem regulirala. t?—2)


Zahtevajte pri nakupu
Schiclit-ovo štedilno milo _
Varstvena znamka.
A
Ou-i je ïajamÈeno Ělsto in brez vaake škodljive [irimesL Pere iivrstno. Kdor licCe dobiti zares jamćeno pristno, perilu tieSkodljivo milu, tiaj pazi dobro, da bo fsak komad ime „SOHiCliT" iu varsti'eno Kuainko ^JELEN".	(l(;-i—12)
»J

Dobiva se povsod
OJfçovorui ureluik Fr, Sal. Watil.
Izdajatelj iu založuik Urban Horvat,
Tisk J. Krajec nasi.