—   243    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Od Verhnike.   P. H.   „Novicecc so včasih že kaj povedale   od   napredovanja   železnice   med   Ljubljano in Terstom,   in   skoraj   vsaki   kraj  so imenovale, samo od dela čez mah med Notranjimi goricami in Žalostno  goro  jim  še ni nihče dopisal.    Kdor je delo z lastnimi očmi vidiU bo spoznal, da ravno lahko ne bo, mehki svet za  železnico uterditi,   vendar je že veliko storjenega, da nad dobrim koncom ni ravno obupati. Celi kos železnice , kar je bo po mahu sla, bi utegnil Mizo 300 sežojev zuesti; pa svet ni povsod enako mehak, nar mečji je med  Ljubljanico  in   Žalostno  goro  pri sredi.    T p mečavo zmagati,  so naj   popred precej   široko zemlje vunkaj vzeli; pri verhu je bilo kake 3 čevlje šote, giobokeje černa parst,   in v  dnu  bela ilovica;   po tem so še posebej ob obojem kraji grape izkopali. Na to zavažvajo   že   tretje   leto   nalomljenega   kamna,    ki   se ob kraji kakor suh zid sklada; vmes devajo drobnine in šute, da se vse bolj vkup sprijema.   Na 11 sežojev široko se tako izdeluje terden tlak, da sreda bi v podlogo železnice služila, in strani   bi   v podporo bile;  v globo-čino pa gre kamoje, kakor svet nanaša, na hujih krajih celo do 5  sežnjev,  na  naj  hnjem je  nekje 44 čevljev globoko.    Blaga za to zasipanje  se   ne   manjka, ne  pri Notranjih goricah ne pri Žalostni gori, obojega je tedaj v bližnjici do velj; zavoljo zveze obeh strani je čez Ljubljanico začasen most narejen. Kolikor težavno naj je to delo, vendar bi se utegnilo reči, da poglavitna reč je storjena; konec od Notranjih goric do Ljubljanice je že toliko nasut, kolikor železnica potrebuje;   tudi konec od Ljubljanice proti Žalostni gori je   že   večji  del čez mah vzdignjen,   in ako se v kakem kraji   posede,   vendar  že to ni tolika reč, da bi se v zadnje ne zmagala, ker se je tudi Semering zmagal.    Čudno   bi   se utegnilo  komu zdeti, da se to delo v suši nar bolj   poseda;  v mokroti namreč voda zemljo bolj zgostoje; ostrašilo bi koga tudi to, da se zemlja na obeh straneh železnice kviško vzdi-guje in poka, ker jo namreč teža navoženega  blaga na kraj pritiska,   llazun tega veličega nasipa se delata tukaj tudi dva večja mostova; eden čez staro Ljubljanico, to je nekdanji vodotoč, ki je   bližje   Notranjih goric,   in razun povodnji  večidel  suh in z ločjem za-rašen; drugi pa čez novo Ljubljanico, to je sedanji vodotoč, ki si ga je reka pozneje naredila,   kakor   bližnji stanovavci pravijo. Zglavja obeh mostov ste že blizo verha zemlje dodelane. Kaj lepo bo gledati most čez Ljubljanico dokončan, ker bo iz lesa po amerikanski šegi sostavljen v enem oboku brez srednjih podpor čez reko šel.
Iz Verhnike 20. julia. * Gosp. Anton Galle, predsednik kmetijske podružnice ljubljansko-verhniške, je napravil 7. dan t. m. podeljenje tistih dveh srebernih me-dalij, ki ju je poslednji zbor krajnske kmetijske družbe določil učitelju g.Francetu Halek-u in posestniku g. FilipuSadne k-u, z dostojno slovesnostjo v verhniški šoli, pri kteri slovestnosti, ki jo je gosp. predsednik z krepkim govorom začel, se je snidilo visoko častito du-hovoištvo in županije predsedništvo in več gosp. udov kmetijske družbe. Posebne hvale vredna misel je bila ta, da se je poklicala tudi šolska mladina k ti slovesnosti , ker taki izgledi očitnega poslavljenja se pri mladosti giobokeje v serce vtisnejo, kakor le besedne priporočevanja toliko koristne sadjoreje.
Iz Ljubljane. Po zadnjem naznanilu v „Laib. Zeit." je v Ljubljani na deržavni zajem  že podpisa-
nih 858.000 fl. ; naj večje zneske so dosih-mal podpirali gosp. Apfaltern (100.000 fl.), gosp. Janez Kali eter (50.000 fl.) in gosp. knezoškof (40.000 fl.— 20.000 fl. v Ljubljani, 20.000 fl. na Štajarskem). — Gospoda L akni a n in S a mas a sta vnovič poterjena predsednika kupčijske in obertnijske zbornice na Krajn-skem, — Gimnazialne in realne šole v Ljubljani so bile v sabo to končane s slovesno delitvijo šolskih daril, pri kteri se je učenec 8. razreda gosp. Jože Žvegl z dokončnim govorom posebno lepo skazal. Preskušnje zrelosti je prestalo 19 učencov, 5 jih je po pervi preskusnji odstopilo, eden je padel. Za bogoslovje se jih je oglasilo 13. — Včeraj so nam gosp. fajmošter Potočnik, kterim je po naročilu svetlega gosp. knezoskofa zraven gosp. prof. Me tel k o-ta končni pregled gosp. Cigale-tovega rokopisa nemsko-slovenskega slovnika izročen, drugo polovico pismenke A z nekterimi pristavki in opazkami nazaj prinesli, in so izdelek kot mojstersko delo pohvalili, kterega smemo iz serca veseli biti. Kakor je nas razveselila ta razsodba, bo gotovo razveselila tudi vse, ki so delali pri Vodnikovem slovniku, posebno pa gosp. vrednika Cigaleta, ker gosp. Potočnikova beseda je veljavna v rečeh našega slovstva. — Pervo vipavsko grojzdje smo dobili že predvčerajnem v Ljubljano.
— 244 —