Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Dom žalc. Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Franc Gabrovšek — lzh;ija vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun številka 1 50120-603-55029 Cena 0,50 din. _ Tisk: Tiskarna  PTT v Ljubljani
Leto XI. — št. 11 Domžale, 20. december 1972
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
V letu 1973 doslednejše izvajanje sprejetih nalog
Osnovna življenjska vrednota je nenehno ustvarjalno delo, ki nas bogati in nam daje notranje zadovoljstvo. Posebno pa smo veseli, kadar je to delo uspešno in ne prinaša koristi le posamezniku, temveč vsej skupnosti. Ob tem pa čutimo dolžnost, da svoje ravnanje stalno ocenjujemo, posebno še takrat, ko gre za zadeve, ki so lahko usodne za nadaljnji razvoj občine. Ob prehodu iz starega v novo leto delamo to na poseben način. Analizam in ugotavljanju poslovnih in drugih uspehov dodajamo še vedno nove načrte, ki jih hočemo uresničiti v prihodnjem letu.
Zavedamo se, da lahko načrte za boljšo in lepšo prihodnost gradimo le na smotrnem gospodarjenju z bogastvom, ki nam ga prinaša ustvarjena vrednost delovnih ljudi naše občine. Uspehi, ki smo jih letos skupno dosegli, naj bodo le spodbuda za še hitrejši korak naprej. Ob vsem tem pa le ne smemo biti preskromni. Dejstvo, da smo pri proizvodnji in produktivnosti v industriji po večletnem obdobju presegli republiško povprečje, nas navdaja z optimizmom. Hkrati pa se zavedamo mnogih pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno še z odločnejšimi ukrepi odpravljati. Posebno pozornost bomo morali posvetiti vsem drugim panogam gospodarstva, predvsem tistim, za katere imamo vse pogoje, da se hitreje razvijajo.
Gospodarska moč občine je osnova za razvoj drugih družbenih dejavnosti, ki skupno z gospodarstvom tvorijo nedeljivo celoto družbenoekonomskega razvoja, od katerega vsi pričakujemo še večji družbeni standard, socialno varnost občanov in druge dobrine, ki so nam potrebne za razvoj samoupravne socialistične skupnosti.
Letos so se odprla vrata nove popolne osemletke Josip Broz Tito na Rojah, oo
polletju bodo stopili v novo šolo učenci v Domžalah. Vrednost investicij v šolstvu že presega 4 milijarde starih dinarjev. Promet je stekel po mnogih novih asfaltnih cestah tudi v odročnih krajih, pridobili smo nove komunalne objekte, kar je plod skupnih prizadevanj vseh občanov.
Mimo tega beležimo letos izredno družbenopolitično aktivnost, pri čemer postavljamo v ospredje, da vsa dejavnost, za katero smo zadolženi, okrepi vlogo delavskega razreda na osnovi političnih izhodišč Zveze komunistov.
Sredstva ne smejo biti odtujena od tistih, ki jih ustvarjajo. Na njihovo delitev morajo imeti odločilen vpliv neposredni proizvajalci. Zato vedno bolj nadomeščajo njihovo proračunsko razvrstitev samoupravni družbeni sporazumi, v katerih se delovni kolektivi samostojno odločajo o najpomembnejših družbenih potrebah.
Pismo predsednika ZKJ tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ nas še posebej obve-
zuje za doslednejše izvajanje sprejetih nalog, opozarja na večjo odgovornost in številna odprta vprašanja. Vendar vse dolžnosti ne bodo pretežke, če se bomo za njihovo uresničitev združili.
Menim pa, da bodo uspehi še večji, če bo vsak na svojem delovnem mestu storil največ, kar more skladno s socialistično moralo in čutom odgovornosti, kar so naši občani že mnogokrat dokazali.
Ko tečejo zadnji dnevi starega leta, se zahvaljujem vsem, predvsem pa sodelavcem, ki so pripomogli k napredku naše občine s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom.
Vsem občanom želim srečno in uspehov polno novo leto 1973.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Albin KLEMENC
Organiziranost mladih
Organizacija mladih kot eden od subjektov naše socialistične družbe na nivoju Federacije, Republike in Občine v sedanji obliki ni več zadovoljiva oblika za vključevanje mladih v izboljševanje sedanje in graditve bodoče socialistične družbe. Problem je v organiziranosti to je v metodi dela mladih, družbeno politično angažiranih ljudi. Kljub jasno opredeljenim ciljem, kritičnemu odnosu do dogajanj v družbi mladina ne najde najbližje racionalne poti do uresničevanja svojih ciljev in zahtev. Mladina sicer nima nekih posebnih izven družbe porajajočih se proble-
1 JlMMAH
mov. Mladina in njeni problemi so del družbe, del družbenih problemov. Svoje probleme pa mladina drugače čuti kot ostale strukture družbe. Probleme čuti neposredno in nosi njih posledice. Zato je nujno, da ima svojo organizacijo kot preventivno in aktivno obrambo pred temi problemi.
Mladina kot vedno prihajajoči val napredka, revolucionarnosti in sprememb se mora zlasti v naši socialistični družbi, razživeti do največjih ustvarjalnih zmožnosti. Mlad človek s svojo fizično močjo oplemeniteno z znanjem sodobnega sveta in usmerjen v socialistično moralo je naše največje bogastvo in garancija naše samoupravne prihodnosti. To bogastvo, to silo moramo koristno vključiti v našo družbo in ji dati možnost vplivanja in odločanja.
Vpliv mladih na dogajanje v družbi danes ni zadovoljiv. Organiziranost preko sedanje ZM je premalo široka, premalo kvalitetna. Organizacija ZM deluje preveč forumsko, preveč v ozkih krogih in ni vsesplošno mobilizacijska oblika organiziranja mladih, odnosno mladi preko nje ne dosegajo zadovoljivih samoupravnih kvalitet. Ob tem, da ZM kot družbeno priznana organizacija mladih ni vedno dobivala od družbe ustrezne podpore in pogojev za svoje delo, je zelo važno tudi pravilo, da je organizacija taksna, kakršni so njeni člani. Samokritično mora mladina pogledati vase ali sledi svojemu objektivnemu poslanstvu, da je najbolj razgibani del družbe, ali pa se prepušča subjektivnemu malo-dušju, pasivnosti in zavračanju družbeno-politič-nega delovanja ali dela nasploh, kije edino pravično merilo za položaj v naši družbi. To so ekstremi znotraj katerih lahko danes najdemo mladino. Bliže kateremu je mladina pa je odvis-
Nadaljevainje na strani 2
no od tega kako celotna družba vrednoti in ceni pomen mlade generacije, kako ji je pripravljena prisluhniti. Naša družba mlade vedno bolj pozorno posluša in jim tudi vedno bolj zaupa.
ZM kot družbeno-politična organizacija mladih, ki na organiziran, družbeno priznan način rešuje ali pomaga reševati probleme mladih mora imeti zainteresirane člane. Mladina mora torej pozornost družbe do nje, vrniti z ustrezno zainteresiranostjo za dogajanja v okolju kjer živi, to je v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in šoli. Mladina se mora neprestano izpopolnjevati v svojem osnovnem in družbeno-političnem znanju. To je bistvo za doseganje kvalitetnega samoupravljanja, to jc boljšega življenja. ZM mora postati bolj samoupravna družbeno politična organizacija. To pomeni, da se bo v ZM moralo vključiti še več mladih ljudi, k čemur bo morala težiti tudi politika ZK, SZDL in sindikata, kakor tudi družbeno političnih skupnosti in delovnih organizacij.
Sedanja oblika dela občinske organizacije, ko se okrog Občinske konference ZM ali bolje njenega predsedstva zbirajo mladinski aktivi po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah ne ustreza več samoupravnemu principu. Predsedstvo OK je neke vrste servis za strokovno moralno politično pomoč in podporo za ustanavljanje in delo aktivov. Obenem je predsedstvo OK administrativni organ za razdeljevanje sredstev društveno angažiranim aktivom. Program dela in izvrševanja programa je danes še vse preveč odvisno od vodstva OK ZM in od delavnosti nekaterih posameznikov, isto velja v MA. Diferenciacija med mladimi na družbeno politično aktivne in neaktivne je danes še prevelika. Formalno obstoja OK ali MA s tem, da je izvoljeno predsedstvo, predsednik ali sekretar to pa še zdaleč ne pomeni uveljavljanja mladih v neki sredini. To je lahko samo idejno jedro okrog katerega se mora razviti razgibano stalno družbeno-politično delo mladih, ne samo zabav, izletov in proslav.
Dobro organizirana družbeno usmerjena mladinska organizacija je prav gotovo pogoj za dobro delo SZDL ali sindikata in zlasti ZK, ki črpa svoje kadre prav iz najnaprednejših vrst mladih aktivistov. Skrb za organiziranje mladih v vseh sredinah mora biti v programu vseh družbeno političnih organizacijah.
Organizacija ZM bo morala iz sedanje klasično predstavniške oblike preiti v kvalitetnejšo delegatsko obliko delovanja, ki bo še bolj odražala interese mladih in jih postavljala v družbena dogajanja.
Sedaj po III. konferenci ZKJ, je nujno, da celotna družba in mladina kritično ocenita dosedanje delo, sodelovanje, prizadevanje za vzajemno spoznanje enotnosti misli in akcije. Treba je ugotoviti pomanjkljivosti, jih analizirati in najti najboljšo rešitev za čim boljšo organiziranost mladih, ki bo zagotovila zadovoljiv samoupraven položaj mladih, ustrezen rezultatom njihovega dela in učenja ter s tem nadaljevala kontinuiteta naše revolucije.
Novo v stanovanjskem gospodarstvu
Razvoj ekonomskega in družbe-no-političnega sistema pri nas je pripeljalo do potrebnih dopolnil zvezne in republiške ustave. To dejstvo in zaostajanje na področju stanovanjskega gospodarstva je narekovalo sprejetje nove zakonodaje za to področje, ki je osrednja točka življenjskega standarda.
Razvoj odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je pripeljal do velikih socialnih razlik.
V preteklosti ni bilo dosti prave in organizirane družbene skrbi za reševanje te problematike. To je bila dolžnost vsakega posameznika in delovne organizacije. Zaradi težav s katerimi so se borile, delovne organizacije niso bile sposobne zadovoljivo reševati to vprašanje. Sredstev je bilo malo, cene stanovanj pa so hitro naraščale. V teh pogojih so imeli v glavnem prednost pri rešitvi stanovanjskega vprašanja strokovni kadri. Poleg tega pa so delovne organizacije skušale reševati to problematiko z dodeljevanjem kreditov.
Zaradi pomanjkanja stanovanj v blokovni gradnji, visokih cen in neurejenih sistemskih vprašanj, pa se je razvila neorganizirana individualna gradnja.
V zadnjem času se je razvila gradnja stanovanj za trg, ki pa nas ne more zadovoljiti glede števila, kvalitete, cene, niti rokov. Interesenti za nakup stanovanj niso imeli doslej potrebnega vpliva na navedena vprašanja.
Nimamo še zadovoljivo razvite stanovanjske kulture in stanovanjske samouprave.
Delo hišnih svetov ni motivirano in zato ni zadovoljivo. Vzdrževanje stanovanjskega sklada ni zadovoljivo, ker manjkajo družbeni servisi in tudi zaradi nizkih stanarin.
Zakonodaja, ki jo je sprejela republiška skupščina obvezuje vse občinske skupščine, da do konca letošnjega leta sprejmejo potrebne odloke, samoupravni sporazum in družbeni dogovor za področje stanovanjskega gospodarstva.
Vsa ta aktivnost ima cilj pospešiti, poceniti in zboljšati kvaliteto stanovanjske gradnje. Občinska skupščina bo sprejela potrebne odloke na osnovi plana razvoja stanovanjskega gospodarstva do leta 1976 to je, na osnovi potreb in možnosti za reševanje stanovanjske problematike v naši občini.
Po planu razvoja stanovanjskega gospodarstva bi do leta 1976 potrebovali v naši občini ca. 2300 stanovanj. Glede na sredstva in ostale pogoje plan predvideva gradnjo ca. 2000 stanovanj oz. ca. 400 stanovanj letno. Od skupaj planiranega števila stanovanj plan predvideva 30% najemnih stanovanj. Od planiranega števila stanovanj bi naj 75% zgradili v blokovni gradnji in 25 "/'o v individualni gradnji.
Pri povprečni površini enega stanovanja 56 m2 in povprečni planski ceni 4.000 din za m2 uporabne površine   stanovanja,   bi potrebovali
letno 89,6 milijona din finančnih sredstev.
Da bi zagotovili omenjena sredstva, plan predvideva udeležbo posameznih virov, kot sledi: sredstva delovnih organizacij od prispevka za stanovanjsko izgradnjo od bruto osebnih dohodkov ca. 25 do 26%. sredstva individualnih investitorjev ca. 20 %, bančna sredstva ca. 40 do 47 % in sredstva iz ostalih virov 7—15%.
Takšen način financiranja predpostavlja, da se sedanja stopnja od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev dvigne od 4% na 7%.
Občinska skupščina je na novembrski seji sprejela sklep, da da v javno razpravo predlog da bi ta stopnja znašala 7—9 %■ Na osnovi republiške zakonodaje se lahko temeljne organizacije združenega dela dogovorijo v okviru samoupravnega sporazuma za minimalno stopnjo od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Za tiste organizacije, ki ne podpišejo samoupravnega sporazuma določi občinska skupščina z odlokom minimalno stopnjo od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sicer pa temeljne organizacije združenega dela glede na lastne potrebe in možnosti določijo višjo stopnjo v svojih internih aktih za stanovanjsko graditev.
Glede na potrebe in možnosti ter v skladu z republiško zakonodajo bo občinska skupščina sprejela odlok po katerem bodo temeljne organizacije združenega dela in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja morale izločati določen odstotek od minimalne stopnje, in sicer za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v solidarnostni sklad. Sprejeta stopnja za javno razpravo znaša 30%- To pomeni, če bo sprejeta minimalna stopnja za stanovanjsko graditev 7 % od bruto osebnih dohodkov bo namenjeno za solidarnostni sklad 30% od 7% ali 2,1 % od br. OD. Osebe, ki pri opravljanju svoje dejavnosti uporabljajo tujo delovno silo, bodo vplačevale v celoti minimalno sprejeto stopnjo za stanovanjsko graditev v solidarnostni sklad.
Republiška zakonodaja določa, da morajo obvezniki za izločanje minimalne stopnje od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev določen odstotek nameniti za obvezno združevanje pri poslovni ban-
ki za kreditiranje stanovanjske gradnje. Občinska skupščina je sprejela predlog za javno razpravo, da bi ta odstotek znašal 25 %. To pomeni, če bo sprejeta minimalna stopnja za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 7 %, bo namenjeno 25% od 7% ali 1,8% od bruto OD za obvezno združevanje.
Če rekapituliramo delitev 7% po predlogu Sob Domžale, dobimo naslednjo sliko: rekli smo, da bi za solidarnostni sklad namenili 2,1 % in za obvezno združevanje 1,8%. To pomeni, da ostane za prosto razpolaganje 3,1 %,
Takoj moramo poudariti, da ne bo nesporazumov, da izločena sredstva za solidarnostni sklad in za obvezno združevanje niso odtujena sredstva, saj bodo njihovi vlagatelji imeli odločilen vpliv na formiranje in porabo teh sredstev.
Posebej je treba poudariti, da ima solidarnostni sklad namen, da omogoči priti do stanovanja predvsem tistim, ki v dosedanjih pogojih nimajo perspektive in pogojev, da bi si uredili stanovanjsko vprašanje. Del sredstev tega sklada je namenjen za subvencioniranje stroškovnih stanarin tistih kategorij občanov, ki imajo nižje osebne dohodke.
Gradivo o dosedanji in bodoči problematiki razvoja stanovanjskega gospodarstva, se v času pisanja tega sestavka nahaja v javni razpravi. Predmetno gradivo je doslej obravnavala vrsta organov in ga sprejela načelno kot je opisano v tem sestavku. Ti organi so: občinska skupščina, plenum občinskega sindikalnega sveta, zbor delovnih skupnosti, izvršilni odbor SZDL, kolegij direktorjev in drugi.
Spričo pomena in aktualnosti je gradivo vzbudilo veliko zanimanje. Razprava daje poudarek samoupravnemu reševanju vprašanj na tem — občutljivem — področju, hitrejši cenejši in kvalitetnejši stanovanjski gradnji na principu solidarnosti in potrebi po čimprejšnji ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti itd.
Z razumevanjem problematike in zavzetostjo za njegovo reševanje smo lahko zadovoljni, toda dejanski rezultati bodo odvisni od praktičnega dela. To pa ne bo enostavno. Poleg sredstev za realizacijo nalog so potrebne tudi ustrezne osebe in njihova medsebojna usklajenost v delovanju.
Rezultati imajo svojo ceno. Plačati bo treba solidarno. Zaradi solidarnosti pa smo tudi mi optimisti. Čedomir Deletič, dipl. oec.
Program srednjega šolstva v Domžalah
Še en rezultat samoprispevka. V novozgrajeni šoli v Domžalah se bo že v šolskem polletju pričel pouk. Predagogom in učencem želimo mnogo
uspehov.
Sindikati v pripravah na SLO
Smo v času pripravljanja in sprejemanja srednjeročnih programov. Republiški srednjeročni program na področju izobraževanja predvideva, da bo vključevanje učencev, ki končujejo osnovno šolo in se vključujejo v srednje šole, preseglo 80 % vseh učencev.
Večina učencev iz naše občine se mora vključiti v srednje in poklicne šole v Ljubljani. V Domžalah imamo le Poklicno kovinarsko galanterijsko šolo in Srednjo usnjarsko galanterijsko šolo.
Odbor za koordinacijo pri Občinski konferenci SZDL, v katerem so najvišji predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine, je razpravljal o vprašanju srednjega šolstva v Domžalah in na podlagi ugotovitve, da moramo v naši občini tO vprašanje proučiti, imenoval posebno komisijo, ki je prišla do zelo zanimivih ugotovitev.
Ugotovljeno je, da bi bila v naši občini najbolj potrebna šola, ki bi izobraževala strokovni kader širokega profila, konkretno ekonomske tehnike oz. administrativne delavce. Šolanje teh kadrov bi lahko potekalo v obliki dislociranega oddelka ljubljanske šole ali v okviru centra srednjih šol v Domžalah, ki bi vključeval tudi poklicno šolo in STUGŠ, v okviru samostojne šole, ali v centru šol, ki bi vključeval tudi kamniško gimnazijo. Z usta-
Na osnovi referata sekretarja komiteja Aleksandra Skoka na III. občinski konferenci ZKS Domžale, razprave Francija Gerbca (ki je bila v celoti objavljena v prejšnji številki Občinskega poročevalca) in razprave na konferenci je komite občinske konference nato sprejel stališča in sklepe III. občinske konference ZKS Domžale. — Ta dokument je že poslal vsem sekretarjem organizacij ZK, članom občinske konference ZK ter vsem v sklepih navedenim nosilcem.
Občinski sindikalni svet je na osnovi tega programa izdelal svoj program in ga poslal osnovnim sindikalnim organizacijam.
Komite občinske konference je že sklical tudi posvet sekretarjev organizacij ZK, na katerem so se dogovorili, kako naj v organizacijah ZK izvajajo sprejeta stališča (pred-
niovitvijo nove šole nikakor ne bi bil ogrožen obstoj ali delo sedanjih šol, ampak gre za proces, v katerem hi napredovali rudi ti dve šoli.
Istočasno je o razvoju srednjih šol na svojem območju začela zbirati gradivo tudi občina Kamnik. Ker občini pokrivata enotno geo-graifsko^ekonomisko regijo, bo vprašanje srednjih šol treba rešiti z medobčinskim dogovorom, v katerem pa bo važno vlogo imela tudi Republiška izobraževalna skupnost, ki srednje šole financira.
Zanimivi so podatki, da število vpisanih dijakov na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani iz naše občine narašča; trenutno jih je 53 v štirih razredih, letošnje prijave za vpis pa so dosegle celo število 37, vendar je bilo precejšnje število dijakov odklonjenih na sprejemnih izpitih zaradi pomanjkanja prostora. V delovnih organizacijah naše občine je od sistemiziranih delovnih most, na katerih se zahteva ESŠ, nezasedenih oz. neustrezno zasedenih 92 delovnih mest. V petletnem razvoju občine se (predvideva porast potreb za ca. 60 eko-n aras ki h t e hnik OV.
Komisija ima nalogo, da do 15. januarja pripravi ustrezno gradivo, analizira stanje ta opravi potrebne razgovore. Po tem roku se bodo začeli razgovori z občino Kamnik.
PP
vsem glede delavske kontrole v organizacijah združenega dela, izpolnjevanja članskih obveznosti, kadrovske politike).
Povedati je treba, da je bilo po tretji konferenci tudi nekaj ožjih posvetov, ki so se jih udeležili nekateri republiški funkcionarji in sicer:
—■ o davčni politiki v občini, posvet s pomočnikom sekretarja za finance Marjanom Ekartom,
— o problematiki dela organov UJV v občini, sodeloval je načelnik UJV Ljubljana, tovariš Vinkler.
Na teh posvetih so razpravljali o nekaterih negativnih pojavih in razčiščevali odgovornost za te pojave. — Sklepi o odgovornosti pa bodo verjetno sprejeti na seji organizacije ZK skupščine občine in na razširjeni seji komiteja.
T. P.
Podružabljanje splošnega ljudskega odpora je med osnovnimi nalogami sindikatov. Njihovo aktivno delovanje na tem področju zagotavlja družbena zavest članstva, da se skladno s samoupravno družbeno organiziranostjo veča tudi proces podružabljanja obrambnega področja. To pa pomeni, da mora biti sleherni delavec seznanjen s koncepcijo za SLO in se vključiti aktivno v priprave. Zato ne bi bilo dovolj, da bi se organizacija priprav omejevala le na odgovorne delavec v delovnih organizacijah, ampak mora zajeti vse. V ta namen bo Občinski sindikalni svet Domžale v sodelovanju s strokovno službo oddelka za narodno obrambo organiziral v vseh delovnih organizacijah predavanja o ciljih SLO, ter nalogah vsakega posameznika, posebno pa vodstev družbeno-političnih organizacij in odborov za SLO.
Šele tako organizirano delovanje na tem področju odpira pot do neposrednega proizvajalca in ustvarja resnične možnosti za krepitev obrambne zavesti in pogoje za uresničitev SLO.
Osveščanje članov sindikata o ciljih SLO je krepitev njihove zavesti za obrambo domovine in za varstvo našega samoupravnega socialističnega sistema. To je trajna naloga sindikalnih organizacij. Pri tem pa bomo še uspešnejši, če bo-
mo uresničevali osnovne življenjske interese delavcev, da se bomo zavzemali za njihovo socialno in pravno varnost t. j. predvsem za uveljavljanje ustavnih sprememb, za krepitev samoupravnih odnosov, za stabilizacijo gospodarstva itd. Splošnemu ljudskemu odporu bomo zagotovili učinkovitost z osveščanjem neposrednih proizvajalcev, z njihovim znanjem in sposobnostjo, da samostojno reagirajo ob najrazličnejših razmerah.
Priprave na splošni ljudski odpor morajo postati sestavni del aktivnosti delovanja samoupravnih organov v delovnih organizacijah, zlasti pa delavcev samih. V samoupravnih aktih mora biti zato jasno in konkretno opredeljena vloga in obveznosti delovnih organizacij v pripravah na SLO.
Vsak posameznik mora natančno vedeti, kakšne so njegove konkretne naloge v vojnih razmerah.
Posebno skrb moramo posvetiti mladim in ženskam. Vključiti jih v priprave na SLO, saj bodo imeli v primeru vojne pomembno mesto v proizvodnji in v raznih oblikah odpora. Ne smemo preveč pozabiti, da je SLO organizirano vključevanje vsega prebivalstva v odpor in s tem uveljavljanje neštetih oblik, metod in sredstev odpora. Zato se v miru ne moremo omejevati zgolj na priprave za oborožen odpor.
Marjan Bolhar
Po III. občinski konferenci ZKS Domžale
Javna razprava o Slovenski državni himni
Zasedanje sekcije za obrt pri
OK SZDL Domžale
16. novembra 1972 so se zbrali obrtniki na tretjem zasedanju sekcije pri OK SZDL Domžale. Razpravljali so o združitvi zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev, poslušali so informacijo o delu sekretariata sekcije in podprli kandidaturo tovariša Marinca za man-
datarja izvršnega sveta SRS. Glede na obsežen dnevni red ni bilo večjih pripomb in razprav na posamezne točke dnevnega reda, zato je obveljala splošna podpora uvodnim mislim k posameznim točkam.
A. Drmal
Republiška konferenca SZDL je v okviru pooblastil ob ustavni razpravi začela tudi javno razpravo o slovenski državni himni. Ustrezna komisija je na osnovi kriterijev sprejela sklep, da se v javni razpravi občani opredelimo do naslednjih treh kandidatk:
NAPREJ, ZASTAVE SLAVE
NAŠA ZEMLJA
ZDRAVICA
Občani so v dnevih pred praznikom Dneva republike imeli priložnost poslušati izvedbo vseh treh
pesmi v različnih izvajanjih. Na zadnjem posvetu sekretarjev SZDL smo zahtevali, da se te oddaje pogosteje pojavljajo še v decembru in januarju. Tako bo o himni izrekel svoje mnenje tudi sestav udeležencev na seminarju za predsednike in sekretarje SZDL in KS. Zato apeliramo na občane, da prisluhnejo oddajam na radiu in TV ob ponovitvah in preko krajevnih odborov SZDL povedo svoje mnenje, katera pesem najbolj ustreza.
A. Drmal
Občni zbor organizacij Zveze vojaških vojnih invalidov Domžale
V soboto, 9. decembra 1972 so se zbrali člani organizacije ZVVI na svojem petindvajsetem občnem zboru, kateremu je prisostvoval tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV tov. Lojko.
Poročilo o delu organizacije je podal predsednik tov. Mile Dedič. V svojem poročilu je poudaril, da se letošnji občni zbor vrši ravno v času zelo razgibanega političnega dela, katerega povod je pismo predsednika ZKJ tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ. Dotaknil se je dogodkov na avstrijskem Koroškem, kateri so v ospredju sedanjega političnega dogajanja, ter zaslužijo pozornost in zaskrbljenost Slovencev na Koroškem ter uveljavitev njihovih pravic.
Nadalje smo slišali iz poročila, da je o vsebini Titovega pisma razpravljala tudi občinska konferenca ZKS Domžale, ter ugotovila številne pomanjkljivosti in nepravilnosti, pri posameznih vodilnih ljudeh, kot v nekaterih ustanovah in podjetjih v občini.
V zvezi z razpravo na občinski konferenci ZK v Domžalah, je bilo ugotovljeno, da so bile nepravilnosti v zvezi z dodelitvami kreditov, zemlje za gradnjo stanovanj in druga socialna razlikovanja. Ugotovljeno je bilo, da so se delila gradbena zemljišča izven natečaja pod firmo borcev, ljudem ki do tega nimajo pravice, dočim naš invalid, tovariš Ivan Gostič ni uspel dobiti gradbene parcele, za katero je imel vloženo prošnjo od leta 1967, čeprav je izpolnjeval vse zahtevane pogoje kot borec NOV.
S tem v zvezi je občni zbor zahteval, da se v bodoče omogoči borcem in vojaškim vojnim invalidom, ki do sedaj iz upravičenih razlogov niso mogli graditi stanovanjskih hiš, da dobijo brezplačno gradbene parcele, kot so jih dobivali borci in invalidi nekaj let nazaj. Da so se dogajale take nepravilnosti je sokriv tudi občinski odbor ZZB NOV Domžale, katerega vsekakor zadene omenjena kritika in svarilo, da bi se kaj takega ne dogajalo v prihodnjič.
Po končanih poročilih se je razvila dokaj živa razprava, v kateri
so člani objektivno presojali dosedanje delo odbora, ki je uspešno vodil organizacijo v svoji mandatni dobi.
V razpravi so številni diskutanti opozorili na razne težave pri klimatskem in topliškem zdravljenju družinskih članov, saj tega lahko koristi premajhno število z ozirom, da so to povečini sami starejši člani. Ravno tako so opozorili na nepravilnosti, ki se dogajajo v nekaterih zdraviliščih glede odnosov in razmestitve.
Iz razprave je bilo razvidno, da je dosedanji odbor dobro skrbel za svoje člane, da so lahko šli na klimatsko zdravljenje, da so bili obiskani in skromno obdarjeni vsi bolni in nad 80 let starejši člani, da je bilo organizirano srečanje vdov in mater padlih borce/ ob dnevu žena — 8. marcu, da so bili za člane organizirani izleti in drago.
Po končani razpravi se je predsednik zahvalil vsem članom odbora za aktivno in požrtvovalno delo ter zaželel, da bi tudi novoizvoljeni odbor tako uspešno opravljal svoje naloge. Predlagal je tudi simbolične nagrade za dolgoletno in vestno delo nekaterim članom odbora, ker pa je organizacija finančno šibka, se je večina odrekla teh nagrad. Za nagrade so bili predlagani Rezka Košič, Rezka Sitar, Janez Bre-ccljnik in Ivan Hribar.
Občni zbor je novoizvoljenemu odboru naložil naslednje naloge:
1. Da se na klimatsko in topli-ško zdravljenje pošilja, po možnosti, več družinskih članov ter, da se jih razmesti tako, da dobijo starejši bolj udobna prenočišča;
2. Da se vsem članom, ki se nahajajo v domovih počitka poveča določeni znesek od dosedanjih 60 din na 100 din mesečno.
3. Da se za kandidata za predsednika občinskega odbora ZZB predlaga tovariša Avbelj Franca-Lojka, za tajnika pa tovariša Za-krajšek Antona.
Po končani razpravi jc bil izvoljen novi 19-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor.
Anton Ahčin
Kje smo z izdelavo srednjeročnega programa?
V zadnjih letih je bila posvečena izredna pozornost zveznih republiških in občinskih organov, izdelavi programov družbeno-ekonomskega gospodarstva, kot tudi republiških in v okviru le-teh regionalnih gospodarstev v prihodnjem pet in desetletnem obdobju. Da bi bile postavljene razvojne usmeritve čimbolj realne, je bilo k delu pritegnjeno vrsto znanstvenih institucij najrazličnejših dejavnosti ter najboljši jugoslovanski znanstveni delavci. Izdelani dokumenti so bili letošnje leto dani v kritično presojo široki jugo-
slovanski javnosti. V zadnjem času pa so predmet razprav zveznih, republiških ter občinskih samoupravnih organov.
Tudi skupščina občine Domžale je z vso resnostjo pristopila k izdelavi srednjeročnega programa razvoja občine Domžale. V ta namen je še pred začetkom srednjeročnega obdobja imenovala komisijo, katere naloga je bila, da na osnovi dosedanjih ekonomskih gibanj ter pričakovanih splošno družbeno-ekonomskih pogojev razvoja, določi razvojne usmeritve vseh gospodarskih in ne-
gospodarskih dejavnosti v občini, določi možnosti vključevanja in povezovanja naše regije v republiško in zvezno ekonomiko ter možnosti urbanizacije našega področja. Ker delo komisije v začetku ni potekalo po predvidenem programu, je skupščina občine na svoji 9. seji dne 15. 11. 1971 imenovala nekatere nove člane v komisijo ter postavila 9 podkomisij za izdelavo razvojnih programov posameznih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Delo podkomisij je danes v zaključni fazi.
V javni razpravi so že področni programi razvoja otroškega varstva, stanovanjskega gospodarstva ter kmetijske dejavnosti.
Decembra 1972 bodo dokončani in dani v javno razpravo programi razvoja obrtne dejavnosti, industrije, blagovnega prometa, gostinstva in turizma, izobraževanja kulture in
telesne kulture, zdravstva ter socialnega varstva.
Po končani javni razpravi bo na osnovi ugotovitev področnih programov ter zbranih pripomb izdelan osnutek programa razvoja občine Domžale kot celote in bo v prvi četrtini prihodnjega leta predmet razprave občinske skupščine.
Pri končni formulaciji dokumenta bodo kritične pripombe in sugestije vseh občanov naše občine, kot tudi sugestije družbeno političnih organizacij ter samoupravnih organov in delovnih kolektivov, bistvenega pomena.
Zato bi bilo prav, da bi v vseh sredinah razpravljali o dokumentih, ki so ali pa bodo v javni razpravi. Sugestije in pripombe posredujte, takoj po razpravi, ustreznim organom skupščine obč ,e.
Končno tudi domžalske ulice dobivajo asfaltno prevleko. Slika prikazuje del Cankarjeve ulice, po kateri jc v novembru stekel promet
Informacije OBSS Domžale
— Na podlagi kritike, izrečene poslancem gospodarskega zbora skupščine SRS Ivu Soncu in Jožetu Pogačniku na razširjeni seji plenuma ObSS (z dne 3. 11. 1972) ter na podlagi izrečene nezaupnice na seji SOb Domžale (z dne 7. 11. 1972) sta omenjena poslanca podala odstop. Razpisane bodo nove volitve in sicer predvidoma v februarju 1973 leta.
— Po zadnjih informacijah RS ZSS se je v solidarnostni sklad za pomoč poplavljenim področjem Po-murja nabralo 19 milijonov 158 tisoč dinarjev ali 96 % predvidenih sredstev. V naši občini pa je bilo zbranih približno 83,8 % sredstev od predvidenega zneska. Nedvomno bi znašal procent zbranih sredstev več, če bi se pri tem upoštevala tudi sredstva, ki so jih vplačale delovne organizacije, ki imajo v naši občini svoje obrate. Poleg površinske kvantitativne podobe ponuja solidarnostna akcija tudi kazalce o vsebini med drugim tudi o odnosih, ki so jih uveljavili v posamezni delovni organizaciji. Zc sedaj lahko rečemo, da se je bilo vredno potruditi. Ta akcija je pokazala visoko solidarnostno zavest delovnih ljudi — taki pa bomo vedno kos prav vsaki preizkušnji.
— Mrzlične in vsestranske priprave na referendum o izenačitvi delavskega in kmečkega zdravstve-
nega varstva niso bile zaman. Pri glasovanju 20. 11, 1972 je glasovalo 90,94 % upravičencev, od tega je glasovalo »ZA« 80,92 %.
— ObSS bo tudi ob letošnjih novoletnih dopustih organiziral posvetovanje z delavci, ki so zaposleni izven naše države. Želimo, da bi se tega posvetovanja zdomci udeležili v kar največjem številu.
— V tem času potekajo občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij. Tako so občne zbore že izvedli : Universale, Zdravstveni dom, Rašica Moravče, Oljarna Domžale. Občni zbori morajo biti izvedeni v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah do 31. januarja 1973.
Nujno potrebujem žensko pomoč za 2—3 ure na dan. Vse ostalo po dogovoru. Oglasite se na naslov: Francka Judež, Domžale, Ljubljanska c. 83.
Izvajanje družbenih dogovorov
V letu 1970 so podpisniki družbenega dogovora prispevali sredstva za financiranje narodne obrambe, telesne vzgoje, kulturno prosvetne dejavnosti in za gradnjo ceste Zelodnik—Moravče. Predlog o združevanju sredstev za zgoraj navedene namene je sprejela skupščina na svoji redni seji 10. 2. 1972. Strokovna služba je pripravila predlog po posameznih podjetjih, v kakšni višini naj bi se združevala sredstva in je ta predlog poslala temeljnim organizacijam združenega dela v razpravo in v odločitev oz. podpis. Po predlogu strokovne službe bi morali združiti za financiranje zgoraj navedenih namenov 1.074.628.— din do 31. 12. 1971. Realizacija tega dogovora je bila izvršena z ozirom na predlog strokovne službe Sob v višini 66,4%, ali od predlaganega zneska 1.074.628.— din so podjetja podpisala sporazume za višino sredstev 764.005.— din, nakazano pa je bilo do 31. 12. 1971 iz tega naslova 714.081.— din.
Najslabši odziv za združevanje sredstev je bil zabeležen pri obratih gospodarskih organizacij s sedežem izven občine. Iz pregledov oz. pogodb pa je razvidno, da tudi gospodarske organizacije s sedežem v občini niso v celoti osvojile predlog občine in je marsikatero podjetje zmanjšalo predlagano udeležbo. Organizacije združenega dela so prispevale sredstva takole:
— za financiranje narodne obrambe v višini
— za financiranje telesne kulture v višini
— za financiranje kulturne dejavnosti v višini
— za financiranje ceste 2elodnik— Moravče 342.261.
ali skupaj 714.081.— din.
263.910.— din
83.579.— din
24.331.— din 10
din
V letu 1971 se je pristopilo k sporazumu o združevanju sredstev za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Domžale. Iz pregleda podpisov sporazuma ugotovimo lahko, da smo pri uveljavljanju sporazuma v delovnih organizacijah naše občine naleteli na veliko razumevanje za skupno financiranje obrambnih potreb v skladu z obrambnim načrtom Večina delovnih in tudi drugih organizacij je podpisala sporazume že v letu 1971 in dokaj redno realizirala svoje finančne obveznosti do sklada za narodno obrambo po ključu, ki je bil dogovorjen. Vsi ti sporazumi so bili sklenjeni za obdobje 1971—75.
Na težave smo naleteli pri podpisovanju sporazumov z delovnimi organizacijami, ki imajo sedež izven naše občine. Z večino obratov tako ni sklenjenih sporazumov, ker so le-tl vezani na stališča centralnih organov delovnih organizacij, nekateri pa so sklenitev sporazuma odklonili brez pravih obrazložitev.
Z nerazumevanjem za financiranje potreb narodne obrambe smo se srečali tudi pri dogovarjanju z obrtniki. Od skupno 757 obrtnikov Iz naše občine, katerim so bili sporazumi z obrazložitvijo osebno vročeni, ali poslani po pošti, je sporazum podpisalo samo 122 obrtnikov, uslužnostne in proizvajalne stroke. Navajali so različne vzroke, med drugim tudi to, da sporazumov ne podpišejo zaradi tega, ker se jim
prispevek v sklad ne bi štel v odbitno postavko pri odmeri davka. Ko je bilo takšno zakonsko določilo sprejeto na pobudo nekaterih občin (tudi naše), je ta razlog odpadel, pa vseeno ni bilo večjega uspeha. To se konkretno vidi iz števila 635 nepodpisanih sporazumov s strani zasebnega sektorja.
Kljub vsem omenjenim težavam pa menimo, da je bil s sklenitvijo sporazuma dosežen cilj, saj iz tega naslova v sklad za financiranje potreb narodne obrambe pritekajo precejšnja finančna sredstva.
Za ilustracijo navajamo delovne organizacije in obrate, ki niso podpisali družbenega dogovora za financiranje narodne obrambe, in sicer:
DELOVNE ORGANIZACIJE (3,5 %)
1. Melodija Mengeš
2. Veterinarski zavod Domžale
3. Mizarske delavnice Moravče
4. Slaščičarna Bistrica Domžale
5. Remontno podjetje Domžale
6. Pekarija Domžale
7. Oljarna Domžale
OBRATI S SEDEŽEM PODJETJA IZVEN OBČINE:
1. SGP Slovenija-ceste
2. »Rašica« Moravče
3. Živilska industrija Mengeš
4. Svit — obrat Moravče
5. Planika Kranj, prodajalna Domžale
6. Mladinska knjiga Ljubljana, prodajalna Domžale
7. Jugotehnika Ljubljana, posl. Domžale
8. Drogerija Ljubljana, posl. Domžale
9. Tobak Ljubljana, prodajalna Domžale
DINOS Ljubljana, odkupna postaja Domžale Mizarstvo Ljubljana, enota Dragomelj 12. Kovinotehna Celje, enota Mengeš
Optika Ljubljana, poslovalnica Domžale 14. Cestno podjetje, obrat Domžale
11
13
LJUBLJANSKA BANKA — PODRUŽNICA DOMŽALE
čestita vsem komitentom in delovnim ljudem in jim želi še mnogo poslovnih uspehov v letu 1973.
Istočasno obveščamo vse komitente, da običajnih čestitk ne bomo pošiljali, ker smo za čestitke namenjena sredstva namenili za izgradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani.
15. Varnost Ljubljana, posl. enota Domžale
16. Metalka Ljubljana, poslov. Domžale
Načrtna štipendijska politika je nujni sestavni del programa ukrepov za odpravljanje socialnih neenakosti, ki ga je sprejela Sob Domžale dne 15. 6. 1972 na svoji seji. Temeljne organizacije združenega dela, ki so podpisnice družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov, so naloge na tem področju opredelile že s samim družbenim dogovorom, ki je bil podpisan šele v maju 1971.
V pregledu, ki je sestavni del tega poročila, je izdelana analiza izvajanja družbenega dogovora tako glede sredstev, ki naj bi jih podpisniki družbenega dogovora namenili za štipendije sami ali preko sklada za štipendije in posojila, glede sredstev, ki so jih organizacije združenega dela namenile v sklad ter pregled sredstev, ki so jih porabile, ko so same štipendirale.
V analizi so zajete tudi OZD, ki še niso pristopile k družbenemu dogovoru pa so nakazale sredstva v sklad za štipendije in posojila pri Sob Domžale (TOSAMA, TRAK Mengeš, UNION — posl. enota Mengeš ter BIRO-71).
Organizacije združenega dela, ki so podpisnice družbenega dogovora, so se s tem dogovorom zavezale, da bodo za štipendije in posojila na srednjih, višjih in visokih šolah ter za štipendiranje svojih delavcev namenile najmanj 0,2 % od ostanka dohodka, amortizacije in bruto osebnega dohodka, doseženega v preteklem letu.
Organizacije združenega dela tudi same štipendirajo in zato nekatere ne združujejo sredstev v sklad. Nekatere organizacije ki same štipendirajo so v ta namen porabile tudi višje zneske kot določa družbeni dogovor.
UO sklada za štipendije in posojila je na števi.lnih sejah obravnaval uresničevanje družbenega dogovora in ugotovil da je poleg pomanjkanja družbeno politične odgovornosti in drugih razlogov s strani delovnih organizacij za premajhen odziv krivo tudi pomanjkanje tesnejših zlasti osebnih stikov med člani UO sklada in predstavniki OZD, kar pa se je v zadnjem času bistveno izboljšalo. Glavne pomanjkljivosti so v tem da precej organizacij združenega dela še ni podpisalo družbenega dogovora, ali pa so ga podpisale, pa ga ne izvajajo, in sicer:
— ali ne izločajo same ali preko sklada z dogovorom določen del sredstev za štipendije, ali pa štipendij ne podeljujejo po merilih, ki so določena z družbenim dogovorom.
Razen sklada za štipendije in posojila niti eden od podpisnikov družbenega dogovora ne izvaja glede določanja višine štipendij, oz. njihove revalorizacije po uradnih statističnih podatkih.
Večina podpisnikov družbenega dogovora, sploh še ni uskladila svoje notranje zakonodaje z določili družbenega dogovora. Zato je v prihodnje potrebno, da k družbenemu dogovoru pristopijo tudi tiste organizacije, ki niso podpisnice dogovora ter zagotoviti, da vsi podpisniki dosledno izvajajo ta dogovor.
štP Terne,Jna organizacija združenega dela
Obvezno izločanje sredstev
po DD 1971
Dejanska realizacija sredstev DD
1972
Preko sklada za štipendije
Neposredno
			1971	1972	1971	1972
1. Kom. podjetje Domžale	18.000	15.000	4.248	6.000	17.285	8.615
2. Komunalno gospodarstvo Domžale	1.438	3.714	1.228	1.634	1.210	2.080
3. Universale Domžale	19.442	37.212	19.442	21.782	—	15.430
4. Gostišče Konšek	5.224	7.210	5.224	7.210	_	—
5. Opekarna Radomlje	3.826	4.733	3.826	_	—	—
6. TOSAMA Domžale	56.800	130.100	—	25.000	91.813	58.615
7. Trak Mengeš	8.600	30.200	_	14.200	8.602	14.233
8. TOKO Domžale	34.434	58.426	_	5.000	34.434	53.426,40
9. Union, posl. enota Mengeš	—	_	735	1.365	—	—
10. Tovarna Filca Mengeš	6.201	7.778	_	_	8.550	14.700
11. BIRO-71 Domžale	_	_	2.877	_	_	—
12. Helios Domžale	65.000	20.000	_	_	65.120	18.695
13. Melodija Mengeš	8.000	8.000	_	_	5.400	5.700
14. Avtoservis Domžale	7.236	9.539	_	_	19.676	20.330
15. Slovenijales — Radomlje	15.090	15.781	_	_	9.000	10.250
16. Induplati Jarše	42.140	67.292	_		49.170	49.262
17. Papirnica Količevo	61.082	81.595	_	_	30.500	39.000
18. Napredek Domžale	22.940	39.748	_		31.547	34.719
19. Termit Domžale SKUPAJ	14.985	36.000	—	—	15.208	35.592
	390.438	572.328	37.580	82.191	387.515	380.647
Komisija za izvedbo referenduma pri skupščini občine Domžale
POROČA
o izidu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov po glasovanju upokojencev, obrtnikov in njihovih zaposlenih ter zaposlenih v družbenem sektorju, ki je bilo v ponedeljek, 20. novembra 1972.
Komisija je ugotovila, da je na območju občine Domžale vpisanih skupaj 14.213 upravičencev za glasovanje v zgoraj navedeni skupini in da je izid glasovanja na referendumu po posameznih glasovalnih mestih naslednji:
Glasovalno mesto 7^^^. glasovalcev		Skupaj	Glasovalo Za Proti		Nevelj. glas.
1. Tosama	748	648	573	50	25
2. Indu plat i	961	844	712	104	28
3. Universale	515	477	450	26	1
4. Helios Domžale	240	236	214	18	4
5. Helios Kollčevo	305	293	247	38	8
6. Papirnica	709	660	532	98	30
7. Slovenijales Radomlje	407	329	259	56	14
8. Tako	657	605	516	65	24
9. Tabo 2	259	234	195	27	12
10. Mlinostroj	201	176	143	31	2
11. Avtoservis	171	132	114	15	3
12. Lek Mengeš	338	291	240	47	4
13. Trak Mengeš	202	190	175	8	7
14. Opekarna Mengeš	53	51	51	—	—
15. Tamiz — Melodija	232	227	206	17	4
16. Filc Mengeš	91	87	79	7	1
17. Kraj. urad Mengeš	212	207	197	9	1
18. Hidromctal Mengeš	80	79	73	6	—
19. Oljarna Vir	119	107	98	8	1
20. Dom počitka Mengeš	901	807	740	57	10
21. Trzin	235	210	176	21	13
22. Semesadika Mcng.	137	126	120	5	1
23. KPC Jable	34	34	31	2	1
24. Agrokomibinat Pšata	52	49	40	8	1
25. Partizan, dom Moravče	298	276	255	13	8
26. Krajevni urad Moravče	144	138	134	2	2
27. Peče	26	26	25	1	—
28. Velika vas	6	6	6	—	—
29 Grmača	25	24	23	1	—
30. Vrhpalje	31	31	29	2	—
31. Zalog	21	20	14	6	—
32. Krtina	53	47	40	5	2
33. Dob	258	221	195	18	8
34. Dragomelj	79	77	73	1	3
35. Preserje	166	147	115	20	12
36. Homec	147	144	133	7	4
37. Radomlje	359	328	312	16	—
38. Rova	37	37	28	7	2
39. Ihan	297	245	219	22	4
40. Farma bekanov Ihan	104	102	87	14	1
41. Obrat Termit Ihan	116	113	96	12	5
42. Blagovica	71	66	60	6	—
43. Trojane	64	62	60	2	—
44. Ožbolt	10	10	10	—	—
45. Krašnja	47	46	46	—	—
46. Lukovica	200	188	175	11	2
47. Šentvid-Prevoje	91	87	82	4	1
48. Zlato polje	11	11	10	1	—
49. Rafolčc	27	27	25	2	—
50. Jarše	332	287	259	22	6
51. Napredek Domžale	345	306	77	26	3
52. Zdrav, dom Domžale	130	129	124	3	2
53. Obnova Domžale	120	109	91	16	2
54. Vir	526	489	428	54	7
55. Komun, center Domžale	205	177	162	13	2
56. Krajev, skup. Domžale	204	186	162	15	9
57. Sejna dvorana Domžale	777	655	612	38	5
58. »Pri pošti« Domžale	595	585	536	46	3
59. Družb, službe Domžale	163	162	159	2	1
60. I. osn. šola Domžale	238	231	228	2	1
61. Dom počitka Domžale	31	31	30	—	1
POROČA
o izidu referenduma za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov na dan glasovanja KMETOV, v nedeljo, 19. 11. 1972.
Komisija je ugotovila, da je na območju občine Domžale vpisanih skupaj 1029 kmetov — upravičencev za glasovanje na referendumu in da je izid glasovanja po posameznih glasovalnih mestih sledeč:
Vpisanih
Glasovalo
i_iia,»u'va'iino iiresno	glasovalcev	Skupaj	Za	Proti	Nevelj. glas.
1. Negastm — Podoreh	28	28	27	1	_
2. Gaberje	29	29	29	—	—
3. Krašce	31	31	29	2	—
4. Moravče	84	78	77	1	—
5. Peče	38	38	36	2	—
6. Gora pri Pečah	17	17	15	—	2
7. Velika vas	7	7	7	—	—
8. Grmača	8	8	8	—	—
9. Vrh pol je	42	42	40	1	1
10. Soklič — Zalog	19	19	18	1	—
11. Krtina	32	27	27	—	—
12. Račnl vrh	18	16	16	—	—
13. Dob	34	34	33	1	—
14. Vir	12	11	11	—	—
15. Trojane	20	20	19	1	—
16. Ožbolt	25	22	22	—	—
17. Blagovica	64	64	62	2	—
18. Cešnjice	14	13	11	1	1
19. Krašnja	31	30	27	2	1
20. Kranje brdo	21	21	20	1	—
21. Lukovica	60	60	58	2	—
22. Šentvid	43	43	43	—	—
23. Zlato polje	30	30	30	—	—
24. Rafolčc	26	26	26	—	—
25. Dragomelj	37	37	37	—	—
26. Trzin	22	22	21	1	—
27. Mengeš	47	47	47	—	
28. Loka pri Mengšu	18	18	18	—	—
29. Preserje	7	7	7	—	—
30. Homec	18	18	18	—	—
31. Radomlje	25	23	23	—	—
32. Rova	19	18	17	1	—
33. Ihan	37	33	32	—	—
34. Jarše	10	9	8	1	—
35. Sejna SOb	56	56	56	—	—
Komisija je ugotovila, da je za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov glasovalo od 1029 upravičencev — kmetov, 1002 upravičencev, od teh jih je 27 glasovalo »proti« oziroma so glasovnice neveljavne. Za združitev je tabo glasovalo 975 upravičencev ali 94,75 % vseh vpisanih upravičencev — kmetov na območju občine Domžale.
KOMISIJA ZA IZVEDBO REFERENDUMA PRI SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE
Komisija je ugotovila, da je za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov od 14.213 upravičencev glasovalo 12.925 upravičencev. Od tega je 11.501 upravičencev glasovalo za združitev, 1.133 je glasovalo »proti«, 291 glasovnic je bilo neveljavnih, 1.288 upravičencev ni glasovalo. Komisija ugotavlja, da je »za« združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov glasovalo 80,92 % vpisanih upravičencev za glasovanje.
Ali veste kje je to? To je avtobusna postaja na cesti Ljubljana—Maribor, ki s svojim izgledom (ne) reprezentira našo zavzetost za red in
čistost okolja.
IZKORIŠČENO ZAUPANJE!
Ko sc človek poglobi v sklepni dokument Občinske konference ZKS Domžale (objavljen v Občinskem poročevalcu štev. 10 z dne 20. 11. 1972), pride dO jasnega zaključka, da so bili izigrani odnosi, poštenje in zaupanje do domžalskega delovnega človeka.
Kritika, iznesena v tem dokumentu, se ne nanaša na nepravilnosti našega delovnega človeka v tovarni, trgovini Itd., temveč na ljudi, katerim je naš delavec dal zaupanje. Danes pa vidimo, da so se nekateri ljudje, katerim je bilo dano to zaupanje, prelevili v ljudi kot nadgradnja delavskemu razreda. »Obdani s svetniškim sijem« oblasti so se spremenili v toge tehnokrat-sko-birokralske uradnike, ki vračajo »milo za drago« z dejanji nepoštenosti, 'samovolje in ignoriranjem kritike.
V naši samoupravni družbi je dobil naš delovni človek v roke močno orožje, to sta družbena kontrola in kritika. Ta spontana družbena kontrola je že kritizirala razne. nepravilnosti, iznesene v sklepnem dokumentu. Toda ta pozitivna kritika, ki jc letela na nepravilnosti in družbeno škodljive pojave, jc naletela na gluha ušesa pri tistih, katerim jc bilo zaupano. Namesto da bi sc upoštevala, se jc navadno ignorirala, zaprla v predale, ali pa izhlapela v frazah v okviru zakonitosti.
Cc človeku zaupamo, ta pa sc spremeni v tchnokratakio-birokrat-Skega uradnika, ki ne vidi ne levo ne desno, ne sliši ne na levem in ne na desnem ušesu, ampak vidi samo sebe, svojo oblast in svoj nepogrešljivi prav, ki jc plod njegovega mišljenja kot sebe, jc to zaupanje izgubil. Z izgubo čuta odgovornosti do delavskega razreda izgublja tla v odnosih do družbe kot celote. Ta odmik odnosov pa poraja v njem samem glodanje na zakonitost, moralne etike do izvajanja
sklepov in 'kritike kot obveze delovnega človeka, ne pa njega. Takšno gledanje navzdol pa poraja v teh ljudeh miselnosti, ki so povezane z raznimi dejanji in ukrepi proti pozitivnim samoupravnim gibanjem. Izvor vseh nepoštenih in družbeno škodljivih pojavov je ravno v tem, da se ignorirajo kritike delavskega razreda.
Seveda takšen vzvišen položaj in pa birokratsko-itchnokra tsika dejanja dejansko krhajo in zavirajo vse pozitivne tokove, ki sc porajajo v našem samoupravnem razvoju. Čimbolj so dani pogoji za prevzem pozicij po birokratsko-tebnokratski miselnosti, tembolj sc 'porajajo ne-družbeni odnosi, ali po domače, »dušiJO sc samoupravni ukrepi«. Namen teh mkrepov pa je, da na eni strani s »svetniškim sijem, brige ";i delavski razred«, osvajajo vsemogočnost, na drugi plati pa krijejo samovoljne, za družbo nesprejemljive ukrepe. Takšna družbena nadgradnja v našem samoupravnem sistemu in pa gledanja z »viška« na delavski razred jc bila do danes zavora vsega naprednega v naši državi.
Pismo tov. Tita je dejansko odraz hotenja in volje našega delovnega ljudstva v naši samoupravni družbi. Uveljaviti moramo duh poštenosti, napredka, blagostanja pod pogoji vloženega in ustvarjenega dela.
Razvoj in utrjevanje našega samoupravnega Sistema sloni na družbenih silah, ne pa na posamezniku. Napredne družbene sile, ki podpirajo našo Zvezo komunistov, so dejansko delavci, delovna inteligenca. Ti pa hočejo, da se umaknejo vse zaviralne sile. Naš delovni človek si želi ustvariti pravične pogoje povsod, spoštovanje do znanja in napredka in ikončno zatre ti vse ekscese, ki ga ovirajo na tej poti.
J. Vodeb
vsem mladini po osnovnih šolah je bilo organiziranih 164 z 9.500 udeleženci itd. Skupaj jc bilo za splošno izobraževanje porabljenih 2698 izobraževalnih ur.
V bogatem in raznovrstnem obsegu izobraževalnega procesa, ki poteka v okviru Delavske univerze trenutno tečejo sledeči tečaji in seminarji: Tečaj za kovinarje, udeležuje se ga 34 udeležencev. Tečaj bo trajal 220 ur. Mnogo zanimanja jc bilo v preteklosti za tečaj krojenja in šivanja, tako da smo morali prijavljene razdeliti v dve skupini. Tečaj bo trajal 160 ur. Prav tako poteka tečaj nemškega jezika. Pred kratkim pa smo začeli tudi s tečajem angleškega jezika za predšolske otroke.
Ob tem velja dati poudarek dvem tečajem s področja varstva pri delu: tečaj higienskega minimuma in tečaj »S« za eksplozijsko zaščito clektro naprav.
Svoj prispevek žeiimo dati tudi na področju vzgoje. v ta namen že vrsto iet organiziramo predavanja (šola za starše), na STUGS pa — za dijaško mladino redno potekajo ciklična predavanja šole za življenje.
Do konca letošnje izobraževalne sezone bo potrebno opraviti šc vrsto nalog. Tako bomo organizirali poleg obširnega izbora tem s področja strokovnega izobraževanja, za katerega jc slejkoprej največ zanimanja, tudi nekatere druge seminarje za varstvo pri delu, za vodilne kadre v delovnih organizacijah, za delavce v proizvodnji, samoupravne organe, za sindikalne delavce in drugo. Temeljna naloga, ki pa jo nameravamo organizirati s področja družbenega izobraževanja pa je politična šola za mlade komuniste. Za izpolnitev tc naloge smo že v dogovoru z občinskim komitejem ZKS. tako da upamo na njen skorajšnji pričetek.
v celotnem, vendar v še ne docela prikazanem obsegu našega dela, se nam kaže vrsta problemov, ki so posledica neurejenega kadrovanja v preteklosti. Z vso resnostjo in odgovornostjo se lotevamo nalog, ki si jih zastavimo v organizacijski pripravi in nalog, ki jih pred nas postavlja dinamičen cas. v katerem živimo.
Kolektiv DU Domžale
Izgradnja nove šole v Mengšu hitro napreduje. Novo šolsko leto bo tudi za mengeške šolarje prijetnejše.
Pomemben prispevek k izobraževanju
V obdobju preteklih treh let (od leta 1969—1972) jc v okviru Delavske univerze Domžale potekalo poleg ostalih dejavnosti vsestransko izobraževalno delo. Tako je bilo organizirano družbeno, strokovno in splošno izobraževanje.
Pregled izobraževanja v treh izobraževalnih sezonah:
dru2beno izobraŽevanje
Na področju družbenega izobraževanja je bilo organiziranih in uspešno končanih 46 seminarjev za organe delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah z 1.190 udeleženci, 6 seminarjev za odbore oz. svete krajevnih skupnosti z 195 udeleženci, 4 seminarji za vodstva družbeno-političnih organizacij z 127 udeleženci, 11 seminarjev za sindikalne delavce z 315 udeleženci itd. — vsega skupaj jc bilo na družbenem izobraževanju opravljenih 1.875 izobraževalnih ur.
strokovno izobraŽevanje
V istem obdobju je Delavska univerza pripravila in uspešno končala tudi seminarje oz. tečaje iz strokovnega značaja. Na delovnih mestih v delovnih organizacijah je bilo usposobljenih na 32 uvajalnih seminarjih 865 na novo sprejetih delavk in delavcev, skozi 23 seminarjev za varstvo pri delu je šlo in opravilo teste 590 vodilnih kadrov iz delovnih organizacij. Na področju narodne obrambe smo izvedli 33 seminarjev za ekipe civilne zažčite, katerih se je udeležilo preko l.ooo udeležencev, dalje smo opravili 13 tečajev higienskega minimu-
ma, katerega se jc udeležilo in opravilo izpite 229 delavcev v gostinski in živilski stroki. Tečajev za pridobitev kvalifikacije električne in kovinske stroke se jc udeležilo 92 slušateljev, tečaja za voznike viličarjev (3) se je udeležilo 75 tečajnikov in položilo izpite. Z ozirom na uspešno delo jc bila Delavski univerzi Domžale poverjena naloga, da organizira strokovne tečaje za »S« naprave (eksplozijska zaščita električnih naprav.) Teh tečajev smo imeli v preteklih treh sezonah 12 s 420 udeleženci, kateri so pod nadzorstvom komisije za »S« naprave pri Elektrotehnični zvezi Slovenije opravili teste. Na teh tečajih in seminarjih je bilo opravljenih 2.440 izobraževalnih ur.
splošno izobraŽevanje
Pri organizacijskem delu je bil dan velik poudarek splošnemu izobraževanju. Delavska univerza jc v preteklih treh sezonah organizirala po Šolah 190 predavanj za starše (šola za starše), katerih se je udeležilo 4.790 udeležencev — predavali so priznani pedagoški strokovnjaki s tega področja. Sola za življenje je bila pripravljena za dijake oziroma mladino in sicer 23 predavanj. Na področju zdravstva jc bilo na šolah organiziranih 14 predavanj, katerih se je udeležilo 350 udeležencev. Gospodinjske tečaje smo organizirali Štiri, z 69 udeleženkami kroj-no-šiviljskih tečajev je bilo organiziranih 5 z 80 udeleženkami, devetih tečajev nemškega jezika se je udeležilo 165 udeležencev, 5S potopisnih predavanj se je udeležilo 4.100 udeležencev. Prometnih predavanj,  ki so bila namenjena pred-
KRATKOROČNI PROGRAM DELA OK SZDL
Občinska konferenca SZDL Domžale bo:
— v januarju 1973 obravnavala analizo SZDL danes vse dokumente, ki morajo biti sprejeti kot predpriprava na volitve in kadrovsko okrepila svoje organe;
— v marcu razpravljala o otroškem varstvu in idejnosti vzgoje in izobraževanja;
— v maju ocenila javno razpravo o novi ustavi in obravnavala osnutek občinskega Statuta;
— do jeseni 1973 pripravila in sprejela program dela in določila naloge pred volitvami v letu 1974.
Izvršni odbor občinske konference SZDL Domžale bo:
— v decembru organiziral seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL in KS, kjer bo obravnavana analiza SZDL danes in določene neposredne naloge občinske in krajevne SZDL;
— v decembru pripravil finančni načrt in program dela za leto 1973;
— pripravil odgovore na vprašalnik RK SZDL;
— v decembru in januarju organiziral javne razprave o stanovanjskem gospodarstvu, otroškem varstvu in slovenski državni himni;
— v januarju izvedel priprave na krajevne konference SZDL v letu 1973;
— v januarju organiziral in neposredno usmerjal javno razpravo o novi ustavi;
— v februarju pripravil celodnevni posvet s krajevnimi vodstvi SZDL in KS o programu dela in neposrednih nalogah SZDL v letu 1973;
— pred zasedanjem konference organiziral široko razpravo na terenu in z vodstvi drugih političnih organizacij o gradivu za občinsko konferenco.
Ostali organi občinske konference bodo vsak za svoje področje pripravili gradivo v skladu s programom dela konference, sodelovali z ustreznimi organi v občini.
S seje zbora delovnih skupnosti skupščine občine
23. p. m. so se odborniki zbora delovnih skupnosti sešli na ločeni seji, da bi obravnavali nekatere zadeve, ki jih je nakazala že skupna seja obeh zborov občinske skupščine in, ki zadevajo predvsem gospodarstvo in delovne organizacije.
Tako so nadaljevali z razpravo o razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, razprava o tem je namreč že tekla na skupni seji obeh zborov občinske skupščine, ki je tudi odločila, da gre pripravljeno gradivo z osnutki ustreznih občinskih predpisov v javno razpravo. Odborniki zbora delovnih skupnosti so slišali razlago predlogov občinskih ukrepov, ki jih mora sprejeti občinska skupščina za izboljšanje stanja na področju stanovanjskega gospodarstva.
Odborniki so se strinjali s predsednico zbora delovnih skupnosti Vido Bogatajevo, da bo potrebna v delovnih organizacijah temeljita razprava v zvezi s sklepanjem o samoupravnem sporazumu. Več odbornikov je v razpravi pozdravilo tudi ustanovitev solidarnostnega sklada in se pridružilo zahtevi za gradnjo cenejših stanovanj, v vsakem primeru pa za bolj racionalno in kvalitetno gradnjo. Tudi glede dodeljevanja kreditov za gradnjo se bodo morale delovne organizacije odločiti ali bodo podpirale individualno ali blokovno gradnjo. Prav bi bilo, da bi se odločili za blokovno gradnjo, ker odpira individualna več komunalnih in drugih problemov. Odborniki so kritizirali tudi nekvalitetno izvedbo gradenj in v zvezi s tem pomanjkanje nadzora ter se zavzeli za imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za to področje in končno ugotovili, da bo javna razprava po tem vprašanju z ozirom na številno in obširno problematiko na stanovanjskem področju naletela v delovnih organizacijah na ugoden odmev.
Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o izvajanju sprejetih družbenih dogovorov, ki so bili v letu 1970 sprejeti za financiranje narodne obrambe, telesne kulture in kulturno prosvetne dejavnosti, gradnjo ceste Želodnik—Moravče, in ki so bili realizirani v višini 66%. Najslabši odziv je pri obratih delovnih organizacij s sedežem izven občine, pa tudi nekatere druge delovne organizacije niso v celoti sprejele predloga občinske skupščine. Ta ugotovitev drži tudi za družbeni dogovor, ki je bil v letu 1971 sprejet za razvijanje in financiranje otroškega varstva ter za štipendiranje in kreditiranje, zato so se odborniki ponovno zavzeli za dosledno izvajanje družbenih dogovorov. Odborniki so se daljši čas zadržali pri štipendijski politiki in predlagali, da se bolj upošteva socialno stanje prosilcev in tudi v večji meri sodeluje z družbeno političnimi organizacijami in krajevnimi činitelji, ki pa morajo biti v svoji presoji bolj objektivni. Sicer pa so odborniki sklenili, da bo vsak v svoji delovni organizaciji ugotovil, kako je z realizacijo družbenih dogovorov in poskrbeli, da bodo samoupravni organi v podjetjih dobili od svojih strokovnih služb poročilo o realizaciji dogovorov.
Samoupravni organi naj se v najkrajšem času odločijo tudi o stopnjah prispevka iz gospodarstva za občinski proračun v zvezi s pri-
pravljenim osnutkom rebalansa proračuna za leto 1972 in odločijo, ali se izločena sredstva proračuna namenijo za izgradnjo šolske mreže ali delež gospodarstva v znesku 16 mio SD vrne gospodarstvu. Sicer pa naj odborniki do prihodnje seje skupščine preučijo celotno gradivo v zvezi z rebalansom, da bodo nato v skupščini sprejeli odločitev, ki bo v skladu s smernicami in zakoni.
Odborniki so nato obravnavali še predlog družbenega dogovora za financiranje telesne kulture. Z družbenim dogovorom bi bilo treba zagotoviti najmanj še 19 mio SD, ki so potrebni za realizacijo programa telesne kulture v občini v tem letu. Odborniki so se odločili za predlog za financiranja na podlagi prispevka od amortizacije in skladov, zato bo v tem smislu predlog družbenega dogovora tudi predložen delovnim organizacijam.
Nato so bili odborniki seznanjeni še s pismom Jožeta Pogačnika, s katerim je obvestil zbor delovnih skupnosti, da odstopa kot poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS.
Žirija za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju »Priznanj OF« in delu žirije
RAZPIS,
s katerim poziva vse družbeno-politične in samoupravne dejavnike ter društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov.
Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posameznikom po naslednjih kriterijih:
1. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje;
2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbeno-političnih organizacijah;
3. družbeno-političnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena.
Predlog za podelitev občinskega »Priznanja OF« lahko podajo občinska in krajevna organizacija SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 20. februarja 1973. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Predloge je treba podati žiriji za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska cesta št. 70 I/5 na predpisanem obrazcu, katerega dobite na istem naslovu.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH PRIZNANJ OF
Domžale, dokaj hitro spreminjajo svojo podobo. Na sliki je graditev toplarne za novo nastajajoče stanovanjsko naselje med Ljubljansko in
Kidričevo ulico.
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V TRZINU
Krajevna organizacija SZDL in Krajevna skupnost Trzin sta pripravili izredno lepo proslavo v počastitev dneva republike v obnovljeni dvorani Kulturnega doma, ki je bila polno zasedena.
O pomenu praznika je spregovorila tov. Jožica Šmon. Nastopil je otroški pevski zbor, recitatorji in folklorna skupina Osnovne šole, ki jo je pripravila tov. Blejčeva, recital pa je uspelo pripravil tudi Mladinski aktiv iz Trzina. Člani Prosvetnega društva pa so nato
uspešno izvedli enodejanko Mileta Klopčiča: Mati.
S sredstvi, ki jih je Krajevna skupnost prejela s strani Kulturne skupnosti .so dvorano lepo obnovili, nabavili stole in peči in tako je bila dvorana po dolgih letih lepo ogrevana, tako da so obiskovalci izredno zadovoljni zapuščali dvorano, prvič zadovoljni nad lepim programom, drugič pa zaradi tega, ker so v tako kratkem času dvorano lepo obnovili.
Tone Ravnikar
AKTIVNOST PO FR. BUKOVCA OSNOVNE ŠOLE DOB ZA LETO 1972-73
Na 1. delovni konferenci, s katero smo pionirji OŠ Dob počastili 29. september, dan pionirjev, je pionirka med drugim prebrala tudi poročilo o delu PO osnovne šole Dob za šolsko loto 1971/72. V poročilu je navedla naslednje i
Pregled enoletnega dela PO Fr. Bukovec nam pokaže, da je bil odred delaven kljub slabšim pogojem za uspešno delo, npr. prostorska utesnjenost.
V šolskem letu 1971/72 je na šoli delovalo enajst krožkov. Najbolj uspešni med njimi so bili: krožek za veselo šolo, za bralno značko, matematiko ter biološko-kcmij-ski krožek. Udeleženci biološko-kc-miijskega krožka so uspešno delo dopolnili z enotedenskim poukom v naravi, v Puli.
Dan pionirjev, 29. september, smo počastili z odredno konferenco, na kateri srno sklenili, da se vključimo v Jugoslovanske PI »Tisoč radosti«.
1. november smo počastili z žalno komemoracijo pred spomenikom v Dobu, 29. novembra pa smo v ZPS sprejeli cicibane.
Za novo leto smo pripravili novoletni program, s proslavo pa smo 8. februarja počastili našega velikega pesnika Prešerna. Učenci OŠ Dob so se udeležili tudi »Maška-rade« v Domžalah.
Za 27. april in 1. maj smo poslali čestitke delovnim kolektivom v okolici. 12. maja smo od učencev OŠ Krtina sprejeli kurirčkovo torbo, kateri smo pripravili sprejem na Šolskem dvorišču.
24. maja smo odredno konferenco združili s proslavo Titovega rojstnega dne in sprejemom osrao-šolcev v ZMS.
Nadaljevanje na strani 9
Nadaljevanje s strani 8
Zaključna proslava ob koncu šolskega leta je bila 24. junija. Tedaj je KS Vir podelila najboljšim Chwa,talovc nagrade.
Predstavniki PO osnovne šole Dob smo se sestali na petih sejah, kjer smo razpravljali o učnem uspehu, o vključitvi učencev v razna tekmovanja. Uspehi niso izostali;  za veselo  šolo je tekmovalo
58 učencev, za bralno značko pa kar 174 učencev. Nekaj se jih je vključilo tudi v druga tekmovanja. Skozi vse leto pa smo učence bodrili k učenju.
Ob zaključku bi lahko povzeli našo uvodno misel, da je bilo delo PO Fr. Bukovec pri osnovni šoli Dob pestro in uspešno.
Članica PO osn. šole Dob Marta Vojska
LIKOVNI RAZSTAVI V DOMŽALAH
Proslava dneva krvodajalcev
Občinski odbor Rdečega križa Domžale je tudi letos priredil proslavo dneva krvodajalcev z bogatim kulturno zabavnim programom, katerega so izvajali mladi člani organizacije Rdečega križa I. osnovne šole »Vcncelj Pcrko« in Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale.
Po kulturno zabavnem programu je podpredsednik Skupščine občine tovariš Jakob Čeme podelil odlikovanja za dolgoletno aktivi-stično delo v organizaciji Rdečega križa zlate in srebrne znake RK:
Zlati znak RS so prejeli:
1. Lenič Jernej, Domžale
2. Leb Tilka, Mengeš
3. Corar dr. Peter, Domžale
4. Mcžnar Francka, Ihan
5. Sasso Marija, Podrečjc
6. Tomšič Ivan, Mengeš
7. Urankar Frančiška, Korcno
8. Marn Franc, Brezje
9. Zaje Avgust, Rafolče 10. Trobec Ida, Mengeš
Srebrni znak RK so prejeli:
1. Zabrct Franc, Mengeš
2. Mcroun Terezija, Radomlje
3. Grašič Janez, Nožice
4. Nemec Marija, Dragomclj
5. Kosmač Slavka, Domžale
6. Merkužič Marija, Škocjan
7. Trdin Marija, Zg. Loke
8. Rutar Irena, Nožice
9. Krcgar Marinka, Radomlje
Za uspehe in sodelovanje pri zbiranju krvodajalcev so prejele diplome sindikalne podružnice, organizacije in ustanove.-
1. Tovarna filca, Mengeš
2. Tovarna Hidrometal, Mengeš
3. Tovarna Lek, Mengeš
4. Tovarna Tosama, Domžale
5. Tovarna Helios, Domžale
6. Tovarna Tok-o, Domžale
7. Trg. podj. Napredek, Domžale
8. Tovarna Univcrsale, Domžale
9. Tovarna Slovenijalcs, Radomlje
10. Tovarna Svit, obrat Moravče
11. Tovarna Mlinostroj, Domžale
12. Poklicna šola Domžale
13. Posebna osn. šola Homec
14. Osnovna org. RK Blagovica
Plakete za nad 25-krat darovano kri so prejeli i
1. LABIGMAN Marija, Domžale, za 56-krat darovano kri
2. LOČNIKAR Anton, Domžale, za 45-icrat darovano kri
3. PIRC Ferdinand, Domžale, za 28^krat darovano kri
4. BEDEN Metod, Radomlje, za 25-krat darovano kri.
Krvodajalske značke so prejeli krvodajalci, ki so darovali kri 20-krat, in to:
1. AVBELJ Alfonz, Domžale
2. CERAR Slavka, Domžale
3. GOSTIČ Anton, Krtina
4. GRMEK Janez, Domžale
5. PRAPROTNIK Janez, Domžale
6. BOJC Franc, Loka
Nato so bile podeljene še krvodajalske značke 12 krvodajalcem, ki so darovali kri 15-krat:
— 49 krvodajalcem, ki so darovali kri 10-krat, in
— 105 krvodajalcem, ki so darovali kri 5-krat.
Ponovno se zahvaljujemo vsem krvodajalcem v občini Domžale, ki tako nesebično in humano darujejo kri za ponesrečene in bolne, prav tako tudi vsem organizatorjem, ki so zbirali krvodajalce in vsem sodelujočim pri kulturno zabavnem programu.
Občinski odbor RK Domžale
Telefon na Gorjuši
Pred nekaj tedni je Jamarski dom na Gorjuši dobil telefon.
Ko so spomladi Gorjušani polagali cevi za javno vodovodno omrežje, so se jamarji kar dobro znašli. Poleg cevi so od Gorjuše do Doba položili v jarek še zemeljski telefonski kabel. Vod so podaljšali do gradu Krumpork. Napeljava telefona je tako kot za sam Jamarski dom pomembna tudi za Gorjušo in njene prebivalce. Le-tega se bodo
posebej Ob nujnih primerih lahko posluževali. Telefon bo najbolj koristil ob eventualnih nesrečah in boleznih, kadar bo treba klicati gasilce, zdravnika ali rešilni avto. Omeniti pa je treba tudi to, da so se koristnosti telefona domačini prav dobro zavedali in gradnja niso nasprotovali, pač -pa so nekateri celo pomagali pri delu.
S. Stražar
Konec meseca oktobra in konec meseca novembra sta bili v preddverju komunalnega centra v Domžalah dve zelo uspeli razstavi. Prva je bila IV. likovna razstava amaterjev Slovenije, na kateri je 41 avtorjev razstavilo 83 del, druga pa razstava slikarja samorastnika Ivana Gluhodedova, ki je sicer delavec v tovarni čevljev Alpina Ziri. Prvo razstavo je otvoril predsednik IO   Kulturne   skupnosti Domžale
tov. Stane Habe, drugo pa podpredsednik Sob Domžale tov. Jakob Černe. Pri otvoritvi razstave likovnih amaterjev Slovenije je nastopil tudi oktet bratov Pimat iz Jarš.
Obe razstavi si je ogledalo izredno veliko ljubiteljev likovne umetnosti, ki so razstavljene eksponate izredno ugodno ocenili.
Tone Ravnikar
V četrtek, dne 21. decembra 1972 ob 18. uri bo v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah otvoritev razstave grafik slikarja in ilustratorja Ivana Seljaka Čopiča in razstava z manevra Pšata 72.
Kulturna skupnost Domžale in Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Domžale vabita na ogled teh zanimivih razstav, ki bosta v počastitev Dneva JLA.
Večer partizanske lirike
Na večer pred praznikom, 28. novembra, je bil na I. osnovni šoli v Domžalah recitacijski večer. Učenci so z veliko prizadetostjo in občutkom za vsebino deklamirali pesmi partizanskih pesnikov. Prireditev je pripravila in napisala vezni tekst tov. prof. Obervvalderjeva. Za uvod je zborček učencev 6. razredov za-
pel nekaj pesmi.
Predavalnica, v kateri je bila prireditev, je bila polna. Poslušalci so bili zadovoljni, saj so nastopajoče nagradili s prisrčnim ploskanjem. Povabljeni so bili tudi starši in učenci osmih razredov, ki so bili za dan republike sprejeti v Zvezo mladine.
Ivan Gluhodedov razstavljal v Domžalah
Slikar samorastnik Ivan Gluhodedov je bil rojen 23. avgusta 1925 v Zireh. Je delavec v tovarni čevljev Alpina v Zireh. S slikarstvom se ukvarja že od leta 1954. Običajno tematiko pejsaža v ruralnem smislu naive, ki Jo gojijo žlrovskl slikarji, Je opustil in se posvetil skoraj izključno tihožitju. Prav v tihožitjih se Je njegovo slikarstvo ustalilo in ga kaže z zanimive ter mikavne strani. Njegova tihožitja se navezujejo tako na ljudsko kakor tudi naivno umetnost ter nas spominjajo na tihožitja nizozemskih mojstrov.
Doslej je sodeloval na skupinskih razstavah v Zireh, Logatcu, na Vrhniki, v Ljubljani/ Celju, Trbovljah, Kranju in na Jesenicah. Prvo samostojno razstavo je imel letos oktobra v škofjl Loki. Razstava v Domžalah pa Je njegova druga samostojna razstava.
Izvajanje pisma predsednika ZKJ
Stališča in sklepi III. občinske konference ZKS Domžale, ki je bila 30. oktobra 1972.
Pismo nedvomno ugotavlja, da v Zvezi komunistov ne more biti dialoga z nosilci odpora in omahovanja. Kdor nasprotuje usmeritvi Zveze komunistov, temu ni prostora v njej. Zveza komunistov ne sme dovoliti, da bi nosilci odpora zlorabili demokratičnost in humanost Zveze komunistov, zato, da bi jo odvračali od akcije za uresničevanje sprejete usmeritve v brezkončne in nekoristne razprave. Vse to početje pa izrabljali za ustvarjanje nesamo-upravnih odnosov, za osebno oblast-ništvo in za zasebne koristi. Pismo predvsem nedvoumno naroča članom in vodstvom Zveze komunistov, da ne smejo dopustiti, da bi se nosilci odpora in omahovanja v Zvezi komunistov potuhnili.
Ob tej priliki moramo pregledati izvajanja akcijskih programov in zaostriti odgovornost za neizvršene sklepe in obveznosti.
I.
Osnovna ugotovitev pisma je, da je učinkovitost slaba, isto je večkrat že ugotavljal komite občinske konference ZKS Domžale, zato je treba samo sprejeti naloge-zadol-žitve.
ORGANIZACIJSKE:
1. V vseh osnovnih organizacijah v občini in forumih ZK (komite, komisije, aktivi) je treba uvesti redno, po posameznih članih in skupinsko, prakso rednega kritičnega ocenjevanja izvajanja sklepov in nalog.
2. Takoj (po delih in ne na enem sestanku) naj posebne skupine pregledajo programske zadolžitve v osnovnih organizacijah in forumih; ugotoviti katere naloge so še aktualne, konkretizirati jih za lastno sredino, določiti nosilce, roke — kontrolirati izvedbo, ter ukrepati.
NOSILCI: Sekretarji osnovnih organizacij, aktivov, predsedniki komisij in komunisti v vodstvih drugih družbenopolitičnih organizacijah.
ROK: 20. december 1972.
3. Povsod tam, kjer programov še nimajo, naj jih izdelajo (in to od socialne politike do stabilizacije, gospodarjenja itd.,) kadrovske politike.
NOSILCI: Sekretarji organizacij ZK, predsedniki komisij pri konferenci in komiteju.
ROK: 20. december 1972.
4. Usmeriti se je treba na pometanje pred lastnim pragom — najprej je treba razčistiti v krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih, aktivih (potem se obrniti na širša vprašanja). Ne smemo se izživljati na t. i. »visoki politiki«, načelnostih, se zatekati k splošnim in neopredeljenim: »treba je« ipd.
5. Zagotoviti moramo javnost dela, zagotoviti, da se naloge iz Pisma sprejemajo ne le kot naloge ZK, ampak kot naloge ZMS, sindikata, delovnih organizacij, občinske skupščine in samoupravnih skupnosti. O Pismu je treba obvezno organizirati razprave v delovnih organizacijah (DS, zborih delovnih ljudi). V teh organizacijah je treba razlagati bistvo Pisma. V vseh organizacijah je treba delovati na temelju skupnih ciljev: samoupravljanja, socialne enakosti, red itd., dobrega
gospodarjenja v stabilnih pogojih. To poudarjamo zaradi sil, ki so potrebne, zaradi tega, ker naloge iz pisma lahko uresničujemo le vsi, ne le Zveza komunistov!
NOSILCI: Komunisti v ZMS, sindikati, SZDL, ZZB, NOV, ZRVS, Sob, samoupravnih interesnih skupnostih in delovnih organizacijah itd.
ROK: Razprava 20. decembra 1972,
6. V vseh razpravah je treba poudarjati, da ne gre za vračanje na staro politiko trde roke, ampak za dosledno, trdno socialistično samoupravo, odgovorno demokracijo, da gre za krepitev odgovornosti vseh, ne le Zveze komunistov.
II.
VSEBINSKE
Pregledati realizacijo akcijskih programov:
— o socialnem razlikovanju
— o kmetijstvu
— izvajanje stabilizacijskih ukrepov in ekonomske politike za letos
— izvajanje ustavnih dopolnil
— stališče CK ZK Slovenije o kadrovski politiki, izobraževanju, samoupravljanju,
Pri tem moramo že takoj ugotoviti:
1. Na področju odpravljanja vzrokov in posledic socialnega razlikovanja — je posebno pomembno področje stanovanjske izgradnje, kjer pa je zelo malo narejenega. Solidarnostni sklad — še skoraj ničesar, izgradnje stanovanj za najšibkejše sloje ni ipd.
Pri vprašanjih zemljiške politike se sprašujemo, zakaj niso izvedli novih republiških zakonov (prepoved prometa z zemljišči v občini, prepoved parcelacije — zagotovitev sredstev, ki bodo omogočila izvajanje zemljiške politike (banka, Biro 71, sklad).
NOSILCI: Zadolženi komunisti v Sob, Biroju 71, in Banki.
ROK: 15. december 1972.
DAVČNA POLITIKA
Še vedno jo prepočasi in neodgovorno urejajo. (Nagrajevanje inšpektorjev še sedaj ni urejeno, niti niso izvajali sedanje odločbe o nagrajevanju). Doslej na najbolj potrebnem mestu politične pomoči s strani predsedstva Sob ni bilo. Nedopustno so tolerirali izpade proti organom reda, kar je doseglo obseg politične diverzije politiki ZK in vodstvu ZK. Ugotoviti moramo politično in osebno odgovornost za tako stanje; do sedaj smo bili preveč tolerantni, boječi, misleč, da nimamo sil in zato tudi nismo navajali imen.
Tožilstvo in sodišče ne more v zadostni meri preganjati negativnih pojavov, ker dobiva premalo gradiva.
NOSILCI: Zadolženi komunisti v skupščini Sob in upravi Sob, tožilstvo, sodišče, komite.
ROK: december 1972.
Socialne pomoči v občini so še vedno neustrezne, čeprav naša občina ne spada med revnejše.
NOSILCI: Komunisti v upravi Sob.
ROK: december 1972.
Do 15. decembra 1972 moramo ugotoviti odgovornost komunistov v tistih delovnih organizacijah, kjer niso podpisali družbenih dogovorov ali pa jih ne izvajajo.
NOSILCI: Komisija za kadre pri komiteju in komisija za družbenoekonomske odnose, Sob in uprava Sob.
Na področju izobraževanja prepočasi urejamo malo šolo. Delavsko univerzo Domžale je treba prilagajati potrebam in razmeram ter jo kadrovsko okrepiti.
NOSILCI: Komisija za kadre, ZMS, sindikat, komunisti v DU, aktiv komunistov prosvetnih delavcev.
ROK: december 1972.
KMETIJSTVO
Pri realizaciji akcijskega programa o kmetijstvu so se pojavili odpori v občini.
Kreditiranje kmetov prepočasi poteka, ker je banka ponujala neustrezne pogoje za kredite.
V statutu GG ni bil spoštovan zakon in resolucija skupščine SR Slovenije o samoupravnih skupnostih kmetov — lastnikov gozdov.
NOSILCI: Komunisti v Sob, GG, obrat Domžale, banka, Napredek, Helios.
ROK: december 1972.
STABILIZACIJA:
Čeprav smo v akcijski program konference zapisali, da je treba proračunske viške vrniti gospodarstvu, rebalans občinskega proračuna za leto 1972 kaže, da vodstvo občinske uprave in Sob hoče še vedno po starem: brez resničnih samoupravnih dogovorv.
NOSILCI: Sob, uprava Sob, komisija za družbenoekonomske odnose, komite.
ROK: takoj
Pri uresničevanju stabilizacijskih programov moramo proučiti regionalno usmerjenost izvoza in uvoza.
V občini več uvažamo kot izvažamo.
Programiranje razvoja občine (srednjeročni plani) nam še vedno ne gre, čeprav smo v partijskih dokumentih že ničkolikokrat zapisali, da je treba pristopiti k izdelavi srednjeročnega načrta občine. Vse kaže, da bomo spet po starem, da bodo uradniki zbrali številke, skupščina pa bo dvignila roko — in to bo samoupravni dogovor.
V javno razpravo je treba dati osnutke — podobno kot je dala osnutke skupnost otroškega varstva.
NOSILCI: Komisija za družbenoekonomske odnose, skupščina, občine, SZDL, uprava skupščine občine, banka, komunisti v delovnih organizacijah, direktorji, sindikat.
ROK: december 1972.
Komunisti v vseh delovnih organizacijah morajo zahtevati od samoupravnih organov, da se natančno preanalizira celoten gospodarski položaj delovne organizacije v luči Pisma in stabilizacijskih ukrepov; tudi tistih ki bodo uveljavljeni s 1. 1. 1973.
Zahtevati je potrebno in pred kolektivom obravnavati te-le podatke:
1. kakšen je nivo OD glede na nivo v ustrezni panogi kot tudi v občini (najvišji poprečni OD, najvišji OD itd.)
2. Kolikšen ostanek dohodka bo ustvarjen koncem leta — ocena (tudi podatek o podjetniški akumulaciji t. j. ostanek dohodka in amortizacija).
3. Kakšne obveznosti (mimo zakonskih) ima podjetje sedaj, kolikšne bodo prispele v naslednjem letu). In, ali bo ustvarjena zadostna akumulacija za njihovo pokrivanje. Kolikor to ni jasno razvidno morajo vodilni ljudje dati jasno oceno in prevzeti odgovornost pred kolektivom kako bo s tem.
4. Koliko lastnih obratnih sredstev ima podjetje? S 1. 1. 1973 bo morala vsaka delovna organizacija razpolagati s tako količino lastnih in dolgoročnih (nad 5 let) bančnih sredstev, kolikor znašajo njihove lastne poprečne zaloge.
Vse delovne organizacije naj skupaj z SDK napravijo analizo s tega vidika. Delovna organizacija, ki ne bo imela sredstev v tej višini od leta 1975, ne bo mogla ničesar investirati. Vsa ta sredstva bo morala izdvajati za osebne dohodke. Posebej pogledati ali bo ta ukrep imel za posledico ustavitev kakšne investicije oz. onemogoče-nje sedaj planirane. Kaj nameravajo storiti vodstveni kadri v tem primeru?
NOSILCI: Sekretarji organizacij ZK, direktorji, sindikati, komisija za družbenoekonomske odnose, SDK.
ROK: 20. december 1972.
SDK naj predloži javnosti (sindikatu, Sob, SZDL, itd.) predlog vseh investicij z vidika zakonskih določil. Ali so vse investicije pokrite; tudi tiste iz negospodarstva. Vse take primere obravnavati in ukrepati.
Napraviti analizo, koliko sredstev je bilo vloženih v razne nedokončane objekte (Kolovec). Kdo je odgovoren (konkretno).
NOSILCI: SDK.
ROK: 20. december 1972.
Zahtevati, da inšpektorji uprave Sob točno analizirajo v vseh trgovskih podjetjih ali oblikujejo cene v smislu zakona.
NOSILCI: Sob, uprava Sob.
ROK: 15. december 1972.
Poročilo, kaj je s tako imenovanim državnim kapitalom v občini, stanovanjski sklad, DIF, itd.) kje so ta sredstva in kaj se namerava z njimi.
Kako se je vlagal kapital s področja naše podružnice?
Pregled naložb LB — podružnice in centrale na našem področju po komitentih.
1. v gospodarstvo:
— za investicije
— kratkoročna obratna sredstva
— dolgoročna obratna sredstva
2. negospodarske investicije
— šole
— vodovod
— ceste
Poročilo, kako se je delil ostanek dohodka ustvarjen v podružnici — med podružnico in centralo, ali se je vrnilo našim komitentom.
NOSILCI: Banka.
ROK: 15. december 1972
SAMOUPRAVLJANJE
Akcija okrog temeljnih organizacij združenega dela itd. prepočasi (ali pa sploh ne) poteka.
NOSILCI: Komunisti v sindikalnih organizacijah, direktorji.
ROK: 20. december 1972.
V statutih še vedno nismo določili načina za neposrednejše odločanje delavcev o bistvenih vprašanjih poslovanja. V občini so še vedno področja, ki so v celoti ali v pretežni meri odtujena vplivom delovnih ljudi (banka, urbanizem idr.).
Sklade in celoten sistem financiranja splošnih družbenih potreb (zlasti KS) pri skupščini občine Domžale moramo čimprej organizirati v skladu s 41. dopolnilom k ustavi SR Slovenije.
NOSILCI: Komunisti v sindikatih, delovnih organizacijah, Sob, uprava Sob, komisija za družbenoekonomske odnose, SZDL, Biro 71.
ROK: december 1972.
KADROVSKA POLITIKA
Pregledati moramo in prečistiti kadre v organih ZK in to po kriteri-
Nadaljcvanje na strani 11
jih glede tudi na določila demokratičnega centralizma
— poštenost
— delo na delovnem mestu
— v samoupravnih organih
— delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih
— članarina
Izvesti moramo diferenciacijo na osnovi Pisma tovariša Tita in sklepov 29. seje CK ZKS.
NOSILCI: Sekretarji organizacij ZK, komite, komisija za kadre.
ROK: januar 1973.
Na odgovorna delovna mesta je treba nastaviti poštene ljudi. Vsi, ki bodo izključeni iz ZK ali zapustili njene vrste morajo s položajev.
Pri izvajanju kadrovske politike so se pojavili odpori in neizvajanje dogovorov — meril.
Ukrepati je treba zaradi neizvršenih sklepov o kadrovskih zadevah v skupščini občine Domžale, kjer se je ZK mnogo trudila vendar ni bilo rezultatov. Tako pri davčni upravi, za ureditev socialnih služb, stanovanjske zadeve, kadrovska služba, načelniki, stimulativno nagrajevanje v upravi.
NOSILCI: Sekretarji organizacij ZK, komite, komisija za kadre.
ROK: januar 1973.
III.
Pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja ZKJ največji poudarek daje tudi borbi proti nezakonitemu poslovanju, ki povzroča veliko gmotno in moralno škodo ter nezakonitemu osebnemu prilaščanju, kot je kraja, podkupovanje, izrabljanje položaja za pridobivanje osebne gmotne koristi. Zato pismo zahteva, da organizacije in vodstva ZK sprejmejo ukrepe s katerimi naj bi poleg državne kontrole zagotovili tudi učinkovito neposredno delavsko kontrolo.
V zvezi s tem je konferenca sprejela naslednje sklepe o dejavnosti organizacij ZK v organizacijah združenega dela. Te organizacije naj pismeno predlože delavskim svetom predlog naslednjih konkretnih sklepov:
PRVIČ: Vsak delavec mora dobiti vsak mesec v roko pismeno poročilo (alternativa to poročilo naj bi razobešali na oglasne deske) iz katerega bodo razvidni osebni prejemki vseh delavcev v TOZD in vseh delavcev v organizaciji skupnih služb in vodilnih delavcev podjetja za tekoči mesec in kumulativno. Prikazani morajo biti vsi osebni prejemki izplačani pri blagajni podjetja, in sicer po osnovah, na temelju katerih so bili izplačani.
DRUGIČ: Vsak delavec mora dobiti vsak mesec v roko pismeno poročilo o višini tako imenovanih čistih stroškov za pretekli mesec in kumulativno. V ta pregled je zajeti stroške reklame, reprezentance, darila, stroški v zvezi z gostoljubjem, ki se izkazuje poslovnim partnerjem ob osebnih poslovnih stikih itd.
TRETJIČ: Za vse delavce je treba pripraviti pismeno poročilo o vseh gmotnih obveznostih delavcev pri podjetju do družbenih sredstev, ki z njimi razpolaga podjetje. Ta pregled mora obsegati poimenski spisek vseh zaposlenih, ki uživajo kakršnekoli gmotne koristi iz družbenih sredstev, ki z njimi upravlja podjetje.
Poimenični pregled delavcev, ki imajo kredit: višina kredita, namembnost, rok odplačevanja, stopnja obresti, kdo je sklepal o kreditu in na temelju katere normativne določbe, kakšno je trenutno stanje kredita, kako se kredit vrača, v kaj je bil uporabljen, kaj je z
imovino, ki je bila s kreditom pridobljena.
Poimenični pregled delavcev, ki kakorkoli po katerikoli osnovi dolgujejo družbenim skladom, ki jih upravlja podjetje. Poimenični pregled delavcev, ki uporabljajo družbeno imovino, ki z njo upravlja podjetje (avtomobili, prostori, delovna orodja, stroji, zasebna dela v obrtnih podjetjih itd.). V pregledu je potrebno točno navesti za kakšne dobrine gre, kdo je sklenil, da se dovoli osebna uporaba in na temelju katere normativne določbe ter v kakšni fazi je obstoječ dogovor v času, ko je poročilo sestavljeno.
ČETRTIČ: Za delavce je treba pripraviti pismeno poročilo s podobnim pregledom podjetij, ustanov in zasebnikov, ki dolgujejo organizaciji ter pregled podjetij, ustanov in zasebnikov, ki jim organizacija dolguje.
Pregled mora vsebovati podrobno razčlenitev, iz katere bo razvidno na kakšni podlagi so nastale medsebojne obveznosti, kdo je konkretno sklepal poslovne dogovore in na temelju katere odločitve samoupravnega organa, kakšno je trenutno stanje obveznosti, ali se odgovorno izpolnjujejo ali ne, kateri ukrepi so sprejeti, v primerih ko se medsebojne obveznosti ne urejajo po dogovorjeni dinamiki.
Vodstva organizacij ZK naj se zavzemajo, da se bodo na temelju teh pregledov sklicevali sestanki delavcev, na katerih naj bi vse te odnose proučili v luči Pisma.
2. Konferenca predlaga organizacijam ZK, da v pismeni obliki predlože DS v organizacijah, naj sprejmejo statutarni sklep (kolikor taka norma še ni uveljavljena), po katerem so samoupravni organi dolžni, da takoj suspendirajo z dolžnosti tako vodilno osebo, proti kateri je vložil preiskovalni sodnik obtožbo zaradi kaznivega dejanja osebnega izkoriščevanja, grabeža, kraje, poneverbe ali drugih oblik nezakonitega pridobivanja osebne gmotne koristi in izkoriščanje vodilnih položajev v ta namen.
3. Organizacije ZK naj prav tako pismeno zahtevajo od DS, da ob vsakem primeru, ko pride do škode na račun podjetja in v primeru, ko je podjetje povzročilo škodo drugim organizacijam in je zaradi tega obsojeno, ugotovi, kdo je za nastalo škodo osebno kriv in da o tem obvesti vse zaposlene.
4. Organizacija ZK je dolžna zahtevati od DS, da uredi z ustreznim pravilnikom ravnanje z zapisniki in dokumentacijo svojih sej kjer to ni urejeno. Zagotove naj, da bodo delavci informirani in sicer preko informativnih biltenov, oglasnih desk, da člani delavskih svetov obvezno poročajo o svojem delu v skupinah.
5. Komite bo na eni svojih prihodnjih sej proučil poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja in o delu davčne uprave občine. Na podlagi teh poročil bo sprejel sklepe o ustreznih političnih ukrepih.
6. Pri delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja pa je potrebno vnaprej zagotoviti, da bo celotna družbena akcija naravnana na tiste primere, v katerih gre za bogastvo, ki presegajo raven, ki jo je bilo možno doseči z delom in varčnim ravnanjem z zaslužki, ki so jih z delom pridobili delavci in njihovi člani družine. Družbena akcija ne sme ustvariti možnosti za nadlegovanje občanov, ki so trdo delali in varčno gospodarili z zaslužki. Pri teh občanih se ne sme ustvariti občutka negotovosti in nemira. Delo in rezultati dela morajo biti slej ko prej pot k boljšemu in udobnejšemu življenju. Vse napake, ki bi jih v tem pogledu storili, bo-
do samo usluga tistim, ki so dejansko bogateli na račun drugih pa se ves čas skušajo skrivati prav za tistimi, ki so si s trdim in varčnim delom ustvarili udobnejše življenje.
NOSILCI: Komite, predsedniki komisij pri konferenci in komiteju naj nadzorujejo in vztrajajo na sprejetih sklepih, in programe konkretizirajo v smislu programov in sklepov konference, sekretarji organizacij ZK, občinski sindikalni svet.
ROK: Do 15. decembra 1972 naj
Na posvetu iS sekretarji organizacij ZK v občini, ki sta ga vodila sekretar komiteja Aleksander Skok in predsednik komisije za kadre pri komiteju Franci Gerbec je sodelovalo 18 sekretarjev organizacij ZK. Pogovorili so se o nalogah komunistov po pismu predsednika Tita ter o nekaterih kadrovskih vprašanjih.
Razprava je potekala ob vprašanju, kako v organizacijah uresničujejo sklepe 3. občinske konference ZKS (predvsem kako je z uvajanjem delavske kontrole, tj. obveščanjem delavcev o položaju delovne organizacije, posebej v zvezi z novimi ukrepi, o osebnih dohodkih zaposlenih, kreditih za stanovanjsko gradnjo, dnevnicah, kilometrini, izdatkih za reprezentanco, odnosih do privatnega sektorja in drugem), pogovorili pa so se tudi o zaostritvi članske discipline ter sprejemu v organizacijo ZK.
Najprej poglejmo, kako je v organizacijah združenega dela:
Oljarna
Posebna komisija bo obdelala posamezna področja programa občinske konference ZK in nato seznanila s predlogi delavski svet in vodilne
TSUGŠ
Izdelali so akcijski program. Opažajo pa precejšnjo apolitičnost med pedagoškim kadrom.
Zdravstveni dom Domžale
Organizacijsko so se utrdili. Začeli so s političnimi pripravami na ustanovitev TOZD.
Toko
Izdelali bodo nov program. Kar se liče delavske kontrole pa bodo predlagali delavskemu svetu. Obravnavajo delo nabavne službe — koliko so kupili od privatnega sektorja. — Pripravljajo variante, kako bodo organizirali TOZD.
Univerzale
Organizacija je precej šibka. Kolektiv šteje 500 članov, v ZK pa jih je le 9.
Sklepe o informiranju delavcev, ki jih je sprejela občinska konferenca ZK, so pozdravili.
Napredek
Trgovsko podjetje Napredek je že ono leto TOZD v sklopu organizacije združenega dela ABC.
Akcijski program imajo, morajo pa izdelati še rokovnik.
Prihodnji teden bodo obravnavali sklepe 3. občinske konference ZK in poročilo tržnega inšpektorja.
Obravnavati pa bi morali tudi socialni položaj posameznikov v Občini, za katere se ve, koliko zaslužijo, živijo pa precej nad svojimi možnostmi, je dejal sekretar komiteja.
Slovenijales Radomlje
V skladu s sklepom konference bodo vsakega 10. v mesecu izobesili spisek osebnih dohodkov. O
komite skliče IV. sejo občinske konference in prvič poda poročilo o izvršenih sklepih.
IV.
NOSILCI NALOG SO OSEBNO ODGOVORNI, DA SPROTI OBVEŠČAJO KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE, KAKO IZVAJANJE POTEKA.
Opomba: S programom smo že seznanili vse nosilce nalog in organizacije ZK, zato vas kratki roki ne smejo motiti.
izplačilih .dnevnic in .kilometrin pa bodo obveščali tromesečno.
Tosama
Sprejeli so nekatere konkretne ukrepe. — Ob koncu leta ne bo nobenih reprezentančnih daril. — Odrekli so se širšemu proslavljanju 29. novembra, imeli so samo slavnostno sejo D S in obdarili jubilante. Organizirali so ideološki seminar.
Mlinostroj
Z uresničevanjem sklepov konference so malo v zaostanku. V teku je izdelava akcijskega programa. Ne vedo, če ne bo po izobešanju seznamov osebnih dohodkov prišlo do prepirov.
Postaja milice Domžale
Organizacijo ZK so šele ustanovili. Računajo na pomoč pri sestavi programa.
Helios
Delavski svet je že upošteval načela o obveščanju delavcev. Upajo, da bodo temu primerno delale tudi službe.
Na zboru kolektiva v Domžalah so sprejeli sklep, da Helios ostane enotna organizacija.
Sekretar komiteja pa je to organizacijo kritiziral, ker edina komiteju ne pošilja vabil za sestanke in zapisnikov sej.
Uprava skupščine občine
Formirali so posebno partijsko komisijo, ki bo za naslednji sestanek pripravila gradivo o delu davčne uprave. Seveda to ni samo stvar uprave, ampak tudi skupščine.
In Zveza komunistov v krajevnih skupnostih: Radomlje
Organizacija ZK se je notranje utrdila. Sekretar se je pogovoril s člani, ki neredno hodijo na sestanke in neredno plačujejo članarino.
Sprejeli so sklepe in zadolžitve, da se poživi delo drugih organizacij, ki so neaktivne (SZDL, ZMS).
Predlagajo naj komite sklice spomeničarje in druge borce, ki se ne udeležujejo sestankov in se z njimi pogovori.
Domžale
Obravnavali so delo mestnega aktiva v Domžalah ter sprejeli sklep, da je treba narediti konec razprtijam v tem aktivu.
Izdelali so program. — Na prihodnji seji bodo obravnavali tudi, kako posamezniki izpolnjujejo članske obveznosti.
Vir-Dob
Po razpravi so sprejeli program dela. _ večkrat so obravnavali delo SZDL in ZMS, ki slabo delata.
Trzin
Komuniste so zadolžili za delo v nekaterih drugih organizacijah. Problem so imeli s SZDL in mladinsko organizacijo. — Vsak komunist, ki deluje v drugi organi-
Nadaljevanje na strani 12
Posvet s sekretarji organizacij ZK
zaciji, bo moral sedaj na sestanku poročati o svojem delu. Črni graben
Program so izdelali. Opažajo nestrpnost ob drobnih problemih v kraju (asfaltiranje ceste). Predlagali so, da poslovanje krajevne skupnosti pregleda SDK.
Moravče
Aktivirali so tudi SZDL. Dogovorili so se z vsemi predsedniki društev in organizacij, da pripravijo program dela.
Sekretarji organizacij ZK so nato še 'poročali, kako poteka razčiščevanje s člani, ki ne izpolnjujejo disciplinirano članskih obveznosti. Poročali so tudi, kako poteka sprejem v organizacijo ZK. Razen v TSUGŠ, kjer bodo (skupaj z dijaki iz poklicne šole) dobili 30—40 novih članov, je sprejem v organizacijah v večji ali manjši meri zelo slab. Do konca leta bodo predvidoma nekaj kandidatov sprejeli še v Napredku, Oljarni, Mlinostroju in Postaji milice Domžale.
Sprejeti dogovori
Po razpravi sta sekretar komi-
Uvod:
Izvršni odbor OK SZDL Domžale je na seji 25. 10. 1972 poslušal branje pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ. Po obširni razpravi je bil sprejet sklep, da je treba zaradi preoiziranja nalog organizacij SZDL, ki izhajajo iz pi9ma, izdelati analizo izvajanja dokumenta SZDL danes. V tej analizi je treba ugotoviti, kako poteka uresničevanje dokumenta SZDL danes, kdo je bil za izvršitev posameznih nalog odgovoren in zakaj je izvršitev nalog v zaostajanju. Na 'Osnovi tega je treba pripraviti akcijski program delovanja občinske konference in njenih organov in pregled komunistov in njihovega dela v SZDL, ki naj temelji na izvrševanju nalog in >na oceni odgovornosti za neizvršene naloge ali odstopanje od politike ZKJ.
Vloga SZDL v političnem delovanju
»SZDL danes« definira organizacijo kot splošno politično organizacijo in bistveni sestavni del samoupravljanja. Zato se SZDL opredeljuje za zgodovinski interes delavskega razreda. Pri tem je treba poudariti, da komunisti v SZDL zagotavljajo s svojim delovanjem socialistično in samoupravno vsebino delovanja organizacije. S krepitvijo domoikratične svobode in samoupravljanja se širijo okviri socialistične demokracije. Zato si organi SZDL ne prilaščajo pravice sprejemanja odločitve v imenu delovnih ljudi.
Krajevna samouprava
V občini Domžale je že dalj časa prisotna ocena, da delovanje političnih organizacij ne rezultira iz pobud in potreb baze, ampak se še vedno ohranjajo in gojijo odnosi, ki temeljijo na dejavnosti, ko se politično življenje usmerja iz centrov politične moči in odločanja. Zaradi tega je v političnem življenju občine še vedno prisoten interes posameznih vplivnih funkcionarjev, ki poskušajo zaradi take situacije  manipulirati  z  mnenji In
teja in predsednik komisije za kadre predlagala naslednje sklepe:
1. Sekretarji organizacij ZK odgovarjajo, da sc sklepi 3. občinske konference ZK dosledno realizirajo.
2. Če se pojavijo težave, odpori, problemi, so sekretarji to dolžni takoj sporočiti komiteju.
3. Na vsakem sestanku je treba najprej pregledati realizacijo sklepov prejšnje seje.
4. Sekretariati morajo za sejo organizacije že pripraviti predlog sklepov.
5. Članske obveznosti je treba urediti do konca leta. Akcija bi se morala v osnovnih organizacijah zaključiti konec novembra.
Z novim lotom se bo začel popis vsega članstva. V zvezi s to nalogo morajo v organizacijah določiti cvidentičarja, ki ga bo potem komite seznanil z nalogami.
6. Sekretariati morajo pregledati kadrovsko zasedbo vseh najpomembnejših mest (v družbenopolitičnih organizacijah in delovnih organizacijah) v svoji sredini.
T. P.
stališči občanov in na osnovi tega krepiti svoje osebne pozicije.
Krajevna samouprava je osnovno področje delovanja SZDL, ki v sklopu vseh nalog zavzema pomembno mesto. Tako smo v aprilu organizirali celodnevni posvet s predstavniki krajevne samouprave in na osnovi tega izdelali izhodišča za kriterije pri delitvi sredstev, ki jih za to nameni občinska skupščina iz proračuna in skladov. Ugotavljamo precejšnjo zavzetost organov krajevne samouprave za izvršitev teh sklepov in zaprtost skupščine in interesnih skupnosti.
Nekatere slabosti vodstev v občini
Opraviti imamo z zaprtostjo organov in slabostmi, ki avtarkiji forumov sledi. Ta ocena se nanaša tako na organe SZDL kot na skupščino in ostale politične organizacije, zlasti pa ZMS. Osnovna ugotovitev pri tej oceni je, da člani ZK v teh 'organih in organizacijah ne izvršujejo sklepov in dokumentov, kot so sprejeti, in to zaradi podcenjevanja neposrednega vpliva delovnih ljudi na delovanje vodstev v skupščini, političnih organizacijah in društvih je bilo možno kljub dobrim sklepom vnašati v politično delo elemente politikantstva, ne pa odgovorne odnose odgovornih organov in posameznikov do sprejetih sklopov. To so tudi razlogi za zaostajanje izvrševanja določil ustave o TOZD in financiranju krajevnih skupnosti.
SZDL in zdravstveno varstvo občanov — solidarnost
V problem neupravičenih socialnih razlik se je Socialistična zveza doslej vse premalo poglobila, zato v občini ni enotnega pristopa. Razen skupnosti otroškega varstva so se na tem področju angažirali samo organi skupščine in občinske organizacije ZK. Po naravi stvari pa je osnovni pogoj za izdelavo celotne ocene stanja javne razprave o teh problemih znotraj SZDL. Pri tem imajo pomembno vlogo zlasti interesne skupnosti, ki lahko s svo-
jim organizacijsko kadrovskim potencialom veliko pripomorejo k javnosti dela, zlasti pa oblikovanju mnenja in stališč občanov ob vsaki javni razpravi, ko sc dogovarjamo za pomembnejši sklep v zvezi z družbenim in socialno materialnim položajem občana v naši skupnosti.
Zdravstveno zavarovanje in problemi združevanja skupnosti so poglavje, kjer moramo ugotoviti, da SZDL situacije ne obvlada, zato sc je pobuda za združevanje delavskega in kmečkega zavarovanja pojavila v politično neugodni situaciji. Za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja sedanja politična situacija ni povsem ustrezna zaradi tega, ker smo zaradi pobude nekaterih struktur za združitev šli v združevanje obeh skupnosti v trenutku, ko najbolj iskreno razpravljamo o razbremenjevanju gospodarstva, ko menjamo davčni sistem in pripravljamo prerazdelitev družbenih bremen na kategorije prebivalstva, ki so bile do sedaj privilegirane. Poleg tega v kratkem času zdravstvo ne bo sposobno nuditi kvalitetnih uslug zaradi pomanjkanja sredstev in kadra, zato bo po izvršeni združitvi obeh zavarovanj prišlo do zniževanja nivoja doseženih pravic v zdravstvenem zavarovanju delavcev. Mi pa smo iz agitacijsko propagandnih razlogov občanom obljubljali, da se ta nivo ne bo znižal, ampak se bo zelo hitro izboljšalo zdravstveno varstvo kmetov. Ker se bodo obremenitve vseh flnanscrjev zdravstvenega varstva prebivalstva zvišale, pomeni to odmik od začrtane politike v stabilizacijo.
Dobre rezultate je občinska organizacija SZDL zabeležila ob akcijah solidarnosti. V zadnjem času smo razen angažiranj obrtnikov ;n krajevnih organizacij za pomoč Po-murju zabeležili lep uspeh tudi z razstavo ročnih del, ki jc imela namen zbrati sredstva za prispevek za gradnjo onkološkega inštituta. -
Občani — skupščina in medsebojno obveščanje
Večkrat jc bilo ugotovljeno, da je treba zagotoviti večjo javnost dela skupščine in njenih skladov, zlasti pa o izvršenih sklepih obveščati sodelujoče v razpravi in širšo javnost.
Nekateri skladi (cestni in sklad za urejanje mestnih zemljišč) niso v celoti spoštovali kriterijev in dogovorov, ki jih je oblikovala SZDL na seminarju za predsednike SZDL in KS. Poleg tega jc skupščinska komisija za varstvo borcev predlagala spremembo odloka z obrazložitvijo, da spremembo podpira občinska organizacija ZZB, kar pa ni res. Zato je uskladitev delovanja politično izvršilnih organov pri skupščini z idejno političnimi izhodišči političnih organizacij primarna naloga vseh izvršilnih organov v SZDL. Ob vsakem odmiku od naravnanosti k izvajanju sklepov ZK je zato treba zaostriti osebno odgovornost in ostro obsoditi vsako samovoljo.
Socialistična zveza in SLO
Pomembno področje, kjer SZDL ni pristojna, je SLO. Za to so odgovorni komunisti v izvršilnem odboru SZDL ter predsednik, podpredsednik 'in sekretar. Imenovani so po Pravilih in Poslovniku SZDL zadolženi, da delo občinskih organov organizirajo, s tem da pritegnejo k sodelovanju in aktivnosti čim širši krog občanov, posebej pa strokovnjakov po posameznih področjih. Prav na področju SLO pa razen izvolitve koordinacijskega odbora in personalne udeležbe v vaji »Pšata 72« ni bilo ničesar 'Storjenega. Obstaja akcijski program ZK na področju SLO in program republiške konference za delo koordinacijske-
ga odbora, vendar stvari stojijo. V zadnjem času je bilo z izvolitvijo novega predsednika koordinacijskega odbora za SLO zagotovljeno, da se pripravi program tega organa in prične z izvrševanjem osnovnih nalog. Za nadomestitev zamujenega bomo pripravili program dela tega organa in v dogovoru z ustreznimi organi ZK še kadrovsko okrepili koordinacijski odbor za SLO. Z odbori za SLO in drugimi organi se pripravlja posvet o uskladitvi nalog in povečanju dejavnosti na tem področju.
Delegatsko razmerje
Razvoj delegatskega sistema in razmerij na tej osnovi v duhu tez za novo ustavo pridobiva na pomenu. Zametki tega sistema so že v poslovniku občinske konference, ki predvideva delegatski princip sestave konference in njenih organov. Poleg tega je na takem principu izvoljena kandidacijska konferenca. Razprave v teh organih pa so pokazale, da delegati svojega poslanstva v konferenci ne jemljejo kot zastopstvo 'voiljivcev-občanov, ampak imajo funkcijo kot tako več ali manj v zakupu. Za to so razprave usmerjene več v to, kaj misli posameznik o določenem vprašanju; skoraj nič pa ne pride do izraza stališče volivcev, ki so te posameznike izvoliti. Tako oceno zaslužita predvsem zadnje zasedanje kandidacijske konference za volitve članov predsedstva SRS in volilna konferenca občinske organizacije SZDL Domžale. Tak odnos delegatov, zlasti tistih, ki so člani ZK, tudi določa nivo razprav in preciznost sklepov, zlasti pa njih izvrševanje. Zato bo osnovna naloga SZDL organizirati izobraževanje delegatov, naloga ZK pa zagotovitev vpliva preko delegatov komunistov na prinoipiclno stališče v konferenci in njenih organih in zagotovitev izvršitve demokratičnega centralizma za komuniste v SZDL.
Posebej bo treba zaradi ugotovljenih odklonov in dosedanjih slabosti pripraviti sistem izobraževanja in usposabljanja delegatov za njihovo odgovorno delovanje v skupščinah. Posebej bo treba paziti na poslovnike skupščin in ostalih organov, ki bodo temeljili na delegatskem sistemu, iko bomo določali način in obseg delovanja posamezne delegacije in delegata. Posebej bomo pazili na razmerja, ki so dogovorjena v SZDL za kadrovsko politiko in zato preko ustreznih organov zagotavljali ustrezno strukturo delegacij.
Kadrovska politika
Kadrovska politika v občini doslej nii bila pravilno vrednotena po vseh vidikih. Zato jc bilo nesorazmerno več naporov vloženih v izvolitev skupščine in njenih organov kot pa v izvolitev občinske konference SZDL in njenih organov. Zaradi tega, ker politika ni bila enotna, jc prihajalo tudi do prevelike kuimulacije funkcij in neustreznega razporeda kadrov. Poleg tega pa smo zaradi pomanjkanja usposobljenih kadrov in zaradi mnenja, da nekatere vodilne funkcije lahko opravlja samo ožji krog »uglednih« občanov-tkomunistov, dovolili v kadrovski politiki 'nenačelno .kombinatoriko in elemente privatizacije kadrov. Najhujši odkloni na tem področju so v sestavi in vodstvih organov Sob, v nekaterih organih SZDL, ki zaradi tega ne izvršujejo svojih nalog, da ne omenjamo podobnih problemov v drugih organizacijah in društvih. Posebej jc treba opozoriti na kršenje principov demokratičnega centralizma pri postopku za volitve v občinsko kon-forcnoo SZDL, ko je nastala urad-
Nadaljevanje na strani 13
Ocena izvajanja dokumenta SZDL danes
Sprejeto na 16. seji izvršnega odbora OK SZDL — 14. 11. 1972.
na lista kandidatov za posamezne funkcije ob sodelovanju in sklepanju komiteja in njenih organov; neuradna, zakulisna in na osnovi osebnih interesov sestavljena lista pa mimo kriterijev. Nespoštovanjc kriterijev je sledila še akcija 25 poslancev, s katero se je moralo zaključiti obdobje nenačelnega pristopa h kadrovski politiki. Odstopi v zvezi s to akcijo so na koncu le zagotovili izvršitev sklepov in kadrovskih rešitev v obliki in na način, kot jih je zahtevala in podpirala občinska organizacija ZK (komite in kadrovska komisija).
Taka nedoslednost pa je ponovno prisotna v pripravah na nove volitve, ko nekatere skupine mimo SZDL evidentirajo predsednika. Posamezniki v koordinaciji za kadre pa ise ne držijo dogovorov o organizaciji evidentičarske službe, ki pripravlja na osnovi idejno-politič-nih izhodišč evidenco kadrov za delegacije ob prihodnjih volitvah. Posebej je treba omeniti odnos nekaterih kandidatov ob zadnjih nadomestnih volitvah za poslanca republiškega zbora. Štirje 'kandidati
Pred nekaj dnevi je Cestno podjetje iz Domžal temeljito popravilo cestni odsek Moravče—Peče. Cesta je bila v zelo slabem stanju. Močni vzponi in spusti ne morejo kljubovati nalivom, ki odnašajo s ceste pesek in ga odlagajo v obcestnih kanalih.
Cesta je zdaj posuta, kanali pa očiščeni. Verjetno bo taka ostala vse do pomladi. Ta cesta je velikega pomena za vse občane, predvsem pa za šoloobvezne otroke, zlasti sedaj, ko je dobila Osnovna šola »Jurij Vega« Moravče kombi, s katerim prevaža otroke v šolo.
V Moravčah jc pričel z delom Radioklub, ki si jc našel prostor v Partizanskem domu. Oprema je sicer še skromna, saj imajo radioamaterji na razpolago trenutno le UKV oddajnik, okrog katerega se večer za večerom zbirajo moravski radioamaterji. Člani radiokluba pa so pred nedavnim naročili nov kratkovalovni oddajnik japonske izvedbe. Šele z nabavo tega oddajnika bo radioklub lahko polno zaživel. Želja pa jc, da bi v radioklubu delalo čimveč članov, zlasti mladincev in pionirjev.
Občani Serjuč že dalj časa zbirajo sredstva za rekonstrukcijo ceste, ki povezuje to vasico z Moravčami. Zbrali so že znatna sredstva. Jasno pa je, da vseh komunalnih problemov sami ne bodo mogli rešiti, zato pričakujejo, da jih bo pri njihovih naporih podprlo tudi podjetje »TERMIT«, ki to cesto tudi uporablja.
AMD Moravče organizira vsako leto dva tečaja za voznike A in B kategorije. Pravkar zaključujejo tečaj, ki ga je obiskovalo preko 25 kandidatov. V zadnjih letih je društvo naredilo velik korak naprej, saj so kupili mnogo učil: modelov, dlafilmov, slik itd. Letos pa so kupili še nov avto, ki bo veliko pripomogel, da bodo kandidati čim-bolje in čimhitreje pripravljeni na izpit.
Mladina vključena v krajevno organizacijo ZMS Moravče je postala zelo aktivna. Za svoje potrebe so uredili posebno klubsko sobo v Partizanskem domu.
Osnovna šola »Jurij Vega« Moravče je v zimski sezoni 1972/73 organizirala ŠOLO ZA STARŠE. Zanimanje s trani staršev je izredno veliko, saj je bila udeležba na prvem predavanju močno nad pričakovanji. To pa da slutiti, da se
niso pristali na kandidaturo. Peti kandidat pa je predstavnikom vo-livne komisije pristanek odklonil in izjavil predsedniku Sob, da bi ga lahko že prej poklical zaradi pristanka, ne pa, da ga »neki tovariši« prosijo za pristanek na kandidaturo. Uveljaviti moramo princip stalnega evidentiranja, ki bo take odklone eliminiral. Za to bomo ob večji izbiri možnih kandidatov, ki ustrezajo kriterijem možno postopek kandidiranja voditi brez kakršnihkoli pretresov in kadrovske kombinatorike. S tem bomo istočasno dosegli tudi to, da bode ustrezni kandidati pristali na kandidature ker zaradi dosedanjih sla bosti izgubljamo resnično sposobne občane iz kadrovskih kombinacij. Zagotoviti moramo, da bo nosilka vseh postopkov evidentiranja in kandidiranja organizacija SZDL preko svojih organov ne pa skupine posameznikov kot doslej.
Zaključek
SZDL bo izvršila svojo temeljno nalogo, zapisano v uvodu, lc tako, da bo naprej v lastnih vrstah za-
stari! vse bolj in bolj zanimajo za vzgojo in izobraževanje svojih otrok.
29. novembra je Osnovna šola »Jurij Vega« Moravče pripravila zelo uspelo proslavo. Ob tej priliki so bili vsi cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo, pionirji zadnjih razredov pa v organizacijo ZMS.
Po svečanem sprejemu so bili pionirji in mladinci tudi pogoščeni.
Od 1. septembra dalje obiskujejo malčki v Moravčah MALO ŠOLO. Letos prihaja v šolo kar 56 cicibanov, ki so razdeljeni v dve skupini. Trikrat tedensko odpro šolska vrata in le redko se zgodi, da bi kdaj kateri manjkal.
Mamice pa si želijo, da bi bila MALA ŠOLA vsaj v prihodnjem šolskem letu vsak dan, saj bi se tako nekoliko ublažilo sedanje stanje, ko na moravškem še ne dela nobena varstvena ustanova.
Aktivnost Zveze komunistov in drugih družbeno političnih organizacij se je po pismu tov. Tita zelo povečala. Tako je bila Konferenca SZDL v Moravčah izredno dobro obiskana. Na njej so obravnavali predvsem naloge po pismu tov. Tita. Istočasno pa so izvolili tudi nov odbor.
IZ LUKOVICE
Leto 1972 se poslavlja in zakaj ne bi nekoliko pometli po naši Lukovici, kjer metla zdaj mnogo lepše drsi, saj je kraj letos precej spremenil svoj videz.
V sporazumu z občino smo uspeli asfaltirati središče Lukovice, cesto od čevljarske delavnice v novo naselje za zdravstvenim domom in cesto proti prireditvenemu gozdičku, kjer je bil tudi letos Rokovnjaški tabor; in še eno — na Brdu gradi Čebelarska zveza mikavno poslopje za čebelarski izobraževalni center, ki bo verjetno kmalu pod streho, saj grade že tretje nadstropje.
Zahvaliti se moramo občanom v našem okolišu, ki so že ali še bodo plačali namenski -samoprispevek za preurejanje našega okoliša, Komunalnomu podjetju Domžale, ker je podprlo modernizacijo ceste na Brdo z dva tisoč petsto dinarji, Tu-ristično-olepševalnemu društvu Brdo, ki je za isto cesto dalo dva tisoč dinarjev, in vsem, ki so pripomogli z manjšimi zneski.
gotovila demokratičnost in direktno odgovornost delegatov posameznih organizacij, ki so izvoljeni v organe SZDL (vsi koordinacijski odbori in ostali organi). V dosedanjem delu se je pokazalo, da samo predstavnik ZK, ZRVS in skupščine izvršujejo in izvajajo naloge koordinacijskih odborov na način, ki je predviden s poslovnikom. Ostali predstavniki pa sodelujejo v koordinacijskih odborih kot »posamezniki«, zato je tudi delo teh organov nepopolno in obremenjeno v vrsto odklonov.
Zato bomo zagotovili, da bo vsak predstavnik svoje organizacije v koordinacijskem odboru dobil od izvršilnega organa v svoji organizaciji s sklepom zagotovljeno pooblastilo za delovanje v koordinacijskem odboru. Ker koordinacijski odbori opravljajo svoje naloge v skladu s poslovnikom, je treba zagotoviti temu ustrezno tudi strukturo članov in za to uveljaviti delegatsko razmerje.
Na osnovi tega mora občinska konferenca z vsemi sredstvi krepiti delovanje    krajevnih organizacij
Uspeh ni majhen, ob cesti v Rokovnjaški gozdiček smo postavili dve sodobni cestni svetilki, ki že štiri mesece širita prijetno svetlobo in sta pomagali gostom na letošnji prireditvi, da so lagodno prišli v gozdiček in nazaj v Lukovico.
Bodimo zadovoljni, da so dela končana, da so letos gostje na ro-
Zakonca Angela in Luka PAJER te dni praznujeta 50-letnico skupnega življenja.
V Ihanu zlate poroke že dolgo ni bilo. Zato pa je bilo pri Pajer-jevih, ko sta ata in mama že 50 let skupaj, pred dnevi zelo veselo.
79-letni ata Luka in 72-letna mama Angela sta oba prava Ihanca. Ata je pravzaprav s Sela, kar pa Ihanci štejejo tako ali tako za Ihanca.
V Ljubljani se je Luka izučil za rezbarja. V I. svetovni vojni ga je doletela ruska fronta — Galicija. Po vojni se je zaposlil pri znanem domžalskem rojaku, kiparju Petru Lobodi. Z mamo sta se vzela leta 1922. Ata je prevzel manjšo kmetijo, pa tudi svojega poklica sprva še ni opustil. Se deset let je delal kot rezbar, kasneje pa je ostal doma in bil le kmet.
»Teh 50 let,« pripoveduje, »hitro so minila. Vojna je v vsem najhujša. Spominjam se, ko sem odhajal v partizane. Ravno tedaj so ustrelili učitelja Perka in Hribarja.
SZDL. Zaostriti je treba odgovornost vseh nosilcev nalog za izvedbo akcijskega programa občinske konference SZDL. Izvršni odbor mora sprejeti na osnovi analize sklep o zaostritvi odgovornosti vseh, ki so do sedaj pri izvršitvi nalog delali mimo sprejetih sklepov. Izdelati je treba akcijski program za občinsko konferenco in izvršni odbor do maja 1973.
V delovanju občinske organizacije SZDL je treba zagotoviti mnogo večji vpliv članstva preko vseh oblik: javne razprave, seminarjev, tiska, zborov volivcev itd., na sprejete sklepe v zvezi z delovanjem SZDL, zlasti pa na tiste sklepe, ki usmerjajo delovanje skupščine občine.
Ta dokument je treba obravnavati na seji občinske konference in s predsedniki KO SZDL in KS.
Skupaj z občinskim komitejem ZK je treba zaostriti odgovornost vseh komunistov za idejno politično delovanje v organizacijah in jih v primeru kršitve sklepov pristojnih organov in statuta ZK tudi klicati na odgovornost.
kovnjaški tabor prihajali po lepših cestah in da je bila izletnikom, ki obiskujejo rojstni kraj našega pisatelja Janka Kersnika, Lukovica bolj všeč, in nazadnje, da tudi mi manj-krat snažimo čevlje in obleko, ker je blatnih cest manj!
Valentin Peme
Sin Luka mi je v sklopu kamniško-zasavskega bataljona 22. novembra 1944 padel. Hudo je bilo to. Kar se pa mame tiče, z njo bi želel preživeti še enkrat tako življenje.«
Mama Angela je dala življenje osmerici otrok: Luki, Angeli, Francki, Tonetu, Mari, Heleni, Bozu in Anici. Ob osmerici lačnih ust — za drugo kot za delo ni bilo časa — je bilo treba najti pota, da se taka družina preživi.
»S konjičkom sem včasih vozila sadje v Ljubljano, da smo se preživeli. Razumela sem se z atom. Ker sem vedno bila bolehna, nisem nikoli pričakovala, da bova to doživela — tak jubilej.«
Vsa družina Pajerjevih — sedem otrok s slavljencema —slavi njunih 50 let skupnega življenja. Prijatelji so in povezani bolj kot bi človek pričakoval. V skromnosti, v kateri je družina živela, temelji ta njihova povezanost, ki je atu in mami še danes — ob njunem prazniku, h kateremu jima čestita tudi Občinski poročevalec — največji dar.
Novice iz Moravske doline
Kaj delajo jamarji?
14 ur v Majčevi jami
Društvo za raziskovanje jam »Simon Rohič« Domžale, ki deluje v okviru občinskega odbora ljudske tehnike Domžale, dobro napreduje pri odkrivanju podzemlja. Večji uspeh je letos doseglo pri raziskovanju Majčeve jame pod Javoršči-oo. Ta jama našim bralcem ni neznana. O njej smo pisali žc pred leti.
V to jamo smo se jamarji prvič spustili pozimi 1963. leta. Zamikala pa nas ni zaradi nekaj čez 20 m globokega brezna, ki je brez kapnikov, ampak predvsem zaradi 'močnega prepiha. Domnevali smo, da se za majhno ožino, v katero je pihal tako močan veter, da je eci-tilenka takoj ugasnila, skriva velika podzemska jama. V letu 1969 se je s pomočjo nekaterih jamarjev-do-mačinov posrečilo prodreti dalje v jamo. Organizirali smo 4 večje akcije. Sele pri 4. -smo uspeli prodreti do dna. Težava je bila v tem, ker nam je manjkalo jamarske opreme, da bi se lahko spustili do dna. K nadaljnjemu raziskovanju Majčeve jame nas sili tudi sklep ribiške družine Bistrica Domžale, da bo pod Kokoš n jami zajezila potok Račo. Voda bo poplavila nižinsko področje od Kokošenj do mostu pod Selom. Nivo Rače se bo dvignilo od 2 do 4 metre. Verjetno se bo dvignil tudi nivo podzemeljskih potokov. Prav zaradi tega je bil program dela zadnje akcije zelo obsežen. Jamo smo izmerili in izgoto-vili načrt. Skupna globina jame znaša 153 m. To pomeni, da smo se spustili pod Javorščico skoraj na nivo Rače. Vidni so ostanki pogostih poplav — blato na stenah spodnjega rova. Ker je ob spuščanju v jamo začelo deževati in je bilo zelo oblačno, smo morali zlasti v spodnjih rovih z delom pohiteti, da bi nas ob nenadnem naraščanju vode v jami le-ta ne zalila in zaprla pot skozi rov na površje. Ob 9. uri smo se spuščali s plinskimi svetilkami na čeladah v skrivnostni
podzemeljski svet. Po naporni hoji in postavljanju lestvic ter premagovanjem brezna za breznom, smo se okrog šeste ure zvečer približali cilju, dnu jame Tu je imel Silvo — najmlajši jamar — majhno smolo. Zdrsel je po blatni strmini v majhno brezno. Čeprav se je malo popraskal, je brž zakričal: »Nič mi ni!« Potem je akcija potekala normalno, brez spodrsljajev. V jami, posebno v spodnjem rovu, smo naredili več fotografskih posnetkov. Jama je kapniško zelo bogata. Zal, širšemu krogu obiskovalcev ne bo nikoli dostopna. Omeniti jc treba tudi podzemska jezera, ki so med seboj povezana z v živo skalo izjedenimi potoki. Večje jezero je imelo ob obisku premer okrog 4 do 5 m iin smo ga zaradi gladkih sten le težko obšli, nekateri so se celo okopali. Na koncu jame voda odteka v špranjo, ki zapira pot naprej. Slišati je le še precej močan slap. Tu smo vodo barvali. Barvanje pa se žal zaradi močnega naliva in narasle Rače ni obneslo. Čeprav smo 2 dni opazovali izvire od Zaloga do Kunštovega mlina pod Selom, nismo mogli ugotoviti, kje priteče na dan voda iz Majčeve jame.
V jami smo našli tudi jamskega hrošča, veliko jamskih kobilic, netopirjev in pajkov.
Ko smo sredi noči lezli lačni in utrujeni na površje skozi skromen vhod, nas je začelo močiti. Zunaj je že močno deževalo.
Obogateni z novimi odkritji in prijetnimi doživetji, smo akcijo končali opolnoči.
Seveda pa Majčeva jama še daleč ni raziskana, saj se kažejo vodno novi rovi in drugi kraški pojavi v njej, ali v njeni bližini. Majčeva jama je torej sistem številnih podzemskih brezen v domžalsko-mo-ravškem osamelem krasu. Ugotoviti bo treba tudi zveze s sosednimi jamami in možnost izhoda iz spodnjega rova.
Iz naših krajevnih skupnosti
Radomlje, Preserje, Homec-Nožice In Rova so nekdaj tvorile radomeljsko občino. Danes so vsaka za sebe krajevna skupnost. Vsaka se na svoj način bori za čim lepše uspehe na vseh popriščih družbeno-poli-tičnega, kulturnega in gospodarskega področja. Kakšni so bili dosedanji uspehi teh krajevnih skupnosti je razvidno iz mnogih zapisnikov sej Svetov teh skupnosti. Ti uspehi so bili odvisni in rezultat prizadevnosti članov teh Svetov. Tam, kjer je viselo vse delo le na enem samem človeku, to je predsedniku Sveta, uspehi prav gotovo niso bili taki, kot so občani pričakovali. Mnoge obljube so ostale samo na papirju. So pa, kot povsod, tudi častne izjeme. Naj omenim samo tov. Nado Tomšič iz Rov, ki Je sicer občinski odbornik. Vendar je neverjetno iniciativna in uspešna pri svojem delu. Njej se morajo prebivalci Rov in okoliških vasi zahvaliti, da so prišli do asfaltirane ceste iz Radomelj do Rov. S prepričevanjem in dejstvi je nabrala sama preko 6 milijonov starih dinarjev prostovoljnih prispevkov za asfaltiranje te ceste, kar Je ogromno z ozi-rom na male vasice na tem področju. Prav tako žanje lepe uspehe pri svojem delu svet KS Homec-Nožice. ki sedaj končuje še zadnje asfaltiranje svojih ce3t In je potrebni denar zbral sam s pomočjo sprejetega krajevnega samoprispevka. Svet KS Radom-
lje pa ima večji delokrog, zato tudi več težav in ovir. Tudi Radomeljčani so asfaltiral večino svojih cest. Vendar še čaka na dovršitev del novo radomeljsko pokopališče, čaka gradnja otroškega vrtca, gradnja avtobusne postaje v Radomljah in ureditev križišča sredi Radomelj. Pošteno bodo morali poprijeti vsi odgovorni činitelji, da bodo vse preje navedena dela tudi izvršena. Radomlje postaja z leta v leto vedno bolj naseljeni kraj, tako nastajajo tudi vedno večje potrebe po urejenih komunalnih napravah. Radomlje morajo dobiti večjo pisarno za vodenje Krajevnega urada s potrebnimi administrativnimi močmi, ki bi prevzele celotno administracijo za vse štiri krajevne skupnosti. V Radomljah bo nujno treba poiskati nove večje prostore za zdravstveno ambulanto. Morda bi bili primerni prostori za to v nekdanji trgovini Napredka v Radomljah. Okoliš radomeljske pošte Je tako obsežen, število prebivalstva raste, da bi bilo treba čimpreje dobiti nove, večje prostore za pošto. Tudi Preserčani so pridni In nabirajo denar, ker bi radi asfaltirali Pelechovo cesto, radi bi si zgradili svoj dom družbenopolitičnih organizacij, potreben bi bil pločnik na Pelechovl cesti Itd. Vsem želimo še večje aktivnosti In še več delovnih uspehov.
Nace Vodnik
Ob priliki praznovanja občinskega praznika je Sob Domžale podelila priznanja številnim družbeno aktivnim občanom. Predsednik skupščine (na sliki) podeljuje priznanje Stanetu Kovaču.
Narodni heroj Mirko Jerman
Priljubljeni in znani partizanski komandant ter neutrudni družbenopolitični delavec Mirko Jerman praznuje te dni šestdesetletni življenjski jubilej. Rodil se je 13. decembra 1912 v Šmarci. Po končani osnovni šoli in obrtni šoli je postal
samostojni obrtnik v domačem kraju. Že kot vajenec je aktivno deloval v športnih in kulturnih društvih, konec tridesetih let pa je sodeloval tudi v akcijah, ki so jih organizirali prvi komunisti. Po okupaciji mu je vojno-revolucionarni komite zaupal pomembne naloge pri ustanavljanju dupliške bojne skupine. Organiziral je prve napisne akcije po napadu Nemčije na SZ, 27. julija 1941 pa je kot vojaški vodja dupliške grupe pomembno prispeval k uspehu prvih uporniških akcij. Po vstaji je bil nekaj časa tudi komandir kamniško-dupliške čete. Po razbitju kamniške čete je odšel na Dolenjsko, kjer se je vključil v dolenjski bataljon oziroma v dolenjski odred, v katerem je opravljal dolžnost odrednega intendanta.
Po ustanovitvi Gubčeve brigade je bil v njej na odgovornih obveščevalnih in intendantskih dolžnostih. Njegova želja, da bi spet prispeval k uspešnemu razmahu narodnoosvobodilnega boja na domačem območju se mu je izpolnila spomladi 1943, ko se je kot prostovoljec vrnil v kamniško-zasavski odred, v katerem je opravljal dolžnost komandirja čete. Najpomemb-
nejši Jermanovi vojaški uspehi pa so vezani na Šlandrovo brigado, v kateri je bil najprej komandir čete, nato pa komandant II. bataljona, operativni oficir, načelnik štaba brigade, namestnik brigadnega komandanta, od avgusta do konca oktobra 1944 pa je bil njen komandant. Nato je bil do konca vojne še na treh pomembnih dolžnostih: kot načelnik oficirske šole v Beli Krajini in kot načelnik baze glavnega štaba NOV in PO Slovenije v Dalmaciji ter kot načelnik operativnega odseka komande mesta Trst.
Po osvoboditvi je poglabljal svoje vojaško znanje. Končal je višji oficirski tankovski tečaj v Leningradu in višjo vojno akademijo v Beogradu.
V JLA je v oklepnih enotah opravljal odgovorne funkcije, 1965. leta pa je šel kot načelnik oklepnih enot ljubljanskega vojnega področja s činom polkovnika v pokoj. Ze med opravljanjem vojaških dolžnosti je bil tudi prizadeven družbenopolitični delavec — več let tudi poslanec Ljudske skupščine LRS — še bolj pa se je temu delu posvetil po upokojitvi. Jerman opravlja sedaj med drugim več pomembnih funkcij v organizacijah ZZB NOV, je predsednik odbora Šlandrove brigade in poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
2e ti skromni podatki kažejo, da je dosedanje delo revolucionarja, vojnega starešine in družbenopolitičnega delavca Mirka Jermana izredno bogato in plodno, za kar je dobil številna priznanja in odlikovanja, med katerimi moramo posebej omeniti red narodnega heroja. Toda veliko težje kot njegovo delo je prikazati tiste Mirkove človeške lastnosti, zaradi katerih ga vsi njegovi soborci in sodelavci visoko cenijo in spoštujejo. Svojega ugleda ni nikdar gradil na funkciji ali činu, temveč si je pridobil avtoriteto le s svojim hrabrim osebnim zgledom v bojih, s pristnimi odnosi do soborcev, s poštenostjo In s prizadevnostjo. In v vsaki teh lastnosti nam je Mirko lahko svetal vzgled. Ob visokem življenjskem jubileju mu hkrati z zahvalo za vse njegovo dosedanjo požrtvovalnost za našo družbeno skupnost iskreno želimo, da bi plodno deloval tudi v prihodnje.
Miro Stiplovšek
I. Medklubski festival amaterskega filma
V dneh 25. in 26. novembra 1972 je prizadevni Foto-kino klub Mavrica Radomlje v prostorih nove Osnovne šole Josip Broz Tito v Domžalah in pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Domžale priredil I. medklubski festival amaterskega filma, ki je bil istočasno prirejen tudi v počastitev Dneva republike in 25 letnice Ljudske tehnike.
Za organizacijo tako pomembne prireditve je bil zadolžen organizacijski odbor, ki je svojo nalogo dobro opravil. Klub je izdal tudi lično brošurico z naslovi avtorjev in filmov ter naslovi kino klubov, ki so prijavili filme za festival. Največ filmov sta poslala Foto-kino klub Maribor in Kino klub Gorenje Velenje, filme so poslali tudi Foto-kino klub LT Emo Celje, Atelje animiranega filma Koper, Kino krožek Osnovne šole »I. Skvarče« Zagorje, Foto-kino klub »Janez Puhar« Kranj in seveda domači Foto-kino klub »Mavrica« Radomlje.
like — posebnost festivala in sicer je to nagrado prejel film REKORD.
Pri otvoritvi je nastopil godalni ansambel Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki je pod vodstvom prof. Tomaža Habeta zaigral Ipavčevo: Serenado In Dvofakovo: Humoresko.
Številne obiskovalce in goste je pozdravil nato predsednik organizacijskega odbora tov. Lovro Koren-čan. V imenu Kulturne skupnosti in Občinske konference SZDL je nato spregovoril tov. Jernej Lenič, ki je bil kot ravnatelj nove šole tudi  gostitelj  festivala,  ki  ga je
Žirija od leve: Majhenič Aco, Kosmač Anton, Korenčan Lovro, Kosmač Janez, Ivo Lcphamcr Mile de Gleria, Edi Malekovič.
Žirija v sestavi Iva Lephamerja, Mile de Gleria, Edija Malekoviča in prof. Milana Merharja je prijavljene filme, 28 po številu, pregledala ter ocenila in sklenila, da se nagradi tele filme:
Dokumentarni: 1. nagr. REKORD, avtorja Staneta Hafnerja, KK Gorenje Velenje, 2. nagrado NENAVADNA PALETA, Huga Lešnika, FKK Maribor, 3. nagrado DRZNI LET SOKOLOV, Petra Božiča in Francija Garba, FKK Emo Celje;
Igrani: 1. nagrado RAZBITE SANJE, Ervina Kralja, FKK Maribor, 2. nagrado VIKEND, Stanka Jobsta, Petra Božiča in Anice Kumrove, FKK Celje, 3. nagrado SAMA, avtorjev Andreja Zajca, Janeza Kosmača, Karla Steinerja, Janeza Rojca, Aca Majheniča, Zinke Jermanove in Nejčeta Cerarja, FKK Mavrica Radomlje;
Žanr: 1. nagrado GOVORNIK, Ko-nija Štajnbaherja in Janeza Marinš-ka, Atelje animiranega filma Koper, 2. nagrado UKV, Edija Malekoviča, FKK Maribor, 3. nagrada UTRIP, Mira Kermelja, KK Gorenje Velenje;
Posebne nagrade: nagrado za režijo avtor filma REKORD, nagrado za scenarij avtor filma RAZBITE SANJE, nagrada za kamero avtor filma NENAVADNA PALETA, Hugo Lešnik FKK Maribor, nagrado za montažo avtor filma REKORD, nagrado za zvočno opremo Edi Malekovič FKK Maribor za film RAZBITE SANJE in nagrado za najboljši domači film SAMA. Poleg tega je pa bila podeljena tudi nagrada pub-
nato tudi otvoril.
Nato so se zvrstili nagrajeni filmi, ki so jih gledalci nagradili z aplavzi, prav tako tudi avtorje filmov in nekatere igralce v igranih filmih. Ob koncu vsakega filma so avtorji prejeli lične nagrade majolike in slamničke, avtorji, ki so prejeli posebne nagrade pa praktična darila.
Naslednji dan, 26. novembra so bili prikazani filmi, ki niso bili nagrajeni, prikazanih pa je bilo tudi nekaj nagrajenih filmov. Pohvaliti je treba tehnično ekipo, ki je svoje delo dobro opravila. Prav je, da tu navedem poročilo žirije, ki je zelo laskavo in se glasi takole:
1. Prireditelj Foto-kino klub Mavrica, Radomlje je tehnično zelo dobro organiziral in pripravil ogled filmov ter s tem žiriji omogočil ažurno in kvalitetno delo. Tako je žirija lahko v razmeroma kratkem času pregledala vseh 29 prijavljenih filmov.
2. Žirija je ugotovila, da so izbor, kvaliteta in tematika prijavljenih filmov v primerjavi s prejšnjimi meddruštvenimi festivali zelo raznoliki in posegajo v področja igranega, dokumentarnega, animiranega in žanr filma.
3. Avtorji v svojih filmih obravnavajo šport, problematiko življenja na deželi, umetnost, polpreteklost, rekreacijo, medsebojne odnose, skratka, najširšo tematiko iz življenja in problemov sodobnega človeka.
Največ uspeha so dosegli člani FKK Maribor. Predsednik organizacijskega odbora tov. Lovro Korenčan predaja predstavniku Maribora, nagrado za
dosežene uspehe.
4. Po tehnični izvedbi so filmi celoviti. Odlikujejo se po kameri, režiji, montaži in zvočni opremi. Žirija je bila prijetno presenečena, ker je večina filmov opremljenih z magnetno zvočno pisto. To je omogočilo zelo dobro sinhronizacijo, tako da so bili filmi zares zvočni, česar pri prejšnjih podobnih festivalih ni bilo. Žirija je opazila, da so se avtorji filmov izredno potrudili pri montaži in ozvočenju.
5. Pri izboru in opremi glasbe komisija pogreša povezavo z domačimi glasbenimi ustvarjalci, kar bi pripomoglo k boljši izraznosti filma.
6. Pri ocenjevanju filmov je bila žirija zelo enotna, saj ni bilo deljenih mnenj oziroma razponov pri ocenah. Kriterij je bil pri posameznih članih konstanten.
7. Žirija je na tem festivalu ugotovila, da se amaterski film v Sloveniji po kvaliteti in tematiki približuje kvaliteti, ki jo zahtevajo mednarodni festivali UNICEF.
Največ nagrad so prejeli amaterji FKK Maribor za zares kvalitetne filme. Čestitati moramo pa tudi domačinom za vsebinsko in režijsko bogat film SAMA, avtor scenarija je Andrej Zaje.
In za konec še tole: Člani Foto-kino kluba Mavrica Radomlje so se odločili, da bodo podobne festivale prirejali vsako leto izmenično tako, da bo eno leto klubski festival, na katerem bodo prikazani filmi članov kluba, vsako drugo leto pa medklubski festival z udeležbo amaterjev iz cele Slovenije,
morda še celo iz drugih jugoslovanskih republik. To bo istočasno tudi prilika, da bodo pokazali uspešnost svojega dela in hkrati cilj in obveza za vedno boljše in lepše dosežke na tem področju kulture in tehnike.
Letošnji festival je bil tudi prilika za stik s predstavniki družbeno političnega življenja, s kulturno-prosvetnimi delavci, zlasti pa z uglednimi delavci na področju filma in fotografije. Tako srečanje, ki so ga priredili letos, je dalo amaterjem FKK Mavrica Radomlje novih vzpodbud.
Ustvarjanje filmov, tudi amaterskih, je čudovita dejavnost, ki nudi obilo kulturnega zadovoljstva, aktivnega doživljanja in vzgoje na področju kulture in tehnike, saj se amaterji pri ustvarjanju slehernega filma srečujejo s tehniko, z likovnim ustvarjanjem, s fotografijo, z lepoto jezika, z dramatiko in glasbo.
Tako široko ustvarjanje je za mladega amaterja pomembno za splošno kulturno vzgojo, saj v mladem ustvarjalcu oblikuje čut za lepoto, odvrača ga pa tudi od vsega negativnega.
Pojavlja se težnja, da bi ta dejavnost zaživela še v drugih občinskih središčih. Morda sta k temu nemalo pripomogla lanski klubski in letošnji medklubski festival, kar je nemajhna zasluga prav prizadevnih amaterjev FKK Mavrica Radomlje, ki jim za uspešni I. medklubski festival amaterskega filma lahko le čestitamo.
Tone Ravnikar
Temeljna skupnost otroškega varstva v svojih prizadevanjih za vsesplošno skrb za otroka izredno dobro uspeva. Na sliki je novi vrtec na Viru, ki bo kmalu pričel z delom.
Oktet bratov Pirnat je 24. novembra proslavil 15-letnioo svojega javnega delovanja. Posrečena misel je bila, da je ob tej priložnosti povabil k sodelovanju tudi nekaj drugih znanih oktetov, o katerih večkrat beremo ali jih slišimo v radijskih oddajah. To so bili Šentjernej-ski oktet, oktet »Jelovica« in Goriški oktet. Povabljen jc bil tudi Briški oktet, ki se pa iz tehničnih razlogov proslave ni mogel udeležiti.
Težo večera je nosil oktet bratov Pirnat; nastopil je v začetku in ob koncu slavnostnega večera in je zapel vsega skupaj 8 pesmi; povabljeni okteti pa so zapeli vsak po tri pesmi.
Nepomembno j e vprašanje, ki smo ga po koncertu tolikokrat slišali: kateri od nastopajočih oktetov je bil boljši ali celo najboljši? Brez pomena zato, ker ima vsak nekaj svojskega, kar ga razlikuje od drugih. Vsak dirigent orkestra ali zbora vtisne izvajalskemu korpusu pečat svoje osebnosti. Isto velja tudi
za vodje manjših skupin, kot je na primer oktet. V splošnem lahko rečemo, da je dal vsak nastopajoči oktet od sebe v najboljši meri to, kar moremo od takih izvajalskih teles pričakovati. Ni bilo kakih spo-
drsljajev, ki bi motili tenkočutnega poslušalca, kaj šele številno publiko, ki je z naklonjenostjo sprejemala izvajanje posameznih oktetov.
Če pa hočemo vendarle nekoliko razčleniti posamezne oktete, bi rekli takole: oktet bratov Pirnat (vodi ga Nejko Pirnat) je neke vrste »družinski« oktet, saj so vsi sodelujoči zares bratje. Glasov ne morejo poljubno izbirati, ker so jim že sami po sebi dani. Pri izvajanju gredo v najbolj podrobne finese, pa naj bo to v dinamiki, v tempih, v ago-giki. Tenkočutno izbirajo skladbe, ki najbolj ležijo takemu ansamblu, čeprav se ne ustrašijo skladb, ki bi same po sebi zahtevale večji zbor (Oj Triglav, moj dom ali Mlatiči). Njihova Izvajanja so poslušalcu, naj je glasbeno bolj ali manj izobražen, v pravi užitek.
Kot nekako nasprotje bratom Pirnatom bi omenil Goriški oktet, čeprav je nastopil kot zadnji. Vodi ga Danilo Čadež. Ta oktet glasove poljubno izbira izmed stotine pev-
cev, če hoče. Zato je b:l., da tako rečem, glasovno najbolj »zvočen«. Za nastop si je izbral skladbe, ki bi zahtevale močneje zaseden zbor. Omenim naj zlasti Foersterjevo skladbo »Spak«, ki jo je svoj čas
in so sestavili kar 32-članski moški zbor. Pod vodstvom Toneta Juva-na so zapeli Jenkovo Lipo in Gob-čevo pesem: Zdaj zaori pesem o svobodi! Pri tem nastopu se je videlo, kako se da ena in ista pesem na različne načine interpretirati. Mislim namreč na Jenkovo pesem Lipa. Dobro imam v spominu koncert Maroltovcga Akademskega pevskega zbora jeseni leta 1971. Koncert je z določenim namenom organizirala OF. Takrat je bil, lahko rečem, šele dobro začetek okupacije. Vse je bilo nekam potlačeno, položaj se je zdel vsaj za nepoučenega in nerazgledanega človeka brezizhoden. Vmes pa je udaril Ma-rolt s pesmijo Lipa, ki je bila mišljena kot središčna točka sporeda. Srednji del (...sedaj pa je rcvica skoro ovenela ...) je vzel Marolt silno počasi, pritajeno; potem pa jc gnal pesem v tempu in dinamiki do silovitega konca (... spavaj, draga lipica, večno ne boš spala...). Naj omenim, da so del tega koncerta kot edini živi ostanek nekdanjega Maroltovcga Akademskega pevskega zbora posneli in je ta posnetek po 31 letih še kar dober. Mikrofon je bil nevidno montiran v lestencu nad odrom, Rudi Omota pa je skrit v neki sobici za odrom posnemal z danes že zastarelimi sredstvi, menda na nekako žico ali kaj. Sredi pesmi se sliši ihtenjc v dvorani, na
koncu pa jc dvorana od navdušenja kar ponorela. Italijanski oficirji, ki so sedeli v prvih dveh vrstah, se po odmoru niso več vrnili v dvorano, zbor pa je bil drugi dan raz-puščen. Zakaj omenjam vse to? Zato, ker sem prej rekel, da je mogoče eno in isto pesem na več načinov interpretirati. Tone Juvan je to, po tekstu in melodiji v bistvu krotko pesem po svoje interpretiral in jo je zaključil v mirnem piano,- in je imel svoj prav. — Vse
m
ŠEMTJERMEJSk
Ker bo Servbem«* schikro odOieteJtL, \&&o otrro/iov tOAM
drugače , pa je zazvenela Gobčeva borbena pesem, s katero se je jubilejni koncert, nad katerim jc imela pokroviteljstvo Kulturna skupnost občine Domžale, zaključil.
Darovi in priznanja, ki so jih prejeli posamezni okteti kot tudi celoten zbor, so bili res zasluženi.
Oktetu bratov Pirnat želim, da bi svoje .kulturno poslanstvo vedro nadaljevali
M. Tome
Na pobudo mladinskega aktiva Trojane je bil 8. in 15. oktobra mladinski športni troboj aktivov Moravče, Prevoje-Šentvid in Trojane v namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Pokrovitelj je bila Občinska konferenca ZMS Domžale.
Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo v Moravčah. Po pričakovanju je zmagal aktiv Trojane pred Moravčami. Zmagovalec v šahu, ki je bilo v Šentvidu, je postal aktiv Moravče prod Prevoje-Šentvid. Kegljanje je bilo na Trojanah. Zmagali so domačini, ki so bili tudi končni zmagovalci troboja in so zato prejeli pokal. Drugo mesto jc zasedel aktiv Moravče in prejel za nagrado šah. Lado Goričan
Jubilejni koncert okteta bratov Pirnat
Oktet Pirnat od leve na desno: Tone, Janez, Miha, Peter, Nejko, (vodja zbora). Srečo, Lojze in Pavel
izvajal France Marolt s svojim vsaj 70-članskim Akademskim pevskim zborom. Ravno zaradi zvočnosti tega okteta smo imeli vtis, da imamo pred seboj močnejši ansambel, kot pa je v resnici bil.
Nekaj svojskega ima zopet oktet »Jelovica«. Vodi ga preizkušeni dirigent Tomaž Tozon. Čeprav on osebno ne nastopa v oktetu, je bilo vendar čutiti njegovo nevidno navzočnost. Oktet je bil precizno naštudiran, tudi glasovno je dobro zaseden.
In Šcntjernejši oktet? Ta pa je vnesel v dvorano pravo dolenjsko sproščenost in razgibanost. Oktet vodi ravnatelj Glasbene šole Ernest Jazbec. Svoje skladbe, čeprav tehnično ne preveč zahtevne, je izvedel z vso plemenito zavzetostjo.
Včasih pravimo: če bi sestavili kak zbor iz samih solistov, bi bil to najslabši zbor na svetu. Solist jc osebnost zase in hoče svoje glasovne in individualne sposobnosti pokazati, večkrat tudi proti volji dirigenta; v zboru pa se ne zna in tudi noče podrediti dirigentu, kar pa je za zbor osnovna zahteva. V tem primeru ni bilo tako, čeprav so člani oktetov v bistvu vsi nekaki solisti. Za konec koncerta so namreč nastopili skupno vsi okteti
Oktet Nova Gorica od leve: Dominik Fornazarič, Radovan Faganel, Albin Kogoj, Andrej Bavcon, Zvonko Koron, Izidor Merljak, Danilo Skomina. Bogdan dr. Saksida.
Oktet Jelovica od leve: Tomaž Tuzon (dirigent), Ogris Zdravko, Avgust Jaunik, Leon Marolt, Anton Sulčk, Marjan Kovač, Ivan Breznik, Srečo Peklaj, Franc Jenko.
30
Kronika telesne kulture Domžal
(Zapisi in spomini iz preteklosti telesne kulture)
Dejavnost šahistov iz naše občine
Med I. svetovno vojno je bil Sokol razpuščen. Leta 1918 se je končala štiri leta trajajoča vihra. Cesarsko-kraljeva monarhija je razpadla, utrujeni preživeli vojaki so se po štirih letih strahot vračali domov. Na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918 je bila slavnostna seja in velik praznik za vse Jugoslovane v novi domovini.
Praznik osvobojenja so v Domžalah praznovali že 28. oktobra 1918 z velikim manifestacijskim sprevodom; zastave, narodne noše in po dolgem času Sokoli v krojih: 14 članov, 7 članic, 22 naraščajnikov in 14 naraščajnic.
Koncem leta 1919 je bilo vpisanih že 138 članov. Prva telovadna akademija je bila 1P °. 1920. Marljive priprave za prvi telovadni nastop dne 20. 9. 1920, je vodil načelnik Gašperin.
Člani se pripravljajo za telovadni nastop. Od leve proti desni: Stenovec Vidmar Franc, Vidmar Vinko, (ni znan), Rebula, Huth, Škete, (ni znan)! Miiller, Javoršek, (ni znan).
Že pred ustanovitvijo DISKA so v takratnih malih Domžalah vzbujali izredno pozornost kolesarji. Takratno zanimanje za to zvrst športa v Sloveniji, posebno pa v Ljubljani je te navdušene kolesarje pripeljalo v DISK, ki je tako imel prvo sekcijo v društvu. Navadno kolo z obveznim dirkalnim krmilom je bil edini pogoj, da so navdušeni fantje požirali kilometre po prašnih makadamskih cestah tja do Celja. V poznejših letih so ti kolesarji z velikim uspehom tekmovali na zveznih dirkah in imeli v svoji sredini republiške č-jnske in mladinske prvake.
Kolesarska sekcija DISK. Od leve proti desni: Skok Stanko (predsednik društva), Flerin Ludvik, Smogovec, Šmon, Pire Franc, Flis Franc, Sme, Skok
Dimitrij, Bertoncelj.
PAVLIN ZULE
V našem listu že dalj časa ni bilo sistematičnejšega pregleda o udeležbi šahistov ŠK Domžale na različnih tekmovanjih ter o aktivnosti šahistov v naši občini. Zato objavljamo pregled tekmovanj in rezultatov v zadnjih sedmih mesecih.
Brzoturnirjl:
V aprilu je med 20. udeleženci zmagal ljubljanski mojstrski kandidat R. Kržišnik s 17 točkami, sledijo pa mu Konvalinka (Lj), Vavpe-tič (D), s 13,5 točkami, Steiner (Lj) 13, Karnar (D), Rape (Lj) 12,5, Iva-čič (D) 11,5 itd.
V maju je tekmovalo 20 šahistov, zvrstili pa so se takole: Konvalinka (Lj) 16, Kutin (Lj) 14,5, Šri-bar (Lj) 14, Karnar (D), Ceko, Steiner, Keglovič (vsi Lj) 13,5 itd.
V juniju je bil vrstni red med 21. udeleženci sledeč: Slak (D),Zor-man (D) 15, Konvalinka (Lj), Ceko (Lj) 14,5, Steiner (Lj) 14, Vavpetič (D) 13,5, Kohek (Lj) 13 itd.
V juliju, tokrat se je pomerilo 22 šahistov, je bil vrstni red naslednji: Karnar (D), Slak (D) 16, Ivačič (D), Konvalinka (Lj) 15,5, Vavpetič (D) 15, Kutin (Lj) 14, Hribar (J) 13,5, Šribar (Lj) 12,5 Itd.
Avgusta se je brzoturnirja udeležilo 22 šahistov iz Ljubljane, Kamnika in Domžal. Najboljši je bil domačin Ivačič 18 točk, za njim pa so bili: Kutin (Lj) 17, Vavpetič (D), Zorman (D) 15, Bovčar (D), Oborč (Lj) 14,5, Skok (D), Keglovič (Lj) 14 itd.
V septembru se je za tekmovanje prijavilo 24 tekmovalcev ti so bili razdeljeni v dve polfinalni skupini, najboljših 12 pa se je pomerilo v finalu. Končni izid je naslednji: Karnar (D), Konvalinka (Lj) Sre-bernič (Lj) 8, Ivačič (D) 7,5, Kutin (Lj) 6, Vavpetič (D) 5,5, Vošpernik Steiner (oba Lj) 5 itd.
V oktobru je na brzoturnirju sodelovalo največ šahistov, kar 28 se jih je pomerilo v dveh polfinal-nih skupinah. V finalu je zasluženo zmagal Vošpernik iz Ljubljane z devetimi točkami In pol: Sledili so mu: Slak (D), Konvalinka (Lj) 8, Karnar (D), Steiner (Lj), Kutin (Lj), 6, Zorman (D) 5, Skok (D), Vavpetič (D), Rape (Lj) 4 itd.
Turnirji:
V marcu so šahisti v Radomljah odigrali že drugi turnir. Med 14 tekmovalci je zmagal Žitko 12,5. Sledili so mu: Poljanšek C., Žabni-kar T. 9, Borin S. 8,5, Česnik J., Gošelj M, 8, Roje J. 7, Škrjanc L. 6, Pestotnik T. 5,5, itd. Omenjeni igralci so osvojili tudi četrto kategorijo.
Prvenstvo ljubljanske šahovske podzveze:
V juliju je bilo v Ljubljani prvenstvo ljubljanske šahovske podzveze.
Za neposredno uvrstitev se je potegovalo 12 mojstrskih kandidatov in prvokategornikov. Zmagal je Bajec 8,5 točk. Od članov domžalskega šahovskega kluba se je Karnar uvrstil na 4.—5. mesto s sedmimi točkami, na 11.—12. mesto pa Trebušak in Zorman z dvema točkama in pol.
Mladinsko prvenstvo Slovenije
V juliju je bilo v Novem mestu tudi 24. mladinsko prvenstvo Slovenije. Zmagal je Ukmar iz Sežane, ki je osvojil 9 točk. Drugi je bil Zorman (Domžale) 8,5 točk, ki je obenem osvojil prvo kategorijo.
Člansko prvenstvo Slovenije
Zmagovalec 22. prvenstva Slovenije za člane je bil Janez Berle z 10,5 točke. Odlično se je uvrstil Karnar (Domžale), ki je z 8,5 točkami zasedel tretje mesto, medtem ko si drugi član domžalskega kluba Slak s 6,5 točke deli 8. mesto.
Brezkategorniški turnir na Prevojah
Tudi na Prevojah se je julija vršil turnir. Pomerilo se je 16 brez-kategornikov, 8 najboljših pa je osvojilo četrto kategorijo. Končni vrstni red: Hrome 14, Andrejka 12,5, Beden, Strehar 11, Keržan 10,5, Go-stič 10, Kepic, Grošelj 9 itd.
Četrtokategorniški turnir na Prevojah
en drugokategornik. Vrstni red: Koncem avgusta se je na Prevojah začel turnir na katerem je sodelovalo 13 četrtokategornlkov in Hribar 13, Jemec 11,5, Hrome 11, Vidergar 10, Krulej 9, Dolinar 8, Jemec 6,5 itd. šahisti od drugega do petega mesta so osvojili tretjo kategorijo.
Na kvalifikacijskem turnirju za Sarajevski turnir je igral tudi Slak, ki pa v svojih prizadevanjih, da se uvrsti v A skupino ni uspel.
Ekipna tekmovanja
Brzopotezno prvenstvo slovenskih mest.
19. marca se je v Kopru vršilo brzopotezno prvenstvo slovenskih krajev in mest. Končni vrstni red v finalu: Ljubljana 47, Kočevje 46,5, Domžale 43,5, Slovenjgradec 41 itd. Najbolje sta igrala Cizelj, ki je priboril naši ekipi 17 točk ter Vavpetič, s 14 točkami.
Na prvenstvu je tekmovala tudi ekipa Mengša, ki pa se ni uvrstila v finalno skupino.
Republiško tekmovanje za Titov pokal
22. in 23. aprila je bilo v Ljubljani tekmovanje za Titov pokal na katerem je sodelovala tudi ekipa
Domžal.
Rezultati četrtfinala: Domžale : Lesce 2 : 2 Rezultati polfinala: Maribor : Domžale 2,5:1,5
Mednarodni moštveni brzoturnir v Mariboru
Ekipa Maribora je bila zmagovalka na mednarodnem moštvenem brzoturnirju 19. aprila v Mariboru s 56. točkami. Takoj za njo pa se Je uvrstila ekipa Domžal s 43 točkami. Člani Domžal so dosegli sledeče število točk: Karnar 13, Bajec 12, Ivačič 9, Vavpetič 9.
Tekmovanje mladinskih aktivov v mesecu mladosti
Ob Mesecu mladosti se je 14. maja na Viru pomerilo 9 ekip. Rezultati: Prevoje I. 27,5, Lukovica, Moravče, Radomlje 22, Oš Radomlje I. 15,5, Prevoje II. 12, OŠ Radomlje II. 10,5, Mengeš 7,5 In Poklicna šola Domžale 5 točk.
Člansko brzopotezno prvenstvo
16. aprila je Maribor gostil najboljše slovenske brzoturnirske igralce. V finalu je med 48 šahisti zmagal domačin Musil (12 točk). Od članov ŠK Domžale se je VavpetIC uvrstil na 8. mesto, Karnar pa Je bil s 4,5 točke na 14. mestu.
J. Skok
Domžalčani v Brdih
Mešani pevski zbor Domžale je bil v začetku novembra gost Briškega okteta. Koncert na Humu v Goriških Brdih.
Redkokdaj se pevcem domžalskega pevskega zbora »Domžale« ponudi priložnost za gostovanje. Nemara je zato takrat, kadar je pred zborom gostovanje, razpoloženje tembolj veselo. Tako je bilo tudi v soboto, 11. novembra. Štiriintridesetih pevcev, ki so se odpravljali na pot, v tem tudi deževno vreme ni motilo. Neurje je trajalo vso pot: na Črnem vrhu dež, enako na poti preko Cola do Nove Gorice. Pri »Kekcu« kosilo in že smo v dolini Soče. Še malo in Goriška Brda.
Ogledali smo si spomenik, ki je bil postavljen ob 20-letnici priključitve Primorske Jugoslaviji. Z razglednega stolpa je bil kljub dežju lep razgled.
PESEM NEKDANJIM KOLONOM
V zgodnji večerni uri je bilo potrebno vpevanje. V manjši vaški dvorani oder — in nič več. Potrebno je dobre pol ure dela, da pevci sami primerno urede oder za
r".T'r
rodni dom in Tomčeva Soči. Prvi del koncerta zaključita borbeni pesmi Mlada garda in Rumbala.
V drugem delu je poslušalce, ki so sleherno pesem nagrajevali — za naše pojme — s krepkim aplavzom, pritegnila predvsem Legenda o razbojniku Kudejarju, ki jo je zbor moral celo ponavljati. Prijeten večer je bil.
LASKAVE OCENE
Zanimalo me je, ko je bila že prilika in glavni gostitelj tako prijazen in zgovoren, kaj meni o domžalskem zboru.
»Občudujem pevsko kondicijo Domžalčanov. Biti ves dan na naporni poti, pa se na koncu predstaviti še s tako kvalitetnim koncertom, v katerem me je navdušila ubranost, ni majhna stvar. Predvsem pa nas veseli, da smo slišali prelepe slovenske pesmi. Veste, tod sta bili slovenska pesem in beseda do nedavnega še zatirani, zato to poudarjam. H koncei iu pa seveda — čestitam.«
Krajevna skupnost Domžale je s pomočjo občanov (čeprav premajhno) asfaltirala tudi cestišče proti pokopališču. Dolžnost občanov bi bila, da bi v večji meri prispevali k modernizaciji ulic v Domžalah.
* *4
»m. ■
2,
is
•    »'    »f    M    11    i t
L!
nastop. Človek se čudi, ampak njih to ne moti. Samo po sebi se jim zdi to umevno. Obiskovalcev je skoraj za polno dvorano. Učiteljev, ki so — po besedah prirediteljev koncerta — nosilci kulturne dejavnosti v Brdih, je med njimi največ.
Zbor se predstavi s Premrlovo »Zdravico«, sledi eno izmed Gallusovih renesančnih pesmi, naslednja je Lajovčeva Kiša, VVagnerjev Moj
BREZHIBNA ORGANIZACIJA
Gostovanje v Goriških Brdih je potekalo brez najmanjšega spodrsljaja, organizacija pa je bila brez napak. Čeprav sem bil le en dan med pevci, sem se med njimi počutil tako, kot bi bil že dolgo njihov član. Pa nisem, ker žal nimam posluha. Pač toliko ga je že, kolikor ga zahtevajo najnujnejše družabne priložnosti.
B-n.
Salon Piskar se priporoča in čestita
Le komu so prometni znaki napoti? Izgleda, da nam družbeno premoženje in varnost prometa prav nič ne pomenita. Prav bi bilo, da bi take znake obnovili, objestneže, otroke ali starše otrok, ki uničujejo družbeno imovino pa strogo kaznovali.
Za Novo leto 1973 čestitajo
TAMIZ MENGEŠ vam nudi kvalitetno opremo za trgovinske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporoča in iskreno čestita občanom.	UNIVERSALE DOMŽALE tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije čestita občanom in priporoča svoje izdelke v lastnih prodajalnah.	OPEKARNA RADOMLJE čestita in priporoča svoje gradbene izdelke vsem občanom.
Kolektiv podjetja MLINOSTROJ DOMŽALE izdeluje mlinske stroje in opremo. Čestitamo občanom in jim želimo še mnogo delovnih uspehov.	KOMUNALNO PODJETJE v vam nudi svoje usluge in čestita.	biro 71 domžale podjetje za projektiranje in urbanizem, stavbna zemljišča, stanovanjsko gospodarstvo in engineering priporoča svoje storitve ter čestita delovnim in drugim organizacijam ter občanom.
DO M 2 A L E SREČE IN USPEHA V LETU 1973 ŽELI VSEM OBČANOM KOLEKTIV TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE		DOMŽALE servisna vozila VVV, volvo, audi, mercedes.   Popravlja  tudi vsa ostala vozila. Za cenjena naročila se priporočamo.
PAPIRNICA KOLIČEVO ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA NOVO LETO IN PRIPOROČA SVOJE IZDELKE.		DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE KNJIŽNICA TISKARNA ČESTITAMO ZA LETO 1973
ZAVOD ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE DOMŽALE	KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE	OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
53
2947
Za Novo leto 1973 čestitajo
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE		
OBČINSKA KONFERENCA ZKS DOMŽALE		
OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE		
OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE		
OBČINSKA KONFERENCA ZMS DOMŽALE		
OBČINSKI ODBOR ZRVS	DOMŽALE	
OBČINSKI ODBOR ZB NOV DOMŽALE		
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DOMŽALE		Sredstva za običajne novoletne
	čestitke smo namenili skladu za	
KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE		izgradnjo šolske mreže.
		TOVARNA
Tovarna sanitetnega		FILCA
materiala	SLOVENIJALES	
TOSAMA — DOMŽALE	RADOMLJE	MENGEŠ
čestita občanom  in priporoča svoje kvalitetne izdelke: sanitetni material, sanitetne omarice in	čestita vsem članom svoje de-	izdeluje tehnične in iglane filce ter sodobne obloge za pode.
	lovne skupnosti in občanom ter se priporoča.	
torbice, potovalne in avtomobil-		
ske apoteke, BIBO palčke za ne-		
go dojenčkov, kozmetično vato		Čestita občanom in se priporoča.
in razne filtre za cigarete.		
		TERMIT
HIDROMETAL MENGEŠ		DOMŽALE
vam nudi svoje kvalitetne uslu-	HELIOS	s svojimi obrati v Ihanu
ge, čestita in se priporoča.	barve — laki — emajli — kiti	in Moravčah
	— škrobi — dekstrini — lepila	
	— umetne smole	čestita
		
	Kemična industrija Domžale, Ljub-	neposrednim
	ljanska 114.	proizvajalcem
ZAVAROVALNICA SAVA	MELODIJA MENGEŠ	SERVO MIHALJ, IPK ZRENJANIN
poslovna enota	TOVARNA GLASBIL	OLJARNA DOMŽALE
Mengeš		
čestita vsem občanom	proizvaja vse vrste glasbil, pri-	priporoča kvalitetna jedilna olja
	poroča svoje kvalitetne usluge	
	vsem občanom in jim čestita.	in čestita potrošnikom in občanom.