C. C. Postele. — Eace ogni mtrcoledi * venerdl — 13 Aprile 1928. Posamezna itevilka 25 stottn* Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 30 V Goricif v petek 13. aprila 1928 utoxi. Nefrankirana pisma le ne sprejemajo. Oglaai ae računajo po dogot voru in se plačajo v naprej. — List izdajt konsorcij »Gor. Stra» zee — Tisk Katoliikš tiakarne v Gorici. RU va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 301. Zgodovinska drobtina. »L'Isonzo«, liberalni iialijanski list, ki je pred letom 1900. izhajal v Gorici, se je prav krepko boril za pravice italijanskega ljudstva na Primorskem. Za zgodovinarja bo prav zanimiv uvodni članek, ki ga je list »L'Isont zo« objavil dne 16. aprila I. 1878. »Naš list,« tako pričenja uvodnit car, »je bil vedno pripravljen na okopih, ko se je bilo treba boriti za naše nurodne pravice in za koristi tistega dela naše pokrajine, koder biva ljudstvo govoreč sladko beset do Aligierijevo in Manzonijevo. Veckrat je z živo besedo ožigosal nesmiselno vladno postopanje v javnih Sol ah, po katerih so naši otroci prisiljeni spoznavati prve in najbolj osnovne temelje ved v jet ziku, ki ga oni ne govore in ga slabo razumejo. Iz iega postopanja na; stala škoda je nepreračunljiva in mi nismo nikdar nehali jo opisavati s tisto odkritostjo, kakrsna se zahtet va od njega, ki je prevzel težavno nalogo tolmača javnega mnenja. Toda naše besede — in bilo je prU čakovati — so bile besede v zrak. Oni, ki čuvajo nad javnim poukom, so se delali, da ne slišijo ali pa so zaprli usta, češ, da državne koristi zahfevajo v ten pokrajinah tako učno postopanje, ker je potrebno, da se postopoma ponemcijo.ee Nato ugotavlja uvodničar, da ta pdlitika ne uspeva dobro. Zato je Dunaj prišel z novim načrtom: Hat lijane in Slovence, ki so doslej mir* no živeli drug poleg drugega, skuša razpreii. Vladni agent i slikajo It at lijane koi najhujše nasprotnike Slovencev, »njih jezika, slehernega njih nravnega in stvamega napredt ka. Kako je vse to neosnovano, ni še treba dokazovatif« »Italijani so se vedno borili in se ne bodo nikoli nehali ostro boriti za svoje pravice in svoj jezik; vedo pa dobro za evangeljski izrek: Ne stori bližnjemu, kar nočeš, da on tebi prizadene. Oni niso in ne bodo nikdar ovU rali napredka svojih sodeželanov slovenske narodnosti samo, da ti ostanejo v svojih mejah in ne pret kovačijo naših. Usoda jih je postavila v alpsko ozemlje in jim odmerila kraško planjavo ter vinorodna Brda; tarn so oni v lastni hiši; toda naj puste, da se v Gorici in Furlaniji prosto razt visa italijanska narodnost.« Zaključuje uvodnik s poudarkom, da od razpora trpe le skupne korb sfi, smejejo se pa le vlada in njeni agitatorji. In to, pravi članek, dela ; vlada na podlagi istega načela, ki jo j vodi, da v Dalmaciji podpira Hat lijane na škodo Slovencev, tu pa nudi roko slednjim proti prvim. Kaj se godi po svetu? Italijanski ministrski predscdnik Mussolini razvija zadnjc tedne iz» redno zunanjc nolitično delavnost. V Italijo prihajajo zunanji ministri in drugi yodilni politiki raznih ev= ropskih držav in sc pogovarjajo z Mussolinijcm o raznih ncrešenih mednarodnih vpra.šanjih. Poleg te- ga pa kujejo načrtc za bodocoost. Prvi izmed inozemskih politikov, ki so obiskali Mussolinija, ic bil an* tileški lord Rothermerc, ki je brav- cem »Goriške Straže« gotovo šc v spominu od lanskcga leta, ko se_je potegoval za popravo trianonskc mirovnc pogodbc v korisj Ogrske. Taikrat je trdil. da se jc Madiarom pri določcvanju državnih mci zgo* dila velika krivica, ker so velike madjarskc narodne manjšinc ostalc v sosednih državah, to je, v Jugo* slaviji, na Češkem in v Romuniji. Ker tvorijo tc tri državc mcd seboj obrambno zvczo, ki se irnenujc ma* la antanta (mali sporazum), zato je bilo Rothermerovo delovanje na* perjeno v glavnem proti mali an* tanti. ki je zelo močna politična či* njenica v srednji Evropi. Madjari so bili Rothermcra seve* da zelo veseli. Na vse načinc so skušali, da ga ohranijo na začeti poti. Dober zavcznik Madjarov pa ie Italiia. Obe državi vcže prijatelj* ska poi^odba in rcsnično isjcreno prijateljstvo. Zato ni nič čudne^a, da jc dobcr pri.jatclj Madjarov Ro» thermere obiskal italiianskc.s4a mi? ni.strskc.qa predsednika. Mussoli* nija. Zanimiva jc Mussolinijcva izja* va o mirovnih pogodbah in narod? nih manjšinah. Mussolini jc rckel, da moraio mirovnc po.^odbc sicer biti nedotakljive in da se morajo izvršiti. Ako pa se kjc dokaže, da se je komu izvršila očividna krivi* ca, se pa pogodbe vendar lahko v sporazumu z vscmi podpisniki nc? koliko popravijo. Taka očividna krivica da sc je z.^odila Madjarom, ki so pustili vclike dcle svojc^a na> roda-zunaj narodne države. Sevcda pa se položa.j Madjarov zunai O^r> skc nc more primcriati s položa= icrn južnotirolskih Nemcev. Itali* janska meja proti Avstriji je zem* Ijepisna in Italiji nujno potrebna. Zato tu ne more biti t'ovora o po- l^ravi mirovne po.i*odbc. Tako je iz= iavil Rothermeru Mussolini. Ro> thermere je vse tc po^ovorc objavil v svojern easopisju. Avstrijski Ncmci smatrajo Kos thermera za resne^a in dosledne.^a moža, ki se pošteno bori za svoj a naeela in za dobrobit narodov. Za* to ^a ie tirolski deželni ^lavar dr. Stumpf prosil, naj zastavi svojo vplivno in tchtno besedo tudi za nemško manjšino v Italiji. O odqo' voru na to prošnjo pa listi še niso nič poročali. Drugi obisk. Za velikonočne praznike je bil ministrski predscdnik Mussolini v Milanu. Milan mu je zclo priljub* ljen, saj je tarn začel svoje javno delovanjc. Tam izhaja njc^ov list »II Popolo d'ltalia« in tam so bili ustanovljeni prvi fašistovski krož* ki. Zato ni čudno, ako sc Mussolini šc vedno rad vrača v vcliko sever* noitalijansko mesto. Slučajno pa sta se tiste dni vozila iz Ženevc domov turški zunanji minister Tcwfik Ruždi bej in sir* ški zunanji minister Mihalakopu* los. Pot ju je peljala skozi Italijo. V Milanu sta zvodcla o prisotnosti ministrske^a predsednika Mussoli* nija in sta qa šla obiskat. Mussolini ju je sprejcl posamezno v družbi svojih najboljših zunanjepolitičnih sodelavcev. Ako hočemo prav preceniti važ* nost te.<4a do.uodka, moramo vedeti, da med Italijo in Turčijo. ni vlada* lo preveč prisrčno razmerje. Mno> ijo koeljivih zadev je kalilo oboje* stransko prijatcljstvp. Sedaj pa ka? žc. da se bo stvar obrnila na bolic. Vsaj začetek je storjen. Razmerje med Italijo in Grčijo je znano. Po tistem sporu, ko je Mussolini ukazal zasesti Krf, se je marsi'kaj sprcmenilo. V Grčiji so se vlade po^'osto menjale. Padel je Pantfalos, ki je bil prijatelj Jugo* slavije. Njeßovi' nasledniki so ßr« ško zunanjo politiko obrnili proti zapadu in se naslonili na Italijo. Zunanji minister Mihalakopulos je bil že večkrat pri Mu»soliniju. Tudi sedanji obisk bi ne bil vzbudil to* liko pozornosti, ako bi se ne bil iz« vršil skoro istočasno z obiskom turške^a zunanjega ministra Tewfik Ruždi bej a. Med Grčijo in Turčijo je namreč staro sovraštvo, ki sega daleč v preteklost. Posebno pa se je to so* vraštvo poo'strilo po znani, za Grke tako ncsreeni grško ' turški vojni v Mali Aziji 1. 1923. Mussolini je sedaj skušal spraviti dva zagrizena so* vražnika. Kakor se bere v italijan* skih listih, se mu je to posrečilo. Govorijo celo o bližnji italijansko* grško t turski pogodbi. Bethlen v Milanu. Domači in inozemski listi mnogo pišejo o nekem sestanku ogrskega ministrskega predsednika Bethlena z Mussolinijem. Italijanski listi ta sestanek odločno tajijo. Samo to priznavajo, da je bil grof Bethlen dva dni v Benetkah na oddihu. Tr* dijo pa, da se z Mussolinijem prav gotovo ni sestal. Vendar se v ino* zemskcm časopisju ta vest trdo* vratno vzdržujc. Današnji obisk. Danes v petek 15. aprila pa prispe v Rim poliski zunanji minister Za? leski. Za ta obisk je značilno dej* .stvo, da je bil Zaleski povabljen. Kaj bosta oba državnika govorila, o tern se ne da nič sklepati. Gotovo pa je, da Zaleski ni prišel kar tako iz Varšave v Rim. Vtis v evropski javnosti. Vse vaižnejše evropske države se zivo zanimajo za to nenavadno di* plomatieno delo italijanskega mi* nistrskega predsednika. Najbolj po* zorne so seveda države, ki se jih ti obiski utegncjo' tikati, to so dr* žave male antante, posebno Jugo^= slavija in Francija. O Pol j ski je n. ,pr. treba vedeti, da je prav do da* nes stala pod francoskim vplivom in da ji je Francija vedno pomaga* la. Sedaj pa naj se kar nenadoma obrne v drugo smer. To vzbuja v Franciji pozornost. Tudi Jugoslavija ni brezbrižna. Belgrajska »Politika« pravi, da hoče Italija ustvariti zvczo balkanskih držav — nckak balikanski Locarno — kateri bi bila priključena Tur* čija. Od te zveze bi pa bila izklju* eena Jugo«lavija. In tržaški »Picco« lo« objavlja poročilo nemške novi« narske agencije Ullstein, ki pravi, da se Jugoslaviji lahko zgodi, da se bo nckega dne znašla pred zvezo balkanskih držav, ki ji bo načelo* vala Italija. Takisto živahno zasleduje politic* no gibanje v Italiji češka vlada, ki je prepričana, da je vse naperjeno proti mali antanti1. Atentat v Milanu. Rim. 12. Dopisni urad »Stefani« poroca: Davi ob desetih, malo pred uradno otvoritvijo milanske razstave, se je na trgu Julija Cezarja razletcl pe* klenski stroj, ki je bil skrit v pod* nožju nekega svctilnika. Drobci so povzročili smrt 14 oseb. Preko 40 je vee ali manj ranjenih. Kljub ža* lostncmu dogodku je Nj. V. kralj uradno otvoril razstavo ter je obšcl vse ulice in se ustavil v vseh važ* nejših paviljonih, kakpr ie bilo do* loecno. Vse ostalc prireditve, razen slavnostnc predstave v opcri »Sea* la«, se bodo vršile. Policija neumorno išče krivce in nekateri nadzorniki . iz glavncga ravnateljstva policijc so že šli v Milan. Okno v svet Jugoslovanska opozicija prireja zborovanja. Na velikonočni poncdeljek sc je vršilo tako zboro* vanjc v Splitu. Glavna govornika sta bila Radič in Pribieevic, ki sta ponavljala svoje stare litanije. Grskosjugoslovanska meja zaprta. Komaj sc je otvorila albansko* jugoslovanska meja. ki je bila zapr? ta radi dozdevnega tifusa v ohrid* skem okraju v južni Srbiji, že se je drugi državi zazdelo, da bi bilo do* bro malo ponagajati Jugoslaviji. To pot je namrcč zaprla me jo gr> ška vlada, in sicer radi istega tifusa. Jugoslovanski zunanji minister je odloeno protestiral. Medtem pa, kot poroea »Piccolo«, prihajajo v Belgrad vesti o sumljivcm gibanju komitašev za me jo. Nešič pri Korošcu. Ncšič jc jugoslovanski poslanik v Sotiji. Prejšnji teden je bil pokli? can v Belgrad. Obiskal ic notranje? ga ministra drja Korošca in se z njim dolgo razgovarjal. Nato je Nešiča sprejcl tudi zastopnik zu* nanjega ministra Šumcnkovič. Vsi ti razgovori so se tikali Macedoni* ie. Belgrajska »Pravda« piše, da se bolgarski in albanski čctaši priprav* ljajo za vpade v Macedonijo. Te morebitne napade hočejo sedaj pre=- prečiti. Nešič jc odpotoval v So* si jo z novimi navodili. Protikorupci.iski zakon v Jugoslaviji. Demokratska stranka je izdelala naert zakona proti korupciji. Pod ta zakon bi spadala vsa kaznjiva dejanja ministrov, poslancev in dr* žavnih uradnikov od 1. decembra 1918. Cilji italijanske zunanje politike. Na velikonočni pondeljek se je prvi minister vrnil iz Mijana, kjer je imel celi veliki teden pogajanja z Grki, Turki in Poljaki. Andre j Torre, ki fašistovsko zunanjo poli* tiko jdobro pozna. piše v »Stampi« povodom Mussolinijeve vrnitve, da so cilji italijanske zunanje politike: Mir v Evropi; velesilc ne smejo iz> koriščevati majhnih; Družba naro* dov naj se posluži pravice, ki ii do* voljuje odstraniti vzroke nesogla» sij med državami; vprašanje kolo> nij in mandatov jc treba pravilno rešiti. Prvi dve točki sta kaj lepi; tretja Torrejcva točka jc razteglji* va kot harmonika. Stran 2. »OORI5KA STRATA« Radič govori. »La vor o d'ltalia« priobčuje v svoji včerajšnji številki, da je Ras die, voditelj jugoslovanske opozici* je, rekel na shodu v Splitu sledeče: »Mussolini je obljubil Češkoslovaš* ki, da pokupi vse njene izdelke, ee mu pusti svobodne roke napram Ju* goslaviji. Pa ni imel sreee. Tudi sovjetska Rusija je odklonila nje* gov predlog, naj mu pusti svobodno roko v Dalmaciji. »Italija naj si dobro zapomni,« nadaljuje Radio, »da so bili Hrvatje na Piavi in da bi Jugoslavia, ee bi bil sprejet njegov predlog, da se imenuje Bo* roevie za vrhovnega poveljnika so? ške armade, narekovala mir v Ri* mu, kar se bo zgodilo, če ne v Rimu, pa v Benetkah.« DNEVNE VESTI. Starosta naše duhovščine. Preč. g. Janez Wester, kurat v pokoju bo praznoval dne 18. aprila devctdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je na Bledu v vasi Zagorice 18. IV. 1838. V mašnika ga je posve* til 23. septembra 1864, pok. knezo* nadškof Andrej Golmajer. Novo sv. mašo je obhajal na otoku na Bledu 2. oktobra 1864. Služil je kot kaplan šest let v Cerknem in potem kot kurat štiri in trideset let v Otaležu. Leta 1904. je vstopil v po* koj in se preselil v Škofjo Loko, kier še scdaj biva. Zlato mašo je obhajal 1. 1914. v podružni cerkvi »Črni grob« pri Škofji Loki in bi* sierno mašo v cerkvi če. ss. Uršulink v Loki. Kljub visoki starosti ma* šuje še vsak dan v svoji domači ka* peli, zakar ima posebno dovoljenje iz Rima. Častitljivi starček je sta* rosta duhovščine v goriški in ljub* ljanski škofiji; je prava, trdna go* renjska korenina. Vsem znanccm in prijateljem se priporoča slavlje* nee v prijazen »Memento«! Pozdrav iz domovine! V torek dne 10. t. m. je na Brez* jah pel zlato sv. mašo preč. oec Ma* rijan Sirca, naš rojak iz Pliskovice. Slavljenec ima 74 let. Častitemu re* dovniku pošiljamo njegovi rojaki iskrene čestitke! Zamudniki, spomnite se! Te dni je potekel rok za vpiso* vanjc udov v Goriško Mohorjevo družbo. Vend a r bo do po mnogih duhovnijah gg. poverjeniki še na belo ncdeljo vpisovali nove ude. Kdor se še ni vpisal, naj to brž stori! Mohorjani bodo prejeli za šest lir pet lepih knjig. Kjer ni po= verjenika, pišite na tajništvo Go* riške Mohorjeve družbe v Gorici, Via Orzoni 36 A. Nove Šmarnice. Katoliška knjigarna v Gorici jc izdala lično. knjižico, ki JO' je spi* sal priznani vzgojni pisatelj Filip Tercel j. To so nove Smarnicc »Ma? rija. naše življenje«. Pisatelj je v 31. govorih krepko naslikal nogla* vitne postaje eloveškega življenja — od krstnega kamna do groba in »večnega maja«. — Šmarnice stanc> jo v platno vezane, z rdceo obrezo 6 lir, z zlato obrezo 8 lir. Glas. Par pametnih mož v naši okolici je že potožilo. da je ncspametna noša kriva, da leže dosti mladih de* klet v prezgodnji grob. Samo, da je obleka lepa in morda pikantna, pa je dekletu dovolj; katera bi se bri* gala ali je tudi zdravju škodljiva ali ne. Drugi glas pravi, da je dosti ta* kih mater, ki hčere v taki obleki v cerkev silijo, da ne žalijo le svetost kraja, marveč že najbolj kosmato sramežljivost! Zadnje dni se jo zgodilo, da sta dve dekleti hoteli v noši posebnega okusa v cer* kev v neki vasi. Ko ]u pameten mož na cerkvenem pragu posvari, naj taki ne hodita v cerkev, sta še svo= jo surovost pokazali! Zapišemo v premislek. Čudno vreme. V četrtek popoldne okrog 3^, ko so ravno končavali »Gor. Stra? žo«, se je nebo potemnilo in je za* oela padati toča. Čudna vremenska prigodba je trajala samo par hipov. Začelo je nato grometi in narahlo deževati. Bil je to prvi pomladantf ski grom. Telefon v Miren. Od 5. t. m. že lahko po telefonu govoriš iz Gorice v Miren. Miren» ski telefon spada h goriškemu te* lefonskemu omrežju. Za žalivko. 59*letnega Lovrcnca Bogataja iz Dol pri Kobaridu so orožniki vkle* nili in odpeljali, ker ie baje žalil pr* vega ministra. Mož bo sojen. Stara pesem. Ivan Devetak iz Opatjega sela je moral v bolnišnico. Močno ga je ranila granata, ko ie podiral neki zid. V tako past sta se žalibog vlo* vila tudi Štefan Prinčič in Jožef Kumar iz Števerjana. Granata je bila skrita par centimetrov pod zcmljo. Rossoni v Gorici. 15. aprila pride v Gorico posla* nee Rossoni, predsednik sindika* tov. lldeležil se bo goriškega sin> dikalnega kongresa. Goriškim de* lavcem bo pojasnil pomen sindikal* nih organizacij. Gredo molit? Neki avtomobilsti baje priprav» ljajo zlet na Sv. goro. Šlo bo 22 mo* torjev in večje število avtov. Šala na jezeru. Pred dnevi so šli trije mladi fan» tje iz Ronk eez Dobrdobsko iezero. V čolnu so se začeli šaliti in gugati, dokler se ni coin preobrnil. Dva tovariša, dobra plavača, sta re reši* la, trctji je pa vtonil. Slavni Italijan in izumitelj senator Viljem Marco* ni je spet nckaj novega izumil. Iz* popolnil je svoi ustroj brezžičnega brzojavljenja. Velike radio napra* ve se bodo zelo pocenile. Hitrost brzojavljanja se bo zelo poveeala. Strašne smrti je umrlo v kitajski pokraiini Fušan, kjer kopljejo premog, 500 rudar* jcv. Voda ie predrla jezove in za* lila vse rove v premogpvniku. Ubo? gi kitajski delavci so vsi utonili. Nesreča na jezeru. V ponedeljck se je večja družba napravila na izlet z motornim čol* nom na Komskem jezeru (Lago di Como) v severni Italiji. Kmalu po odhodu pa se je krmilo čolna zlo» milo in coin se je potopil. Enajst ljudi se jc rešilo, kakih dvanajst pa jih je utonilo. Natanenega števila utopljenccv ne vedo, ker še niso vseh našli. V berlinskih zaporih se je tc dni zgodilo nekaj skoro ne* verjetnega. Stvar je bila taka. Zelo delaven clan in časnikar komuni* stične stranke Otto Brauns ie bil zaprt radi veleizdajc in je čakal na proces, ki je bil že določcn. Braun* za je v zaporih ohiskavala njegova nevesta in govorila z njim. v na- vzočnosti dveh stražnikov. Nena> doma pa jc v govorilnico vdrlo več moških in z revolverji pTisililo stražnike, da so molčali. Stražnikc so povczali Braunsa pa odpeljali. Policija jih iščc, a brcz uspcha. Gospodarsko zborovanje v Zagrebu. Na veliko noč se je v Zagrebu vršilo veliko zborovanje zastopni* kov hrvatskega gospodarstva. Raz* pravljali so o vseh perečih gospo* darskih vprašanjih. Govoril ie tudi finančni minister, ki se je s petimi drugimi ministri udeležil posvetö? vanja. Proti koncu pa se je Radi* čevim pristašcm posrcčilo, da so oncmogočili nadalnjc delo. Varnostne razmere v Ameriki. Človek bi sodil, da je v Ameriki, kjer so tehnična sredstva na višku. osebna varnost čisto zagotovljena. Vendar ni tako. V Chicagi, velikem mestu Združcnih držav, ie bil v po» nedeljek 9. aprila izvršen atentat z bombo, ki je od 1. oktobra lanske» ga leta že scdem in šestdeseti. Kriv* cev pa še niso našli. Drobne novice. 1000 oseb so zaprli na Japonskem radi komunistične agitacije. Demo* kratična opozicija pravi, da je ko* munizem na Japonskem bavbav, ki ga je vlada naslikala, da lažje za* tira svobodo. Severna Amerika ima zdaj 120 milijonov ljudi. Če bi odprla meje — bi se število prebivalstva kmalu podvojilo. Tarn je pač kruh in svo-* boda. Osemsto let je, kar obstoji lepo štajeTsko mesto Gradec (Graz). Ime kaže, da je bilo mesto sloven^ sko. Policijskemu komisarju v Parizu je princsel nek duhovnik prstan, vreden 200.000 frankov, ki mu ga je bil izročil pri spovedi elovck, ker se je skesctl svoje tat vine. Ves notranji dolg Italije znaša 86.5 milijard lir. Na vsako glavo pride 150 lir dolga. Revo — Lucija. V Rusiji je neki brihten oče dal pri vpisu rojstva sinu ime »Revo«. Uradnik se je te* mu imenu čudil. Pa je razložil oče takole: »Ko se mi porodi hči, jo bo* mo pis ali za Lucijo in tako bo v hiši »Revo * Lucija«. — V njegovi glavi je bila najbrž že prej. Plesni minister. — Turški učni minister Selin Sirri Bey hoče turške narodne plese modernizirati in jih vpeljati v plesne dvorane tudi po zapadu. Mož bo potem postal ples* ni minister. Poučen izlet. Maturantje ljub* ljanske trgovske akademije so za velikonoč naredili izlet v Francijo. Vsled bede. Od januarja do zdaj sc je v Budimpešti 652 oseb usmrtilo zaradi revščine. Mišji boj. Od 16. do 25. maja bo v Parizu in Le Havru mednarodno zborovanje, kaiko bi se miši naj* uspešncjše zatirale. Izvoljcn bo od* bor te »mišje« družbe narodov s se* dežem v Kodanju na Danskem. Kaj dosežeš, ako daš na mizo polno sklcdo, ki družini ne diši in ki ostaja? Kupi rajši dobro hrano, da jo bodo vsi veseli. Taka hrana so testenine PE* KATETE. Zancsljivo prave so le one v zavojih po Y2 kg z napisom PEKATETE. SIROMAKOVA BAJTA. Zgodba. Spisal Ivo Česnik. Zjutraj se je napotil na vse zgo* daj k baiti. — Ogledoval je zidove, okna, streho. »Les je »e kolikortoliko dober, zid je tudi za silo, streha je revna. A bo že. Da bi mi le župan dal bajto!« Krenil je k županu in molil vso pot. Župan je imel čedno hišo; prav prijazno ga jc pogledal, ko mu je pokazal »pravice«. »Zakaj pa vendar ne greste v mesto, kjer ste rojeni?« »Šcl bi v mesto, a to bi bila moja smrt. Navadil sem se dežele in kmečkcga življenja.« »A čemu vam bo koča? Vsa je prcpercla, vi pa ste star in je ne moretc sam popraviti.« »Star sem, to ie res. Zato pa po* trcbujem počitka in kota. Popra* vim kočo, boste videl. Sem si jo že popolnoma ogledal. Bo, bo, stavim, da bo. Pokrpam streho, zadelam okna, počedim sobe.« Po dvorišču so stopale kokoši, pobirale zrnje, ki jim ga je nasula ßospodinja in se kavsale iz nevošč* Ijivosti. Črnikasti pctelin se je ko* račil na gnoju. brskal in iskal črvov. Zdajinzdaj se mu je zahotelo, da bi zapej. Stcgnil je vrat in zakikirikal v mlado jutro. Dva srajčnika sta se lovila pod klonico in se skrivala med vozovi. IvanKošir je zaigral na klarinct in prilcteli so bosonogi in gologlavi otročaji. Se mati županja jc stqpila na prag in uprla roki ob boke. »Gospod župan, lepo prosim, dajte mi bajto! Ne bom delal nad* lege vasi. Trudil se bom in se sam preživljal.« »Kaj bajta! Bojim se, da nam zbolite, potem vas bomo pa redili. Ali nai vas pošljem potem v me* sto, ko ne boste mogli nikamor? Saj nismo Judje!« »Nič strahu. gospod župan! Pri* hranil sem si nckai za silo. Ne ve^ ste, kako je to hudo, ee je človek brez doma. Lazi okrog in se posta* ra. 2alosten jc samega sebe in ni* ma prostorčka, da položi nanj svojo trudno glavo. Za/cli si pa mi* ru, tako si ga zaželi, kot skesan grešnik sprave z Bogom. Moi zad* nji up je tu. Prosil sem žc mnogo* kie, pa so mi odrekli. Ne odrecitc mi, gospod župan!« »Tone, pa mu daj!« je posredo* vala županja. »Naj bo v božjcm imenu!« »Bo^ vam stotisočkrat povrni!« Tako je dobil kočo in izpolnila se mu jc najbolj goreča želia. Mesec dni jo jc krpal in nosil skupaj pribcračcnc žaganice, sla* mo, lcs. Vaščani so ga zvedavo gle* dali in se posmehovali. »Od česa bo živel?« »Pravijo, da plete kose in cajnc; z'godbo ne bo zaslužil dosti.« »Ni slarj človek, to vam rcčem. Koj prvi veeer sem ga spoznala, ko jc prišcl v vas, in mi je ugajal. Oni teden — v sredo jc bilo menda — mi je prinesel butaro drv domov. V Drevišču me je dobil. Hotela sem nesti sama, a mi ni pustil. Rckel je, da sem prešibka. Revež jc, kot sem jaz,« je pravila beracica Dora. Ivan Košir jc stal ob dogotovlje* ni baiti. Zidovi so bili zadclani z mahom in ilovico, streha pokrita s j slamo, vrata hrastova in dcbcla. da bi jih ne odprl niti junak, če so bila zapahnjena. Pogledal je po dolu in zadovolj* nost mu je sijala na obrazu. Pa je nckega večera stopal v vas možak, velik in širok kot hrast. Gu* gal se je semintja; videti je bilo, da se .ga je navlekel. Čez ramo je nosil na usnjenem pasu harmoniko. Na mostu se jc začuden ustavil in pogledal bajto. »Vraga, ali si res ti, Ivan Košir? Kaj pa uganjaš tod?« »Bajto sem si napravil, veš, Flue. Mir hočem imeti na stara leta.« »Poidi k vragu! Mir, mir! Zado* voljen sem, da se lahko klatim po svetu. Godba dobro nese. Scmenj tu, semen j tarn, pijača povsod in pa kos za kosom. naj bo skrajnik ali zagozda. To je življenjc! Z menoj gre veselje po svetu. Ti si velika šcma, to ti moram reči, Košir. Tu prečepiš leto in dan in nihče ne iz* ve za tvojo godbo.« »Kdo pravi, da ne? Vsa dolina me pozna.« »Le gle j, Košir. da me ne izpodri* neš, vrat ti zaviiem potem! Jezen sem nate, že odkar te poznam. Ko smo skupaj godli — pet nas je bilo, saj še veš — ti si ycdno prvačil, Zato te nisem mogel. primojdunaj! Prava tutka si bil in tak ostaneš. Zaslužiš, da bi prekucnil tebe in bajto!« Zažugal mu je, parkrat zaklel in jo urczal po vasi. (Dalje prih.). »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na dežeii? Št. Andrež. Na veliko noč smo imeli slovesno vstajenje. Ob 4. uri se je »ačela po* mikati procesija z Najsvetejšim okrog občinskega trga in v cerkev. Slovesnost je povečevalo pritrko* vanje zvonov i'n pohvale vredni cer* kveni pevski zbor, kateri je izvajal pod vodstvom domačega pevovodje gosp. F. Lupina, velikonočne pesmi. 2e zopet nam je neizprosna smrt pokosila cverko in preselila v kraj, kjer ni sovraštva in prevzetnosti. Na veliko noč zjutraj je zapustila to solzno dolino Petra Cijan v 21. letu starosti. Vedno je imela upa* nje, da bo' ozdravela. Še na veliki četrtck je rekla, da za v nedeljo bo dobra in se bo v belo oblekla ter šla k vstajcnju. Res, želja se ji je izpolnila! Ravno ko se je vršilo vstajenje, je mirno v Gospodu za* spala in odšla k nebeškemu vsta* jenju. Pogreb se je vršil v ponde* Ijek popoldne ob veliki udeležbi Cerkveni pevski zbor je zapel v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču zadnji pozdrav, ki je izvabil mnogo solz ki so segle do srca. Mi pa kli* čemo duši mlade cvetke: Bog ti bo* di milostiv! Sveto. Dasiravno je bil velikonočni po* nedeljek še precej lep, vendar je bil za nas še precej žalosten. Pokopali smo mladega, komaj 26*letnega mladeniča Antona Maliča, katerega je pobrala neizprosna jetika. Po* kojni je bil zelo nadarjen mlade? nie in je veliko pripomogel k raz* voju domaee godbe, ker ie bil njen prvi kapelnik. Tudi na društvenem polju je bil delaven. Niegov po=> greb jc o tcm pričal. Lahko rečemo, da nismo še videli tako lepega po* greba. Na zadnji poti mu je izka* zala vso cast domača mladina. Pev* ski zbor, godba in nagrobni nago* vor so pokazali, da je bil pokojni spoštovan. Mir njegovi duši! Prco* stalim šesterim sestram pa naše sožalje! Črni vrh. V ponedeljek dne 16. t. m. bo pričel brezplačni tečaj za umetno vezenie in šivanje v prostorih ga* silnega doma. Poueevala se bodo vsa tehnična in moderna dela na tako razumljiv način, da učenke že po osmih dneh delaio popolnoma samostojno. PoueevaJn se bode ve- zenje s svilo v barvah, luknjičasto vezenje, ažuriranje itd. — Vstop je vsakomur dovoljen. Točna pojasni* la daje zastopnik »Singer« šivalnih strojev g. Sreeko Bajt, Idrija. * * * Po dolgem easu so spet prišli dnevi, ko je sneg skopnel že skpraj docela. Korijera nas zdai že lahko prevaža. Na veliko soboto zvečer smo imeli lepo vrcme. Prav lepo vstaje* nje smo imeli. Iarala je pri proccsiji tudi godba iz Zadloga. Le nckateri so se bali, da se menda zidovje pri hišah poruši, zato so jih pridno podpirali mesto, da bi šli za pro* cesiio. Vzhodna Brda. Kakor drugod se tudi v Brdi'h sliši tarnanje vsled slabih letin in pomanjkanja zaslužka. Pred enim letom so inženirji delali načrte za čiščenje Birše in njenih pri toko v. Obetalo se je, da se da s tern prilika revnim kaj zaslužiti. Toda kakor se zdi, je ostala vsa stvar na mrtvi točki. Kakor znano, je pri nas mno« go kolonov, katerim narekujejo go* spodarji nove pogodbe, za kolone neugodne. Po kolonih, kakor se zdi, skušajo nekateri gospodarji eez noč obogateti. Že po starih pogodbah so koloni kljub vsej marljivosti te/ko izhajali in nekateri so se v bolezni zadolževali. Sicer imajo koloni svoj sindakat in gospodarji svojega, a vendar se socialno vprašanje za ko^ lone neugodno rešuje. Kamor pri* deš povsod čuješ od kolonov trpke opazkc na raeun gospodarjev. Ne<* kateri hodijo po svet k sebičnežem, ei jim je kolon deveta briga. Ko so vso odškodnino kolonskih his po* basali v svojo udobno stanovanje, se ti kolon, obriši pod nosom! Pri* akujemo od merodajnih einiteljev, da posežejo v to pereče socialno vprašanje in zastavijo svojo bese* do, da bo dobro za malega in veli* kega. Toliko za danes, drugič še kaj! Ledine. Velikonočni prazniki so za nami. Ob lepem spominu nanje naj opi* šem, kako velieastno smo iih ob* hajali pri nas: Veliki petek, otožen in tih. Ves dan je dežilo, kakor bl tudi nebo jokalo ob spominu na strašni zločin, ki se je dogodil pred davnim easom na gori Golgati. Nc* mi in tihi so prihajali in pdhajali častilci božjega groba, vsak noseč v svojem sreu zavest, da je tudi on kriv onega strašnega dejanja. Za žalostnim vel petkom pa je nastopila tern lcpša velika sobota. Ncbo čisto jasno. Solnce gorko kot le more biti v prvi pomladi. Krasni pticji spevi so se čuli že ob zgodnji iutranji uri. Vse kakor prerojeno, prava podoba vstajenia. Pred" božjim grobom so imeli častno stražo gasilci. Žvečer pa so sc skupno udeležili procesije v kro* ju in z bakljami. Številni pevski zbor je velieastno prepeval vesele velikonočne pesmi. Lepo (zastor) rasvitljena okna po vseh hišah in številna množica liudstva je pripo> mogla, da je bila procesija tako ve* ličastna. Na veliko soboto smo poiožili k večnemu počitku vrlo ženo in ma* tcr Marijano Bogataj. Bila je zelo dobrosrena in ljubezniva žena. Naj ji bo Bog, katerega ie vse življenje prisrčno ljubila, obijen plačnik! Komen. Kakor na več krajih naše dežele, tako so tudi pri nas prcjšnji teden vabili lepaki na pies, ki se je vršil na velikonočni pondeljek. Mislili smo že, da ie plesna norost, vee ali manj ponchala. ali kakor vidimo ne pomaga nie. Ako ne dovoli eden, dovoli pa drugi. Tisti, ki so pokli* cani plesno norost urejevati, jo šc podpirajo. Ne pomaaa ne časopisjc ne božja beseda, ne beda, ne brez* posclnost. Čudili smo se, ko smo videli ob popoldanskih urah, tako gnečp na brjarju. Na eni strani be> da na drugi taka potrata, da človek res ne ve, kako je v resnici. Naši dobri listi se trudijo in sva* rijo v lepih člankih, naj mladi svet opusti plesno norost. A kaj bi šele morali reči, če se prircditelii plcsa voziio potcm v avtu okoli in za* pravljajo iz žepa ukradene lire? In kaj bi morali zapisati, če vemo, da se je v nočnih urah kar vse trio po de* skah in so se mlada dckleta vračala v temi domov? Skrilje. Malokrat se bere v »Straži« o Skriljah, pa tudi, ko se je bralo, se je navadno zvedelo le o kaki poro» ki ali smrti. — Kot ie znano, smo bili prikljuceni starodavni svetokri* ški obeini. Ne prav veselo smo gle? dali, kako se ie peljala občinska »bala« iz bivše obč. pisarne v Sv. Križ. Toda vendar smo rekli, da naj bo, če se bo tako dalo kai pri* hraniti na stroških. —V veliko ve* selje pa nam ie vscm, da imamo ob* činskega načelnika že od jescni 1926. leta. Vsem občinarjem ie da* na prilika, da obrazložijo s.voje mnenje in potrebe, na katere se on tudi ozira, če more. TPosebno veselo dcjstvo jc, da skrbi, da bi ne nosili nrcvelikih davčnih bremen. — V cerkyenem oziru pa spadamo pod Kamnje. Po navadi, podedovani po naših prednikih, Bog jim daj mirno Zahvala. Za vse dokaze toplega sočutja ob izgubi naše nad vse ljubljene in nepozabne matere, stare matere, gospe Ane Hvala kakor tudi za tako obilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem udeležencem najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. dr.Jakončiču za njegovo vestno zdravljenje, društvu „Skalnica" in sirotišču „Sv. Srca Jezusovega", bližnjim in daljnim sorodnikom in vsem darovakem krasnega cvetja in šopkov. Gorica, velikonočni ponedeljek 1928. Žalujoči ostali. počivati, hodimo sy.ojo versko dolžnost opravljati deloma tja. Le Skoda, da ni pevovodje, ki bi pevce učil. Drugače gre po starem, de? lamo ko nam vreme dopušča. Tržne cene dne 10. aprila 1928. Česnik L 1 do 1.10 kg; brokoli 40 do 60 cent, kg; kislo zelje L 1.60 kg; evetaca L 1.1Ö do 1.20 kg; če^ bula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; janež L 1.40 do 1.60 kg; solata glavnata L 1 do 2 kg; solata prva L 2.20 do 2.40 kg; krompir 60 do 70 cent, kg; ra<* die zelen L 1 do 2 kg; špinača cent. 50 do 60 kg; uoniaranče L2.10 do 3 kg; fige suhe L 1.80 do 2.20 kg; li* moni cent. 15 do 20; jabolka L 2 do 5.20 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; lešniki L 7.50 do 8 kg; hruške L 2 do 5.40 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 15 do 16 kg; ma* slo presno L 17 do 18 kg; med L 8 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Valuta. Dne 10. aprila si dobil: za 100 franc, frankov 74.35 do 74.65 za 100 belg. frankov 262,— do 266.— za 500 švic. frankov 363.75 do 365.75 za 100 češ.-slov. kron 55.97 do 56.27 za 100 dinarjev 33.18 do 33 48 za 1 sterling 92.32 do 92.52 za 1 dolar 18.87 do 18.93 Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 za 100 avst. šilingov 263.50 do 269.50 Benečijske obveznice dne 10. aprila 1928: 77.75. Lir Meh za smelt. Domač humor. Po ajdovskem okraju jih kroži več o pokojnem notarju Lokarju. Sprožil je marsikako šaljivo, ki še danes priča o neprisiljenem vipav* skem humorju. Evo vam dveh: Nekega pomladnega dne sc je notarju zdelo pošteno privoščiti si par uric počitka. Ko tako mirno koraka čez trg mu udari na uho zvo'cna koracnica 47. c. kr. pešpol* ka, ki je korakal od pokopališča go* ri. Gospod notar se vstavi in po- maga Ajdovcem zijala prodajati. Tako nedelaven pa le ni sklenil ostati kot ostali njegovi ljubi trža* ni. Ko zavije godba, ki je korakala na čelu, mimo Repičevega ogla, za* doni od nekod rezko povelje »Kom* panie, halt!« Mahoma sc prva četa vstavi, za njo cela vrsta ostalih. Godba jo pa lepo naprej reže do šturskega mosta. Major pridirja ves iz sebe k stotniku prve čete in ga ves zaripljen od jeze sprašuje, čemu daje taka trapasta povelja. Stotnik striže z ušesi, če prav razu* me in tako sta c. kr. stotnik in ma* jor vpričo Ajdovcev ugibala, kdo je vstavil ecl bataljon. — Takrat pa notarja Lokarja že nikjer več ni bilo. Bilo je v poletnem času; solnce je hudo pTipekalo, ko pride gospod Lokar v znano trgovino v Ajdov^ ščini. Ozira se po gospodarju in mu reče: »Prosim eno svečo za okrog ogla. — Koliko stane?« Pri tern se drži prav resno, kakor je bila nje« gova navada. »Da, takoj g. Lokar,« reče gospo* dar nekoliko v zadregi. Pogleda svo* jega glavnega pomočnika: »Joško, saj nimamo sveč — za okoli ogla?« »Jaz ysaj ne vem, gospod šef,« od* govori ta in pomcžikne z oeesorn. »Gospod Lokar, takih sveč nima* mo mi,« reče gospodar. »Torej, gospod notar, kje vidite take sve* če?« »Kaj,« odgovori ta, »kaj ho* čete, da vam jih pokažem jaz?« No« tar pelje gospodarja pred izložbeno okno in mu pokaže sveoo, ki se je zvila radi poletne toplote skoraj v obliko velike črke C. Potem jo je popihal okrog vogala proti »kof* teriji«. Profesorska. »Gospod profesor, vaš brat je do* bil otroka. Ali je fantek ali pun* eka?« — »Ne vem še. Pravkar ugib* ljem, ali sem postal stric ali teta.« VABILO k rednemu obenemu zboru Katoliškega tiskovnega društva reg. zadrugc z om. zavezo, ki se bo vršil v četrtek dne 26. aprila ob 10. uri predpoldne v prostorih Kato* liškc tiskarne v Gorici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora. 2. Predscdnikovo poročilo. 3. Tajnikovo poročilo'. 4. Poročilo o bilanci. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo K. T. D. v Gorici. REDNI OBČNI ZBOR Kmecke posojilnice v Števerjanu se vrši v nedeljo dne 29. maja t. L v Dvoru ob 10. uri dopoldan. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritcv računa za leto 1927. 3. Volitev načelstva. 4. Slucajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vr* šil občni zbor za Vz ure pozneje ob vsakem številu članov. Odbor. Kmečka posojilnica v Brjah pri Rihemberku vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo 22. aprila 1.1. ob 14. uri v uradnih prostorih pri Martinih s sledečim dnevnim re» dom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rae. zaklj. za 1. 1927. 3. Prememba pravil. 4. Volitev nadzorstva. 5. Raznoterosti. Opomba: V slučaju nezadostne udeležbe, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi čla* nov. Načelstvo. Krasno oosestvo v Savinjski do» lini, občina okolica Celje ob držav* ni cesti se proda. Enonadstropna hiša (6 parketiranih sob), tri gospo* darske zgradbe, povsod električna razsvetljava, elektromotor za go* spodarske stroje, ca. 16 oralov pr* vovrstne zemlie, 2 hmeljnika, last* ni ribolov. Ni treba naenkrat izpla* čati. — Naslov: A. Sabljak, Celje, Forsthof, SHS. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* roča pree. duhovnikom in drugim za vsa v to stroko spadaioča dela in popravila. Pregledi brezplačnol Stran 4.___________________________________________ »GORISKA STRA2A« Koledarček. 16. apr. ponedeljek, Bencdikt. 17. anr. torek, Rudolf, m. 18. anr. sreda. Apolonij, m. 19. apr. četrtek, Konrad. 20. apr. pctek. Neža, d. 21. apr. sohota, Simon, šk. 22. apr. nedelja, Gai, p, Največja zaloga mrtvaških preds metov. Kompletni po^rebi III. raz* reda, vštevši venec od 140 lir na* prej. Ne pustite se pregovarjati od nikoj4ar. Konkurenca izključena. — Terezija Pavsič, Via Monache 10 — Gorica. Lloyd Sabaudo Irihodnje vožnje: v Severno Anierlki;; »Conte Biancamano« 25. 4. 1928. »Conte Grande« 8. 5. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Ameriko: »Conte Rosso« 19. 4. 1928. »Principessa Giovanna« 4. 5. 1928. »Conte Verde« 10. 5. 1928. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V6 dneh. v Avstralijo: »Maria Cristina« 17. 4. 1928. Informacije daje in sprejemo. prednaročila na vozne listke za# stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalh ši. 4. Ml Gius. Come] I 2J specialist za boleznfV 's"; ušesili, aiDsu In grin/* bivši operator na ;univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. "f,\ Sprcjema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.] Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) ACOD& DELyÄÜÄBÄKÜ proti Lcp«d«nju In«. Vsebuje kinin in je vsled tega po sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* srellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHEi sprejema V G 0 R I C I Piazza deJ!a Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 Sirite „Ooriško Stražo" II ONSTRAN II OQRAJE obvarovanl ored vuko owaraostio Žalibog »o r%\ otrod 4o ftestega I«U podTrieni n«* varniin Cr«T«»niiii parasl- torn, ki Jlra prortmo 0ll«j«. Posledtc« «o veCkrat »•• varne la » mnoglh sluCaJlh (kakor dokasujejo «latl stike) tudi «rartnon«»arn«. Potrebno J« w«l«d t^jja. (fa »e da otroku kak pripo- moCek proti gllstam. Dajte vašim otrokom Cistit- no srcdstvo proti glistom, ki se imenu|e AKl'ilBA )e to izboren čokoladnl bonbon, ki je «nanstvcno pripravljen in ki uničl gllste takoj in popolnoma. CARRIBA Zahtevajte pri vašem lekaniarju ! ! ! Zastopnik: ERNEST KUHN TRST, Via Udine štev. 2 ZITZMAM & J^ŽsEK SJTovarna'orgelJ, harmonljev In RIavIrjev, ;¦'.'' usfanovljena l."192S. - - Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. - \- Cene zmerne. - - S^Olasbenl svetovalec: Emil Komel, uCItelJ glasbe. .--..>. OdllCne reference. flORICA - Corso Verdi štev. 30 - - STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Kmetovalci in mlekarne! Prej nego si nabavite posnemalnik, pinjo, gnetilnik ali sploh kako mlekarsko orodje, zahtevajte moj ilustrirani cenik, da se pre- pričate o nizkj in konkurenčni ceni in od- lične kakOVOSti mlekarskih strojev in po- trebščin, ki jih dobite pri meni. — Tako n. pr. stane pri meni posnemalnik od 65 litrov na uro samo 450 lir. ggf' p;"JUST UŠAJ, "GORICA, ¦PIAZZA VITTORIA St. 4 Zastopnik tovarne mlekarskih strojev ROTH v Stuttgartu. ---------------- Dost. Gilberto Delneri ie odprl svoj ambulatorij za no» tranje in očesne bolezni na Corso Verdi St. 28, Gorica. Sprejema vsak dan od IIV2 do 12Vz in od 15 do 16. I ZavodlTBOflGINil-FINLTTI I TRST, Via Fabio Filzi 23, V. a. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčncga trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15- 17. PUUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologičtii kabinct je odpit: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellim 3 (ob sre> dah in pelkih ob pop. urah). I PRSNE BOLEZNI (Zdravljenie prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. vzz DEČČA Če poslušate novo DECCA © O slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! 1 EJohulatfiC.) GORICA, Corso I Telefon 347. Tudi za NAJMANJŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času nakup posnemalnika „D1AB0L0" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačuje se v obrokih od 400 lir navzgor.g 2 Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- nikise iščejo. Ceniki in katalogi so brez- Dlačno na razoolaero. Pojasnila prehivalcem goriške KNUT JOÄSON, BOLZASO pokrajine daje zastopnik tvrdke Vittorlo Jonson* Gorica Via Contavalle 4JI. Ymr^SkVl H^ 5^h JT^ S "Ml Domača iovarna orgelj, j ML ^r C3LÄ. ¦- H.CH/11 B. harmonljcv* giasovirjev. Gorica, P. Tommaseo 29 (Placutar ^ I. -*Si Telefon St. 422 Nov harmonij od L. 650, gla- sovir L. 3700, Orgle poseben model, 3 peva- joči registri, 3 meh. registri s pedalom za male cerkveza cenoL. 10.000. Garancija 10 let. TudÜna o- broke. Popra- va in uglašenje orgelj. Od re- gistra po lir 70. Teod« Hribar (nasi.) <» Gorica CORSO VERDI 32 « » (biš^ Ce^tru Posoj.) VcübB zaloßfi eefitisgo piatna iz znane tovurnc fifiysnchort I Raymonn, mto- mim him za popočsncB faakor tad! fleliha izbira moS^p in ienshiga suhni. Blago solidnoS Cene zmerne!