Dr. Fr. Sedej: Klinopisni  spominiki in sv. pismo.
669
predno je nastal nadnaravni svet, ko ni bilo Še bogov (v. 7—8). Po preteku dolge dobe so se rodili iz prvih še drugi bogovi, Anšar, Kišar, Anu itd.  (v. 11 —14).
Kar se tiče stvarjenja ali „rojenja bogov", bije babilonska pripovedka v obraz sv. pismu, ki uči, da je v začetku Bog (ne bogovi) ustvaril nebo in zemljo, in da je v začetku bila beseda in da je bil Bog beseda. Ali glede" na prvotno tvarino, iz katere je Bog pozneje kakor kak mojster sestavil lepe in dovršene dele vesoljstva, se vjemata babilonski in Svetopisemski vir. Kli-nopisna pripovedka pravi, da je bil Čas, ko ni bilo ne neba ne zemlje, da
Ocean prvozačetni je bil  njih  roditelj, Morje hrumeče  njih  mati  vesoljna;
takisto uči sv. pismo, da je „v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo, zemlja pa da je bila pusta in prazna (klinopis: brez poljan in mo-Čevin) in da je tema bila nad brezdnom in da je Duh božji razprostiral se nad vodami" (I Mojz. I, 1 — 2).
Celo glede na ime one prve snovi, iz katere so se pozneje razvile stvari, se strinjata Čudovito sv. pismo in kaldejska pripovedka. Ono Mummu Tiamat (v. 4.), katero tolmači Fr. Delitzsch „hrumeČe morje", P. Jensen pa „das Ghaos, die Meerfluth", ni nič druzega ko hebrejske geneze (I Mojz. I, 2) tbehom in majim, po slovensko   „brezdno in vode".1)
Mimogrede" omenjamo, da spominjajo izrazi asirske pripovedke: „dobe velike so prešle" (v. 11), »dolgi dnevi so morali miniti" (v. 13) (predno je nastopila zopet nova vrsta božjih bitij), zelo na hebrejski jom t. j. dan, ki znači v sv. pismu kakikrat daljšo, nedoločeno dobo. Kakor je znano, razlagajo dandanes sedem dnij stvarjenja, o katerih govori Mojzes, sploh kot daljše dobe časa.
Asirsko-babilonska pripovedka o stvarjenju je prav za prav del večjega epa, katerega na-zivljejo „boj boga Marduka z boginjo teme Tiamat". Tiamat znači Babiloncem hudi princip, poosebljeno zlo, ki nasprotuje dobrim bogovom, hoteČ jih uničiti. Sodrugi v tem boju so ji nekateri od nje rojeni bogovi, velikanske strupene kače, besni psi, spake pol človeške in pol ribje ali škorpijonske, grozni viharji, posebno pa jednajst pošastij in njen mož Kingu. Na drugi strani pa stojč bogovi Lahmu-Lahamu, AnŠar, Kinšar, Anu, Bel, Ea in Ein sin Marduk (Me-
') J. Smith istoveti asirski mummu s hebr, mehuma t. j. zmes, drugi asirijologi pa s hebr. majim = vode. Tiamat, ali kakor nekateri pišejo, t i ha mat je gotovo hebrejski theh6m (brezdno) ali pa sorodno mu th6hu (pustoba), le da je ta beseda v asirskem ženskega spola.
rodah-Bel) ter sploh vsi „veliki, osodo določujoči bogovi", pred vsem pa bog ognja Gibil in naposled vsi Igige t. j. nebeški duhovi, angeli. Ker je torej na strani dobrih bogov bog ognja, in je Merodah bojujoč se s Tiamatjo obdan z neznosnim sijajem ter s strelo ubil zlo Tiamat. da se iz tega sklepati, da je bil po babilonskem naziranju boj med Merodahom in Tiamatjo prav za prav boj luči in teme. To nas zopet spominja sv. pisma, ki pravi, da je bila v začetku „tema nad brezdnom", ali pa boja nadangela Mihaela s padlimi angeli, boja neba s peklom. Ta boj dobrih in zlih bogov nam opisujejo nadrobno in velepesniško naslednje plošče babilonskega epa. II. plošča stavlja Merodaha v zbor bogov, pri katerem on obeta v bran se staviti pošasti Tiamat ter jo ubiti s tem pogojem, da se zbero bogovi na nekem svetem kraju (upšu-kuenaku) in mu izroČč vodstvo in sodstvo sveta. III. plošča nam pripoveduje, da se je posrečilo bogu Anšarju, dedu Merodahovemu, pregovoriti druge bogove v to ponudbo, ko so ravno pri neki   nebeški   gostiji   Culi,   da   se  bliža  pošast
Merodah-Belov boj s pošastjo Tiamat. (Po nekem babilonskem cilindru.)
Tiamat s svojim groznim spremstvom. Nato poroča IV. plošča z vznesenimi besedami, kako so bogovi izročili Merodahu krono in žezlo z nekim nepremagljivim orožjem vred in kako je šel oboroženi Merodah Tiamati nasproti ter jo po groznem boju razčesnil na dvoje, njene spremljevalce pa ulovil v svojo vseobsežno mrežo. Babilonski ep riše ta grozni boj tako dramatično, da je vredno podati ga tu v slovenski prestavi.
Ko Tiamat to je začula,
Bila je besna,  prišla je iz uma.
Zarjove Tiamat divje in glasno, 90.     Da do  korena nasred se strese jej dno.
Izreče urok,  izreče svoj  zagovor,
In boja bogovi kličejo svoje k orožju.
Zdaj nastopita Tiamat in Marduk, bogov
gospodar,
Na boj  se  vzdigneta ter bližata k bitki. 95.     Mrežo razpne zdaj gospod in jo omreži,
Hudi vihar, ki stal je za njim, spusti jej
v  obraz.