Izhaja vsak dan zjutraj ra zven * ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—: me-•eCnn naročnin« Din 20'—,za tujino 80-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-R9 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopiiov m Triiimt.
Oglas! po tarifi (d dogovoru. Oprava
v Ljubi jan!, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ? Maribora, Aleksandrova cesta 6t 24, tel 29-60.
V Celju*. Slomškov trg L Pošt. ček. raS.t Ljubljana 1K.621.
St. 45
Ljubljana, torek, dne 24. februarja 1931
Leto IL
La Cierva,
prometni minister v novi španski vladi
Trgovinska pogajanja s češkoslovaško niso še zaključena
Beograd, 23. februarja. AA. Vest beograjske »Politike«, da so končana trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško in da odpotuje trgovinski minister v Prago, da pogodbo podpiše, je neresnična. Pogajanja se vodijo še dalje in so nekateri člani delegacije bili poklicani v Beograd, da prejmejo nova i*avodila.
Mussolini o razorožitvi
Pariz, 23. februarja. AA. Havas poroča iz Berlina: »Borsenkurier« prinaša članek Musso-liuija o vprašanju razorožitve. Mussolini pravi, da čaka v tem pogledu vlado velika odgovornost z ukinitvijo izdatkov za vojaško obrambo ar*aVe. Italija ne daje nikalte formule, pač pa jo pripravljena pristati na razorožitev v tisti obliki in tistih mejah, kolikor na to pristanejo 'udi druge države.
Razkol v laburistični stranki
London, 23. februarja. AA. Kakor poročajo, l>o sir Osvvald Mosley izstopil iz socijulistične stranko in ustanovil narodno socijnlistično stranko. Sledilo mu bo 15 somišljenikov. Mosley bo izstopil iz delavske stranke najbrže na seji izvršnega odbora delavske stranke, ki bo v srodo. O svojem izstopu bo obvestil ministrskega predsednika Macdonalda pismeno.
Finančni sporazum med Francijo in Anglijo
Pariz, 23. februarja. AA. Finančni minister je obrazložil na današnji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval predsednik republike Doumergue, potek pogajanj med predstavniki francoskega finančnega ministrstva in predstavniki britske državne blagajne. Rezultati bodo omogočili sodelovanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo finančnikov in gospodarstvenikov obeh držav.
Revolucija v Peruju
. .Berlin, 23. februarja. AA. Po poročilu lz Lime se je revolucija v Peruju razširila po vsem juž-delu države. Voj. ladji »Grau« in »Bolgne1 n»i« sta razvesilt ravolucljonarno zastavo. Vojaška posadka v Ai-equipi se je uprla in umorila svojega poveljnika. Vlada je vpoklicala rezerviste ln proglasila obsedno stanje v mestih Cuzco in Puno. Revolucijonarno gibanje vodi polkovnik Garcia Godos, ki trdi, da Je sedanja vlada izdala načelo revolucije, ko se je dvignila na krmilo.
Madjarski potni listi hrvatskih emigrantov
Budimpešta, 23. februarja, n. »Magyar Ors-zag« piše: V teku včerajšnjega dne je namestnik šefa jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti imel daljše razgovore z načelniki oddelkov. Nato pa je odpotoval iz Budimpešte. Jugoslovanski notranji minister je odredil preiskavo, da se ugotovi, kako so posamezni hr-vatski emigranti prišli do madjarskib potnih listov. Po informacijah iz dobro poučenih krofov je ministrstvo dobilo podatke, iz katerih sklepa, da so posamezne osebe preko madjar-skih oblasti in z njih izigravanjem prišle do mndjarskih potnih listov. Naše ministrstvo ima 8Piske teh oseb, ki so v zadnjem času dobile Potvorjene potne liste. Beograjska vlada bo svoj čas dostavila potrebne podatke inadjar-skim oblastvom. Madjarska vlada je zaprosila, da .U jugoslovanska vlada dostavi podatke za preiskavo.
Obisk Jugoslovanov v Londonu
London, 23. februarja. AA. Včeraj je prispela v London družba 21 Jugoslovanov, ki ostanejo tu 4 dni. Obisk je aranžiralo neko londonsko društvo prijateljev Jugoslavije.
Pomorski sporazum med Francijo in Anglijo
Francija sprejela angleške predloge glede sporazuma z Italijo - Minister Henderson in prvi lord admiralata v Parizu - Pred obnovitvijo »enientfe cordiale« med Parizom
in Londonom
Pariz, 23. februarja, n. Odposlanec britanske vlade Craigie se je vrnil v Pan7., da zaključi svoje razgovore s francoskim pomorskim strokovnjakom Massigliem. Pravijo, da sta francoska in britanska vlada našli formulo za sporazum o pomorskili od-nošajih med Italijo in Francijo. To formulo bo britanska vlada sprejela in po njej bo imela Francija pravico, da ima njena vojna mornarica 150.000 ton vojnih ladij več nego italijanska. Sporazum bi veljal do 1. 1936. Na konferenci v Londonu je francoski delegat minister Dumesnil zahteval za francosko vojno mornarico 244.000 ton več, kakor bi jih dobila italijanska vojna mornarica. Med tem pa je sedaj francoska vlada popustila in se zadovoljila z omenjenim presežkom 150.000 ton. Na to fornnilo pa je Francija pristala pod pogojem, da tako Anglija lcot Italija priznata princip francoske podmorske nadmoči nad Italijo. Francija se bo obvezala, da bo v bodočih 5 letih zmanjšala svoj pomorski program.
Pomorski krogi trdijo, da bo ta sporazum že v bližnjih dneh podpisan. Britanska
vlada se bo obvezala, da bo intervenirala v Rimu, da bo tudi Italija sprejela to kompromisno formulo.
»Echo de Pariš« poroča, da bo britansko - francoski sporazum že danes podpisan. Francija bo imela na podlagi tega sporazuma pravico, da se pridruži kot četrta stranka trojnemu pomorskemu paktu, ki so ga sklenile, kakor znano, na poslednji konferenci v Londonu Anglija, Amerika in Japonska. Te tri države, kd se jim namerava Francija pridružiti, pa bodo še nadalje zahtevale veljavnost zaščitne klavzule, ki se bo uveljavila le v slučaju, da bi Italija nadaljevala graditi vojne ladje in s tem skušala spraviti v nevarnost pomorsko ravnotežje. Pollitični krogi menijo, da bo pristala Francija na ta kompromis pod pogojem, da bo Velika Britanija podprla francosko tezo tudi na mednarodni konferenci za splošno razorožitev, ki se bo vršila meseca februarja 1932. Prav tako trdijo, da bo posledica tega sporazuma med Londonom in Parizom obnovitev »entente cordiale« med Francijo in Veliko Britanijo.
Pariz, 23. februarja, p. Danes opoldne sta prispela semkaj v spremstvu pomorskih strokonjakov angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete AJexander. Njun prihod je v zvezi z angleško - francoskimi pomorskimi pogajanji.
Henderson je takoj po prihodu v Pariz odšel na francosko zunanje ministrstvo, kjer se je razgovarjal dalj časa s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Državnika sta v glavnem razpravljala o angleško - francoskem pomorskem sporazumu in o možnosti pristopa Francije k londonskemu pomorskemu dogovoru. Glede stališča Italije se ne ve ničesar. Politični krogi zelo dvomijo, da bi Italija sklenila s Francijo sporazum, ki bi nekako dopolnil francosko - angleški pomorski pakt.
Med tem del francoskega časopisja odločno protestira proti znižanju francoskega vojnega brodovja v korist Italije ter poudarja, da ni nobenih garancij, da Italija ne bo po letu 1936., ko bi dogovor med Francijo in Italijo potekel, ponovno zahtevala pomorsko pariteto Francije.
Po atentatu na albanskega kralja
Aieniafosja in dva jlruga ASbanca izročeni sodišču izgon vse albanske kolonige -
Čiščenje iotli med emigranti dr^gili narodnosti
Dunaj, 23. februarja, d. Včeraj zvečer so oba atentatorja, Gjelosija in Kanrija, Izročili deželnemu sodišču. Hkrati so izročili sodišču še dva druga albanska emigranta Mulettija in Angjelina, ki sta na sumu. da sla bila soudeležena pri atentatu. Drugih 12 albanskih emigrantov je 'rilo i/gnanih z Dunaja. Albance, ki si jih v soboto in nedeljo aretirali, so zopet izpustili. Truplo ■pri atentatu ustreljenega majorja 'Jopollaja je bilo v sodno - medicinskem institutu ob-ducirano. Kralj Zogu je dobil več sto brzojavnih čestitk k svoji rešitvi. Med drugim
so mu poslali brzojavko kralj Jurij, kralj Viktor Emanuel, italijanski prestolonaslednik, kralj Boris bolgarski, madjarski državni upravitelj Horthy, italijanski zunanji min. Grandi, predsednik Hindenburg i. dr.
Dunaj, 23. februarja. AA. Policija razglaša, da bo izgnala iz Avstrije vso albansko kolonijo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da albanski emigranti niso držali besede, ko so obljubili, da ne bodo motili bivanja albanskega kralja Ahmeda Zogu v Avstriji.
Dunaj, 23. februarja, n. Med 12. Albanci, ki bodo izgnani z Dunaja, je tudi Hasan
beg Priština. Hasan beg je proti izgonu vložil priziv, o katerem bo odločal dunajski župan kot deželni glavar. Ni dvoma, da bo priziv odbit že v kakih treh ali štirih dneh in da_ bo moral Hasan beg zapustiti Dunaj. Policijske oblasti bodo sedaj preiskale življenje in delovanje tudi vseh drugih emigrantov drugih narodnosti in pri komur bodo našle le najmanjšo nepravilnost, ta bo izgnan preko meje. Po gradivu, id so ga našli pri izgnanih 12 Albancih, je ugotovljeno, da obstoje na Dunaju razni albanski krožki.
Silni cikloni na Sredozemskem morja
Ogromna škoda ih človeške žrtve na Siciliji — Jugoslovanski parnik v nevarnosti
Pariz, 23. febraurja. A A. V Sredozemskem morju divja silna nevihta. V luki Marseilles je zastal ves promet. Poštni promet med to luko, Korsiko in severno A-friko je prekinjen. V severni Španiji so silni snežni viharji onemogočili ves cestni in železniški promet.
Palermo, 23. februarja. AA. Nad pokrajinami Palermo - Trapani, Caltanissetta,
Agrigento in Enna je divjala ciklonska nevihta, kakršne ne pomnijo. Viharni nalivi so povzročili ogromno škodo, vihar je pre-
Novi incidenti zaradi razžaljenja Mussolinija
Opazka francoskega policijskega komisarja — Nov slučaj Butler
v Ameriki
trgal telefonske in brzojavne zveze. Železniški promet je bil na več krajih prekinjen. število človeških žrtev še ni znano. T di v Cataniji je neurje povzročilo hudo škodo.
Naš parnik v nevarnosti Lomlon, 23. februarja. AA. Poročajo z Malte, da je jugoslovanski parnik »Doho-dak«, ki se nahaja na 37 stopi..ji severne širino in 12 stopinji vzhodne dolžine, y nevarnosti in da p-osi za pomoč.
Pariz, 23. februarja. AA. »Petit Pari-sien« prinaša vest iz Montona v južni Franciji, da je neki italijanski podanik na policijskem komisarijatu, ko je potegnil iz žepa dokumente, izvlekel pri tem Mussolinijevo sliko. Izgleda, da je pri tein francoski policijski agent uporabil neke nepristojne izraze na račun Mussolinijeve fotografije. Ko je bil izpuščen italijanski podanik s komisarijata, je javil to zadevo italijanskim oblastem, te pa zopet francoskemu zunanjemu ministrstvu. Čim je francosko zunaje ministrstvo zvedelo za to zadevo, je napravilo pri ministrstvu za notranje zadeve potrebne korake. Ministrstvo za notranje zadeve je policijskega agenta v Montonu začasno razrešilo dolžnosti ter u-vedlo preiskavo.
Newyork, 23. februarja. AA. Komaj se je polegla senzacija z govorom, ki ga je imel general Butler proti Mussoliniju, že poroča časopisje o novem incidentu. John lord Obrian, namestnik vrhovnega državnega tožilca Združenih držav, je imel go-
vor, ki je v njein ugotovil, da Združene države nimajo vlade, kakor Italija, kjer more diktat enega človeka odrediti obče znižanje mezd.
Listi sodijo, da se bo Mussolini čutil s tem govorom razžaljenega in da bo nastal nov incident.
Madjarski protest v Pragi
.. Budimpešta, 23. februarja. 1. Madjarska vlada je znova protestirala v Pragi. Današnji »A-Re-gel« poroča, da je madjarski poslanik v Pragi po nalogu svoje vlade vložil najprej pismen protest, nato pa še ustmeno protestiral pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu. Zaradi poslednjih napadov češkoslovaškega tiska na osebo madjarskega državnega upravnika Hortyja. Na ta protest je zastopnik češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša odgovoril, da mu je zelo žal, da češkoslovaški listi napadajo poglavarja madjarske kraljevine, da pa nima nikakih preventivnih sredstev, da bi preprečil takšne napade. »A-Regel« pravi, da se madjarska vlada s takim odgovorom ne bo zadovoljila.
Veliko zanimanje za našo državo na Poljskem
Varšava, 23. februarja. AA. »Polska Zbrojna« se bavi v ugodnimi rezultati po-seta kralja Aleksandra v Zagrebu in njega pomenu za konsolidacijo države. List omenja veliko navdušenje, ki ga je med zagrebškim prebivalstvom zbudil ta obisk.
Varšava, 23. februarja. A A. Jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič in svetnik Gjurič sta dobila diplomo za zasluge, ki sta si jih pridobila o priliki lanskega sejma v Poznanju.
Varšava, 23. februarja. AA. Znani francoski pisatelj Andre Chčradan je imel tu predavanje o svojih potovanjih po Jugoslaviji in Romuniji. Cheradan poudarja veliki napredek obeh držav, posebno Jugoslavije. Mnogoštevilno odlično občinstvo jo predavanje sprejelo z burnim aplavzom.
Varšava, 23. februarja. AA. »Narodna Vojska« prinaša velik članek o organizaciji jugoslovanskega sokolstva in o možnostih njegovega razvoja.
Varšava, 23. februarja. AA. »Pedagogi-ski pregled« prinaša daljše navdušene članke profesorjev o njihovem lanskem potovanju po Jugoslaviji.
Beograd, 23. februarja. AA. 26. in 27. aprila bo v Poznanju kongres poljsko-jugo-slovenske lige. Kongres bo istočasno, ko se otvori sejem v Poznanju, nato pa bo nadaljeval delo v Varšavi in Krakovu. Napovedana je cela vrsta jugoslovanskih prireditev.
Obisk nemških industrijcev v Rusiji
Berlin, 23. februarja. AA. Vrhovni gospodarski svet Sovjetske Unije je povabil voditelje velikih nemških industrijskih koncernov v Uusijo. Temu povabilu se bodo v kratkem odzvali Krupp, Siemens, llorsig in drugi. — V Moskvi bodo najprej posveti in pogajanja o novih poslovnih stikih, nato pa si bodo nemški industrijski voditelji ogledali ruska industrijska področja.
Uničujoča SieeJova kritika o madiarski politiki
Angleški publicist Wickbam Steed je imel v Kings collidgu predavanje, v katerem je pole-, mizi ral s propagandističnim albumom »Pesti Hirlapac. Steed je izjavil, da je ta propaganda docela zgrešena. On sam je bil za časa vojne šef angleške propagande, toda če bi se kdo upal predložiti njemu podobne propagandue spise, bi ga takoj zapodil iz službe. Vendar se ne bo našel v vsej Evropi človek, ki bi mogel prepričati uglednega publicista, da so bile mirovne pogodbe diktirane le iz sovraštva in du niso nastale tudi iz modre uvidevnosti, ljubezni do pravice in z ozirom na ravnovesja narodnih sil. Ni resnična trditev, da je Madjarska brez potrebe in po krivici izgubila svoje ozemlje in svoje manjšine. Propagandni album prišteva k Madjarom tudi Hrvate in Slovence, kar pa je Cisto napačno.	*
Pa tudi kar se tiče ostale Madjarske, ni bilo ta enotna. Ni dosti verjeti madjarskemu pred vojnemu ljudskemu štetju, pa tudi po tem štetju 80 bili Madjari na Ogrskem v manjšini. Število Madjarov na Ogrskem ni bilo višje od 7 mil' ionov. Na madjarski nižini je videti fato mor-gano, ki je v madjarski politiki stalen pojav Leta 1907. je dejal grof Julius Andrassy Steč du, da da raje Slovake do zadnjega iztrebiti, kakor da bi jim dal avtonomijo. Leta 1848. je dal Kossuth brez sodne preiskave na Solno-graškem usmrtiti 4425 Romunov, med njimi 10 žen in 69 otrok. V Banatu in Bački je dal general Peltzer en dan usmrtiti 45 ljudi, med njimi eno ženo. Kossuth se je neki čas bavil z mislijo, da bi vse Srbe iztrebil iz Banata in ga znova koloniziral z Madjari. Ni se zato čuditi, da so bile manjšine navzlic manjšinskemu zakonu stalno preganjano in da zato niso ljubile Ogrske. Za časa Bismarcka je Ogrska igrala še važno ulogo. Danes pa nima nihče interesa na tem, da bi še ostala madjarska hegemonija. Takrat je še nad Deakom zlagala šo-vinističn politika Kolomana Tisze, ki se je maščevala za časa svetovne vojne.
Na Madjarskem vzdihuje po reviziji 80.000 magnatov in plemstvo ,ki so boje, da sicer iz-* gube svoja veleposestva. Madjari so zaslužili svojo uso’ in ne gre reči, da so mirovne pogodbe delo sovraštva in da so njih avtorji hoteli krivico. Če bi bilo mogoče osvoboditi vse manjšine in združiti vse Madjare v en državo, bi se to zgodilo; to pa ni bilo in ne bo nikdar mogoče in zato se sina govoriti le o regulaciji mej. Taka regulacija pa zahteva dobro voljo in dobre sosednje odnošaje, kakor tudi pravičnost do drugih manjšin in to s strani vseh držav.
Žaiibog pa dobri — b.sedski odnošaji niso v interesu sedanjih gospodarjev Madjarske, ki se boje, da bi kmeti zahtevali zemljo za sebe, kakor hitro bi spoznali situacijo. Ves svetovni nazor vse madjarske kaste je nepoboljšljiv 'n se nikakor ne ujema z nazori Masaryka, Be-neša in Titulesca. Madjari mislijo ravno tako kakor pred vojno. Čisto polni so sovraštva do mirovnih pogodb in niti ne mislijo na to, ali bi bila v mirovnih pogodbah beseda o razorožitvi in o razsodišču, če bi oni zmagali v sve-' tovni vojni.
Zato pa bi bilo sodelovanje z Madjari težko tudi v tem slučaju, da bi se Madjari poboljšali. Z nepoboljšanimi Madjari pa je vsako sodelovanje izključeno. Če hoče Madjarska pravico, potem mora biti tudi sama pravična in gledati, da doseže sodelovanje s svojimi sosednjimi dr lavami.
Dvugi in tvetfi dan med.'’
na.vod.nih lekem v ‘Bchinju
Čehoslovak Šimunek dobil naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1931. — Joško Janša prvi Jugoslovan
SK
\
Sv. Janez, 23. februarja.
V nedeljo je bil krasen solnčen dan. S skoki so dosegle mednarne prireditve za gledalce svoj vrhunec. Posebni vlaki iz Maribora, Ljubljane in Zagreba so pripeljali tisoče izletnikov. V dolgi vrsti so korakali proti skakalnici, ki je nudila zares impozantno sliko. Skakalnica ima izredno lepo lego. Leži pet minut daleč od vasi Polje na pobočju med 2 hriboma. Pri izteku so namestili dve okrepčevalnici, kjer so gledalci posebno pridno segali po čaju. Tam so postavili tudi zastave vseh udeleženih držav, ki so napravile še lepši vtis. Na obeh koncih sta vihrala dva večja prapora, jugoslovanski in norveški. Ob odskočnem mostu so namestili 4 tribune za sodnike, častne goste in novinarje. — Skakalnica saina ima 52 m normalnega naleta, višina mostu znaša 225, strmina do skoka pa 36 stopinj, iztek 200 metrov, višinska razlika od najvišje točke zaleta pa do ravnine znaša 80 m. Skakalnica dopušča povsem sigurne skoke do 52 metrov. Skakalnim tekmam so prisostvovali: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer. general Ilič, dr. Borko, sreslu načelnik dr. Vidmar, veliko število štabnih oficirjev in drugih osebnosti. Pri skokih v kombiniranem tekmovanju je nastopilo 14 tekmovalcev.
: 06,
Seja upravnega odbora
.. Beograd, 23. tebruarja. 1. Včeraj in danes je zasedal upravni odbor 8KJ. Vsi odborniki so poročali o svojem delovanju. Odbor Je njihova poročila sprejel. Nadalje je odbor potrdil vse pravilnike in poslovnike, ki jih je izvršil izvršilni odbor saveza. Razpravljali so tudi o proračunu za leto 1931-32 ter sklenili, da se bo glavni občni zbor SKJ vršil 29. marca t., 1. v Beogradu. Jutri bodo poedini oddelki upravnega odbora formulirali svoje sklepe.
Pred zasedanjem upravnega odbora je Imel savezni izvršilni odbor dve seji. Na teh sejah so razpravljali o tekočih poslih, ter pripravili poročilo o izvršenem pregledu računov uprav vseh sokolskih listov. Dognali so, da je bilo poslovanja teh uprav docela v redu. Nadalje so sprejeli pogodbo med SKJ In »Jugoslovansko matico« v Ljubljani, po kateri prevzame Matica ekonomat SKJ. Zatem Je upravni odbor nakazal podpore iz fonda za nezgode. Večja debata se je razvila o organizaciji letošnjega vzornega taborenja naraščaja. Nato so govorili o predpripravah za udeležbo SKJ na vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi. Rešili so tudi nekaj aktov organizacijskega odseka. Tl akti so bili organlzacijsko-pravnega značaja. Končno so z veliko skrbnostjo redigirali ideološko deklaracijo SKJ. Vse seje Izvršilnega in upravnega odbora Je vodil podstarešina SKJ brat Gangl
Smrt priljubljenega Idrijčana
Idrija, 23. februarja, v. Danes ob 14. so pokopali telesne ostanke znanega in priljubljenega idrijskega rojaka Karla llarmela. Pokojni Harmel se je rodil kot sin ugledne narodne idrijske rodbine. Se kot mlad študent se je mnogo zanimal za svojo domačo grudo in za svoje ljudstvo. Pozneje je kot rudniški uradnik vedno nastopal za njegove interese. Najbolj se je udejstvoval v Dramatičnem društvu. Prekipeval je zdravega humorja in lajšal rudarjem gorje ob težkih urah. Poznali so ga po vsej idrijski kotlini. Na strica Korleta bodo Idrij Sani ohranili trajen in lep spomin.
Rezultati kombiniranih tekem in skokov
Rezultati so bili naslednji: 1. Simunek 6518 točk, 2. Janša 615-7, 3. Feistauer Jaroslav 613 6,
4. Kadavy 602 6, 5. Nemecki 577-7, 6. Gutorrn-sen 566, 7. Jakopič 62715, 8. Šramel 456 85, 9. Oitzl 40106, 10. Weiss 38515.
Popoldne so bili skoki za poedince. Rezultati so:
1. Guttormsen 332-7 točk, skoki 41, 40, 38-5 m; 2. Šimunek 326, 39 5, 37, 37; 3. Feistauer 293-5, 36, 35, 80 ; 4. Šramel 2795, 305, 32 5, 32-5; 5. Palme 262-7, 31, 30, 27'5; 6. Weiss 260 9, 33, 82, 81; 7. Jakopič 250-7, 29 5, 27 5.
26; 8. Schemel 245, 295, 27, 25-5; 9. Kadavy 243 2, 34, 33-5, pri poslednjem skoku je padel;
10. Wieser 2419, 295, 29 5, 26; 14. Janša 217, 315, 295, pri poslednjem skoku je padel.
Pri skokih izven konkurence sta dosegla Šimunek in Guttorsen vsak po 53 metrov, a sta padla.
Tekmovanje na 30 km
V ponedeljek ob 9. zjutraj je bil start na 30 km kot zadnja točka mednarodnih tekmovanj v Bohinju. Sneg je bil prav dober. Zjutraj je bilo nekoliko zmrznjeno, nato pa malo južno (solnat sneg-firm). Zaradi tega je v velikem delu odločevala maža. Prednost so imele nižje celice. Naš prvak Janša je radi napačne maže, kar je postalo zanj usodno posebno na prvem delu proge, ki je bila precej težka, mnogo izgubil, ker mu je drčalo. Daleč je zaostal. K temu se je pridružilo še to, da je tik pred startom prestal malo operacijo na nogi. Zdravnik mu je namreč prerezal dve podplutbi na prstu.
Proga
Proga na 30 km je potekala od starta pri hotelu Sv. Janez in je šla ob jezeru proti za-padu do Sv. Duha in tam zavila na lovsko pot ob daljnovodu in nato spet mimo Sv. Janeza na Ribčev laz ter po sobotni 18 km progi mimo skakalnice do Zlana. Tu je imela lahek spon in je stekla preko Dobrave na ledinski most preko potoka Bistrice ter nato v zelo hudem sponu do vojaške karaule, kjer je dosegla najvišjo točko 470 m; od tam je tekla za vasjo Ravne skozi Nemški Rovt ter se nato v hudem strmcu spustila preko sela do železniške postaje Bohinjska Bistrica; tam je obkrožila vas in je nato vodila preko lovskega mostu ter se vzpela na Senožet, nato pa tekla spet navzdol preko poljan pri Srenji vasi do Skudorja in starih Fužin in od tam na Hudičev most proti Bohinjskemu jezeru in nazaj na cilj k Sv. Janezu.
Na progi sta bili postavljeni dve okrepčevalnici, in sicer prva na 13 km na karauli, druga pa pri 20 km v Bistrici. Najtežji del proge je bil med 11. in 14. km, baš proti karauli. Višinska razlika je znašala preko 200 km. Proga je bila naravnost idealno izpeljana in je naj-brže najboljša, kar se jih sploh da najti v Sloveniji.
Potek tekmovanja
Na start je prišlo 24 tekmovalcev od 56 pri javljenih. Med temi so štirje izstopili. Prvi je smuknil Stane Šporn (SK Skala), državni prvak v maratonskem teku, minuto za njim Gašperin, nato Čeh Kadavy, s številko 6 Nemecky, zmagovalec v tekmi na 18 km, za njim Jurič (MSK Maribor, Bervar in s št. 27 Janša itd.
Do prve kontrole pri vojaški karavli je izmed vseh tekmovalcev porabil najkrajši čas Kadavy, ki je vozil za celih 7 minut pred drugim najboljšim. To forsiranje ga je tako utrudilo, da je nato povsem popustil in se komaj privlekel do cilja Janša je že do karavle zaostal zaradi slabe maže za celih 20 minut imel pa je kljub temu isti čas kot šimunek. Od karavle dalje je Janša vozil normalno Bil pa je preveč upehan ln je prispel k Sv. Janezu popolnoma onemogel, tako da so ga na cilju morali prestreči, da ni padel. Simunek se je izkazal na ravni progi kot mojster in je zmanjšal do cilja razliko 20 miunt naravnost ogromno. Prav dobro je vozil do karavle Mariborčan
8 :
1.
2.
3.
4.
5.
Jurič, in sicer za 3 minute boljše kot Janša — imel je pač dobro mažo. Zmagovalec Slonek, ki je startal kot 49., je na karavli že dohitel Fišerja, št. 47.
Na eilju
Ob 11.45 se je prikazal prvi tekmovalec št. 6 — Nemecky in 10 minut kasneje št. 3 — Kada-vy, ki je bil zelo utrujen. Sledil je nato Feistauer Josef, št. 19, takoj za njim pa njegov brat Jaroslav, št. 80. Bilo je jasno, da je Janša zaostal, ker je imel nizko številko. Sledili so nato Gašperin in Brvar, Jurič in končno Janša. Janšo sta dva funkcijonarja zveze spremila v kopalnico. Bil je sila izmučen in je izjavil da ne bi prevozil niti 500 metrov več.
Rezultat
1. Slonek Bohuslav (ČSR) 2 : 28 : 56,
2. Nemecki (ČSR) 2 :30 :10,
3. Feistauer Jaroslav (ČSR) 2 : 35 :00,
4. Šimunek (ČSR) 2 :37 :26,
5. Fischerer (ČSR) 2 :38 :04,
6. Feistauer Josef (ČSR) 2 : 39 : 06,
7 Kadavy (ČSR) 2 : 41 :15,
8. Janša Joško (Ilirija) 2 : 48 : 06,
9. Brvar Stane (Ljubljana) 2 : 5 : 82,
10. Žingerlin (Maraton, Zagreb) 3 :01
11. Gašperin (Bohinj) 3 :04 :18,
12. Frank Stane (Ljubljana) 3 :04 : 48,
13. Jurič Herbert (Mariborski sm. klub 05 :08.
Dalje 60 prišli na cilj: Zemva (Gorje), Banovec, šošterič, Zuccato, Oswald (vsi Ilirija), Černe Ivan (Gorje), Valentekovič (Hašk), Šporn (Skala), Arh (Bohinj), Černe Vinko (Gorje) in kot zadnji Dimitrijevii (Bohinj).
Čehoslovaki so bili že na vse zgodaj na nogah in so pregledovali sneg radi dobre maže
Končni rezultat v tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije
Šimunek František (ČSR) 2030-9 točk, Feistauer Jaroslav (ČSR) 1964-5 točk, Kadavy Bohuslav (ČSR) 1844-8 točk,
Janša Joško (Ilirija) 1808-2 točk,
Jurič Herbert (Maribor) 1260 27 točk.
Razdelitev daril in zaključek Zvečer ob 18. uri je bil v salonu hotela Sv. Janez razglašen rezultat in so bila razdeljena darila zmagovalcem. Večerji so prisostvovali: zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Pogačnik, zsatopnik ministrskega predsednika ban dr. Marušič, zastopnik trgovinskega ministra dr. Žižek, zastopnik ministra za vojsko in mornarico komandant Dravske divizije general Ilič.
Predsednik JZSS dr. Pirc je nagovoril zbrane tekmovalce in jim nato razdelil darila. Za kombinirano tekmovanje je prejel prvi zmagovalec Šimunek zlato dozo, darilo ministrskega predsednika generala Živkoviča. Drugo darilo, krasen servis JZSS Jo prejel Janša Joško, tretje darilo, zlato kupo saveza pa Feistauer Jaroslav.
Tekmovanje na 18 km: zmagovalec Nemecky je prejel srebrno kupo, dar miniBtra dr. Ku-manudija, drugi Janša je prejel srebrno kupo
saveza, tretji Šimunek zlato kupo saveza.
Skoki: zmagovalec Norvežan je prejel srebrni pokal ministra vojske in mornarice, 2. Simunek, krasen servis za kavo, tretji Feistauer,
zlato kupo. .
Tekmovanje na 30 km: zmagovalec Slonek bosanski servis za kavo, dar trgovinskega ministra dr. Demetroviča, drugi Nemecky, pozlačen pokal, tretji Feistauer Josip, pozlačeno kupo.
Darila za Jugoslovane: najboljši Jugoslovan v kombiniranem tekmovanju Janša je prejel darilo ministrskega predsednika — srebrni pokal. Ban ga je izročil tekmovalcu z željo, da bi Se nadalje tako tekmoval kot sedaj. Nadalje Je Joško Janša prejel darilo »Slovenca« kot najboljši Jugoslovan na 30 km, darilo »Jutra« kot najboljši Jugoslovan v tekmovanju na 18 km, darilo »Politike« kot najboljši Jugoslovan v celokupni klasifikaciji. Darilo »Pravde« je dobil kot najboljši jugoslovanski skakač Šramel (Smuški klub Ljubljana). Kot prvak v letu 1931 je dobil darilo kralja Aleksandra in sicer zlato uro, František Šimunek. Vsa darila je delegatom izročil g. ban in obenem vsakemu čestital. Dr. Pirc se je nato vsem zahvalil za sodelovanje in višjim mestom posebej z:> njihovo naklonjenost. — Zastopnik češkoslovaške smučarske zveze arhitekt Jarolinek je po kratkem govoru izročil zastopnikom raznih ministrov znake češkoslovaške smučarske zveze. — Naš savez je izročil svoje znake delegatu češkoslovaške ekipe dr. Braunerju, avstrijskemu delegatu Helu in Norvežanu Gutormsenu. Pri predaji daril in znakov je godba igrala himne vseh zastopanih držav. Jugoslovanski prvak za leto 1931 Šimunek je nato po tradicionalnem običaju prejel sneženi venec.
S tem je bil oficijelni del zimske olimpijade v Bohinju zaključen. Jutri bo še mednarodna skakalna tekma na Bledu, katere se udeležijo poleg naših skakačev tudi vsi Čehoslovaki in 5 Avstrijcev ter Norvežan Gutormsen, ki bo do tedaj že okreval.
Znamenit francoski vojskovodja v Ljubljani
Ljubljana, 23. februarja.
Nocoj ob poldvanajstih je z ekspresnim vlakom prispel v Ljubljano znameniti francoski vojskovodja admiral Gucpratte s soprogo in spremstvom. Na Rakeku ga je bila sprejela delegacija iz Beograda s polkovnikom Uroševičem in žel. inšpektorjem Milosavljevičem na čelu. Na ljubljanski postaji je odličnega gosta pozdravil francoski konzul g. Neuville s tajnikom konzulata prof. Detelo ter njemu, njegovi soprogi in spremstvu predstavil gg. podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca, dr. Pretnarja in poročevalce vseh ljubljanskih dnevnikov. Admiral in soproga sta se prijazno razgovarjala z vsakim posebej in izražala veliko radost nad tem, da moreta obiskati Jugoslavijo in zlasti Beograd, ki ga zelo ljubita. Po 5 minutah se je admiral po prijaznem slovesu odpeljal proti Zagrebu in Beogradu, kjer mu prirede slovesev sprejem.
VREMENSKA NAPOVED
.. Dunaj, 23. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za Jutri: Pretežno oblačno, tutntam padavine, temperatur* malo spremenjen*.
Jugoslovansko-poljski večer v Varšavi
Varšava, 23. februarja. AA. Nocoj so poljsko-jugoslovanskega udruženja v Varšavi priredila pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslanika Branka Lazareviča književno-umetniško soarejo. Prireditev je bila v dvorani varšavske občine. V književnem delu prireditve sta sodelovala ga. Sofija Nalkovska in kulturni ataše jugoslovanskega poslaništva v Varšavi prof. Benešič. Umetniški program pa so izvajali ga. Vanda Poraj, ga. Rihterova, ga. Lima Stokov-ska in g. Heinze. Čisti dobiček je namenjen poljsko-jugoslovanski propagandi.
Vprašanje kmetijske produkcije
Pariz, 23. februarja, d. Zunanji minister Briand je danes otvoril od evropske študijske komisije Društva narodov sklicano sejo odbora za vnovčenje evropskih agrarnih presežkov z daljšim pozdravnim nagovorom, v katerem ja dejstvo, da je prišlo do konference, označil kot dokaz splošne solidarnosti, do katere so prisiljeni vsi člani evropske skupnosti. Gre za rešitev enega najresnejših konkretnih problemov, ki ga je evropska študijska komisija načela, za vprašanje kmetijske produkcije, ki je zopet sjmo del splošnih problemov svetovno gospodarske krize, ki jih mora komisija obdelati. Delegate naj pri njihovem delu vodi zavest odgovornosti njihovih vlad in misel, da evropski mir zahteva od vseh žrtve. Briand je sklenil svoj govor z željo, naj bi vlade pokazale moč solidarnosti, katere dalekosežnost naj se ne meri po takojšnjih uspehih, ki pa naj predstavlja splošen napredek evropskega sodelovanja.
Delegati so nato izvolili za predsednika -voditelja francoske delegacije državnega podtajnika Francoisa Pouseta. Na popoldanski seji so izvedenci podali poročila o zalogah žita, ki se nahajajo v posameznih državah.
Strahovita eksplozija v filmskem laboratoriiu
Sibinj, 23. februarja, d. V Sibinju se je v filmskem laboratoriju »Concordia« danes popoldne dogodila strahovita eksplozija. Iz še neznanega vzroka je ob silni detonaciji zletelo v zrak celo poslopje z vsemi uradnimi prostori. Do sedaj so izvlekli izpod ruševin 3 mrtve. Boje se pa, da je število mrtvih še večje, ker pogrešajo še več oseb. Materijalna škoda znaša več milijionov lejev.
Vremenska katastrofa nad južno Italijo
Rim, 23. februarja. AA. Južno Italijo je zadela strahovita vremenska katastrofa. Posebno hudo je prizadeta zapadna obal Sicilije, kjer je divjal silen vihar, spremljan 8 strahovitimi nalivi. Vihra je mestoma dosegla nad 100 milj hritrosti na minuto. Povodenj je napravila velikansko materijalno škodo, ustavila ves promet in povzročila smrt mnogih ljudi. V Palermu je stala voda 6 čevljev visoko. Mesto je bilo v popolni temi, ker je vihar poškodoval električno centralo. Mala rečica Rigano se jo spremenila v hudournik, ki je poplavil obsežna ozemlja. Tudi iz Neaplja, Messine in Catanije poročajo o veliki materijalni škodi in številnih človeških žrtev, posebno med ribiči, ki jih ja vihar presenetil na odprtem morju. Pogrešajo več ribiških ladij.
V Cataniji je morje poplavilo spodnje dele mesta. V Messini je neka francoska potniška ladja zadela v parnik s premogom. V Neaplju sc je zaradi velikega naliva v predmestju Po-silippo utrgala zemlja, ki je porušila več hiš. Izpod ruševin so potegnili doslej 6 trupel.
Številne nesreče vsled snežnih plazov
. .Monakovo, 23. februarja. AA. Na sedlu Brand-kopf Je snežni plaz presenetil 7 smučarjev. K sreči so bili v bližini njihovi tovariši, ki so rešili izpod snega 6 oseb. Drugi snežni plaz je na Patscherkofelnu v bližini Insbrucka zasul 5 smučarjev. Pri tem so bili ubiti trije, dočim se Je četrti smučar rešil. Na južnem Tirolskem je snežni plaz zasul koče rudarjev iz Samtala. Rešili so 5 mož. Ostali so izginili v prepadu. Iz snega so potegnili očeta, mater ln 5 majhnih otrok, ki so Jih po velikem trudu oživeli. Na pomoč Je prihitelo 70 mož.
Poročila iz avstrijskih, švicarskih in bavarskih Alp pravijo, da je v zadnjih 48 urah padlo toliko snega, kakor ne pomnijo že 40 let.
Dunaj, 23. februarja. AA. Poročajo i* Ino-mosta, da so danes našli tri trupla ponesrečencev, ki jih je zasula lavina pri Patscherhofferu. Ugotovili so tudi identiteto ponesrečenih. To so: Kristian VVeiner, trgovec iz Beljaka, Berta Wiedner iz Inomosta in znani dunajski športnik Toni Miiller.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE:
Narodna in državna vzgoja kmečke mladine
Zborovanje »Kmetske prosvete« v Žalcu.
Žalec, 22. februarja. Ltaue« »e j« tu vršilo zborovanje »Kmetske pro»vete<. Po prihodu celjskega vlaka, kii je pripeljati uteJe&ence iz celjske okolice, se je kimal u začela potaiiti velika dvorana pri gosp Robleku. Prišlo je kaikih 500 ljudi iz Žalca ter okoliških krajev, tako, da je bila velika dvo-rana nabito polna.
V	iimemu Zveze kmetskih fantov in deklet je otvoniil zborovanje g. Piki iz Žalca, kii je poasdra-vlil zborovalce ter gosp. ministra v. p. Puclja, predsednika »Kmetske prosvete« g. dr. Novaka, tajnika g. Mrovljeta ter zastopnika mladih g. dr. Rozino. Predsednik g. dr, Novak je nato pojasnil namen zborovanja.
Naš lameil doslej za javno delo ni bil dovolj ■rel; prosveta pa ima baš namen, us porabljati kmeta za javno delo. Zato bodo govorniki razložili, kako se naij kmet dviga iz sedanjega eilabega stanja, zlasti pa iz sedanje krize. Gosp. minister Puoelj je nato povzeti besedo in Izvajal:
F» 6. jain nanju je poSmulo vse strankarsko iivljenje, vendar pa »e polltično-«trankareke
Strasti še niso ponvi rite. »Kmetska prosveta« si je zato postavala odlično natego, delati za mir in konsolidacijo države zlasti med kmetskim ljudstvom, ki je bilo prej najbolj izpostavljeno strankarskemu zaslepljevanju. Vse naše javno udejstvovanje ee mora postaviti na drugo podlago. Pod Avstniijo je velik del našega navadne-da dela obstojal v vzdrževanju in obrambi na-cijanailnega šolstva. Danes, ko nam država daje nacijonailno šolstvo, to narodno delo ne sme po-filvaiti, temveč se mora e podvojeno siilo posvečati oni mladini, ki je izstopila iz šole. Predvsem se mora misliti na kmetsko in delavsko mladino, ki zgodaj zapušča šole in je prepu-Š8eaia siamemu sebi.
Vzgoja mora bili duhovna, narodna in državna. Sola im cerkev skrbite 7,a umstveno in duhovno izobrazbo, narodno in državno pa morala dati nacijonalna društva. Med prvimi dru-fctvi je tu Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je povsem novo društvo in kateremu gre prvenstvena naloga vzgajati ik državni zavesti, da bomo dobili končno vendar enikrat politično zrel narod. Ker pa Sokol vsega tega dela ne smiore sam, je tu v prvi vrsbl poklicana »Kmetska prosveta«! da med kmetsko mladino širi prosveto, tako prosveto, ki bo kmetskemu fantu in kmetskemu dekletu dala zavest lastne državnosti ter dolžnosti im pravic, ki morata biti nujni posledici te zavesti.
To delo bo moralo trajati doslej, da bo naš narod politično tako zrel, da bo lahko sam od-enkrat pa, ko je Vel. kralj prevzel vso odgovornost nase, mu moramo biti za to hvaležni in izkoristiti ta čas z vztrajnim delom povzdigo naroda. Vsaikdo je iskreno vabljen, da sodeluje v kmetelci prosveti.
Govoru g. Puclja je sledil viliaren aplavz.
G. inž. Teržan je nato imel obširno pioda vanje o gospodarskih potrebah Savinjske doline. Prevsem je razlagal na kak način bo tre 'ha hipenprodukoijo hmelja zamenjati z živino-rejo to sadjarstvom. V kolikor pa »e bo še sadil hmelj, bo treba uvesti selekcijo in standardizacijo, kakor sta že na Češkem z zakonom
TRDNO ZDRAVJE — MLADOST — DOLGO ŽIVLJENJE!
Kdo ne hrepeni po teh najdražjih člove škili dobrotah, ki jih ne odtehta nobeno bogastvo? Vi, ki posedujete te zaklade, ali ste že katerikrat pomislili, da jih lahko naenkrat zgubite? Ne čakajte tega usodnega trenutka, bodite vedno na oprezu Najboljši Vaš zaščitnik je RADENSKA ZDRAVILNA VODA. Pijte jo redno vsakdan!	819
uveljavljeni. Nujno potrebna je ustanovitev hmeljarskih zadrug. Na koncu je predavatelj Se pozival hmeljarje na raagovor o osnutku nared-be za hmeljarje.
Govoril je še g. dir. Rosin«. Zaključil je uspelo »borovanje g. dr. Novak z navdušenim govorom.
Za izobrazbo naše kmečke mladine
Ljubljana, 23. februarja. Danes popoldne se je vršila v sejni dvorani ZKD v Kazini otvoritev II. prosvetno-organiza-toričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Otvoritve so se udeležili poleg 50 kmečkih fantov iz vse Dravske banovine, ki bodo tečaj obiskovali, bivši minister Pucelj, šentjakobski župnik Barle, predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Župančič, bivši predsednik Kmetijske družbe Sancin, ravnatelj Akademskega kolegija prof. Jeran, dr. Spiller-Muys in dva delegata iz Češkoslovaške.
Tečaj je otvoril dr. Maček, ki je toplo pozdravil vse navzoče in dal besedo glavnemu govorniku dr. Novaku. Dr. Novak Je v daljšem, navdušenem govoru, prežetim z jugoslovansko idejo, govoril o stališču kmečke mladine do družbe, države in cerkve. Pozdravne govore so nato imeli: bivši minister Pucelj, ki je opozarjal na znane kraljeve besede: »Vas je vas, brez vasi ni ničesar I« in je zlasti poudarjal, da je treba vrniti kmečkemu ljudstvu moralo, župnik Barle, prof. Jeran, mesto zadržanega predsednika ZKD g. Juga tajnik dr. Rape, odposlanec iz Češkoslovaške Šikora in predsednik »Jadrana« g. Alujevič.
Seja občinskega odbora
celjske okolice
Celje, 22. februarja. Sinoči se je vršila seja občinske uprave celjske okolice. Zupan g. Mihelčič je ob 20. otvoril sejo. Cital in odobril se je zapisnik zadnje seje. Nato se je napravil obračun za leto 1930.
Dohodkov je bilo Din 2,503.376'40, izdatkov Din 2,131.542-60, prebitek znaša Din 371.838 80. Premičnin in nepremičnin ima občina v vrednosti Din 1,240.109'75, pasiva, ki jih Je treba še izplačati iz tega, znašajo Din 107.807'30; čisti zaključek je Din l,132.302-45. Ubožni zaklad izkazuje dohodkov Din 110.329‘55 ter ravno toliko izdatkov. Vrednost občinskega inventarja znaša Din 1,384.781'34. Ker mora občina kot samostojna zdravstvena občina nastaviti zdravnika, se sklene nastaviti dr. Hočevarja.
•	Za stavbni in cestni odsek poroča g. Kukovec. Odsekov predlog, da se parcelacijski in re-gulačnl načrt v celoti odobri, detajle da pa naj izdela odsek, se soglasno odobri. Za obrtni odsek poroča g. Golob. Prošnji Caterja Blaža za izrek krajevne potrebe za gostilno v Dobrovi ter Kolenca Franca Za gradom se po daljši debati z večino glasov odklonita, ker se Je postavila večina na stališče, da Je okollžka občina druga občina v banovini, ki Ima sorazmerno s številom prebivalstva največ gostiln in radi tega ne potrebuje novih gostiln.
Večje število občanov se sprejme v domovinsko zvezo, enega prošnjika se odkloni, enemu pa se sprejem zasigura, da more pridobiti naše državljanstvo.
Med raznimi predlogi se odkloni prošnja nekega invalida za stojnico pred rudarsko šolo, ker Je prostor neprimeren. Stavbnemu odseku se da V proučitev načrt nekaterih lastnikov grobov na okoliškem pokopališču, ki hočejo tam na lastne stroške postaviti kapelico. Po manjših slučajnostih je bila seja ob 21.15 končana.
Težka nesreča pri smučanju
Sv. Katarina, 23. februarja.
Čeprav so nesreče pri smučanju redke, pride vendarle sem in tja do težkih nezgod, ki opozarjajo k potrebni previdnosti v gojitvi smuke.
Na priljubljenem izletišču pri Sv. Katarini, ki je posebno Ljubljančanom dobro znana, se je vozil po snežnih vzpenjavah domačin Janko Razboršek, ne sluteč, da ga bo že v naslednjem hipu doletela nepričakovano težka nesreča. Cim je mladenič krenil s smerjo navzdol, se je Janku v hitrem tempu zlomila smučka. Fant je
700.000ZAVITKOV
EUDASHAM POO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
DOKAZ
NJEGOVE
VREDNOSTI!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 33-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu.
a maomnie
Us
ASHAMPOO
padel, v istem trenutku pa mu je tudi ost smučke priletela naravnost v oko.
Poškodba je bila pri udarcu tolika, da kljub zdravniški sopomoči, ki jo je ponesrečenec iskal v Ljubljani, oko ne bo več izpregledalo in je vid trajno izgubljen.
Huda nesreča z električnim Jokom
Jesenice, 23. februarja.
Pri nas na Jesenicah kot industrijskem mestu so nesreče prav pogoste in prav raznolične. Veliko nesreč se pripeti v tovarni KID, dalje se marsikdo ponesreči pri železnici. V petek pa se je zgodila huda nesreča z električnim tokom, ko|e žrtev je postal delavec Janez Požes, zaposlen pri 31. terenski tehnični sekciji poštne uprave v Ljubljani.
Janez Požes je popravljal s svojimi tovariši pod vodstvom brzojavnega mojstra g. Steguja Ivana brzojavne in telefonske žice, ki so bile potrgane radi snežnih zametov.
23-letni Požes je splezal na drog nasproti jeseniške postaje, se na drogu prevezal s pasom in se je nesreča pripetila tako-le: antena, ki ni imela izoliranih žic, se je radi snežnih nepri-lik utrgala in padla na žice z jakim električnim tokom. Te žice so radi tako nastale teže prišle v stik z brzojavnimi in telefonskimi žicami in tok je bil na ta način sklenjen tudi s temi žicami, ki so jih popravljati. V trenutku, ko je ponesrečenec prišel v dotiko z žicami, je jasno, da ga je zagrabilo in nesrečni delavec je obvisel na drogu, oprt na plezalke in pas, z rokama pa se je krčevito držal žic, ne da
bi si mogel kaj pomagati. 0. Stegu Ivan in dva delavca in sicer Jože Avsperger ter Ludvik Goreč so ga rešili od dotika z žicami, nato pa 80 ga po trudapolnem naporu spravili z vrvmi na tla; nesre;nežu, ki se je nahajal v nezavesti in kateremu je tok prežgal do dlanskih kosti vsa meso, je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Kogoj in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico, kamor so ga odpeljali z večernim br-zovlakom. Ponesrečeni Janez Požes, ki je doma iz Velike Loke na Dolenjskem, se je že zavedel in je pati, da bo kmalu okreval.
Epidemija samomorov
Jesenice, 23. februarja.
Pred kratkim smo poročali o dveh samomorih, pa imamo zopet tretji slučaj. Pred nekaj tedni se je tovarniški delavec Dovžan obesil, pred dnevi se je zastrupila natakarica R. Žužek, v soboto zvečer pa si je vzel življenje dis-ponent tovarn KID na Jesenicah-Fužine Robert Kailer st., rodom češki Nemec.
V	soboto proti večeru okrog pol 17. ure je počil revolverski slrel v njegovi pisarni. Streljal se je v glavo in se tudi smrtno nevarno zadel. Pok je slišal sluga, ki se je takoj podal v prvo nadstropje, kjer je imel nesrečni uradnik svojo pisarno. Nudil se mu je strašen prizor: nezavesten je ležal uradnik Kailer na tleh poleg samokresa. Na mizi pa so našli listek: »Pazite na samokres, ker je poln.« Sluga je o dogodku takoj obvestil druge. Samomorilcu j« nudil prvo pomoč tovarniški zdravnik g. dr. Schvvab. Z večernim vlakom so ga prepeljali v bolnico v Celovec.
Vzrok samomora ni znan.
Cuidta:
‘Roman	8
Ko se je pred kakšnimi šestimi leti pojavila v Petrograda kot markiza Vavasour in Vaux, je bila splošna sodba, da je markizov zakon mešan in nevoljno so jo sprejemali. Toda kaj kmalu so visoki krogi izpremenili svoje mnenje. S svojo izredno dražestjo in s prirojenim ji taktom je Marion premagala vse nasprotnike. Njena slava se je raznesla, prišla je v modo in priznavali so ji prvenstvo v najvišjih krogih. Ce so jo ženske skrivaj še tako opravljale, ji to ni moglo več škoditi.
Njene dražestne ustne so se zadovoljivo smehljale,
ko
se je spomnila uspehov pretečenega dneva. Markiz D’ Arrelio ji je izdal neko državno tajno, dasi sta mu razum in čast velevala molčati. Pustil se je pač omamiti. Konstantin Lauaris je prišel za njo iz Aten, da ji je padel k nogam in ji izrazil svojo knežjo udanost. in za to dolgo pot se je čutil bogato poplačan samo z dotikom njene pahljače. Pomislila je na dragocene kožuhe, ki jih je Nikolaj Cemidov razgrnil pred njo na zemljo, ko so bili na terasi v Fenillausu, samo zato, da je mogla s svojimi nožicami hoditi po suhem preko mokrega mesta pod drevjem.
Spomnila se je vseh uspehov zadnjih dvanajst ur, ko so se odprla vrata njenega hotela, kamor se je na-
tekla množica njenih dvorjanikov, ki so prišli iz maskiranega plesa njene prijateljice Louire de Luilhiersove. Po njenem odhodu je večerna slavnost izgubila ves čar. To je bilo kadilo, zaradi katerega je živela, in vnovič ga je vsrknila in se opajala z njim. Lepa markiza je bila namreč popolna koketka, ki ji ni bilo nikoli dovolj uspehov. V nekaterih skritih krogih so celo zatrjevali, da ko-ketstvo in njena zavojevanja niso bila tako nedolžna, kakor se je dozdevalo. Toda katera roža se obrača k solncu, ne da bi metala senco za seboj?
»Ni se me spominjal,« je pomislila gospodinja tega prijetnega buduarja in s čudnim nasmeškom je gledala plapolanje ognja. »Moj glas bi mu moral biti znan. To ni bil poklon zame. Toda za to mi bo še plačal! Kakor pravijo, pripada stari, hladni, častihlepni in strogi rodbini. Toda če se v takih strast razpali, se ne dajo več brzdati. Oh, če bi ga mogla videti razpaljenega od strasti! Kakšno vrednost naj imajo zavojevanja moških, ki izgube glavo, če se jim samo nasmehneš? Ne, hočem boljšega plena. Nihče se mi ne sme ustavljati — tudi lord Cecil Farnmor ne!«
In ko se je Marion krdy Vavasour, opirajoč glavico i. nežno roko, pogledala v zrcalo, se je nasmehnila. Vedela je, da se ji ne more nihče upirati, če le hoče.
Tistega večera je stalo onstran morja v senci angleških temnih, hladnih gozdov, raztezajočih se pod vročim hribom, na pragu letne hiše mlado dekle, gledajoč srebrn! niti podobno gozdno pot. Bila je mlada in luč mladosti — ljubezen — ji je sijala iz oči, ko je zavita v rdeč
šal brez diha prisluškovala korakom, ob katerih je njeno srce močneje zabilo. Hkratu je zaslišala šum težko pričakovanih korakov. Od radostnega zanosa so se ji orosile oči, ko mu je stekla naproti, ga objela in se ga oprijela, kakor da je ni sile, ki bi jo odtrgala od njega.
»Si vendar prišel! Ah, če bi vedel, kako težka mi je ločitev od tebe in kako sem huda na neusmiljeni svet, ki te tolikokrat in za tako dolgo odtrže od mene.«
Errol, najzvestejši Farumorov prijatelj, je nežno pogledal mlado bitje. »Lucilia, otrok, s čim sem si zaslužil tvojo ljubezen in udanost. Jaz, nehvaležnež, ki ti tako slabo plačujem zvestobo in udanost!« je odvrnil.
»Ne govori tako!« ga je prosila. >Ali mi ni tvoja ljubezen zadostno plačilo? Drugega si ne želim!«
Pobožal jo je po laseh in jo poljubil na rdeče ustne.
»Ali nisi nikogar videl, na katerega bi smela bili ljubosumna, odkar si šel od mene?« ga je vprašala.
Stisnil jo je še krepkeje na svoja prsa. »Ljubica, ni ti treba bili ljubosumna na nobeno žensko na tem svetu. Ne boj se! Prisegam ti, da je ni na svetu, ki bi te izpodrinila.«
Njegova prisega je bila iskrena in izgovoril je te besede, kakor so že mnogi moški pred njim prisegali, ker niso pomislili na usodo, ki je muhasta in meče človeka sem in tja, dokler ne napravi iz njega krivoprisežnika.
Frrol se ji jo rahlo izvil iz objema in jo peljal proti hišici, stoječi med zelenjem. Vedel je, da vidi dekle v njem svojo srečo. Njuni koraki so odmevali po gozdni stezi, nakar sta izginila v mesečini.
Jubilej moža-narodnjaka
Vuhred, 22. februarja.
V Vuhredu, v prijetni pohorski vasi, obdani od številnih gozdov, pokritih z debelo snežno odejo, glavi svojo 50-letnico g. Peter Mrvaljak, veleposestnik, lesni trgovec ter 61 a n banskega •veta.
J ' ■
■m-:?
Govoril je podrobno o tozadevnih zakonih, ki veljajo v Dravski banovini. Predsednik pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovec je govoril o potrebi zavarovanja zasebnih nameščencev. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri bančni in zasebni uradniki ugotavljajo, da njih sedanji gospodarski položaj ne prenese, da bi iz svojih plač prispevali za starostno to one-moglostrio zavarovanje, da velja v enem delu
države za zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju, da pa večina bančnih in zasebnih uradnikov v ostalih delih države ne uživa ugodnosti tega zakona. Zato naj se kraljevski vladi predoči važnost tega vprašanja to naj se naglasi potreba, da se to vprašanje reši z razširitvijo veljavnosti zakona o obveznem pokojninskem zavarovanju bančnih ta zasebnih uradnikov na vso državo.
Jz Hi?«vs&e banovine
Na »liki vidimo našega jubilanta, ki je za tvoja leta še izredno zdrav ta krepak, prava pohorska korenina. Toda ni čuda, saj je bil rojen pri Sv Antonu na Pohorju kjer je zdravje doma. Kot sin uglednega kmetovalca si je kma-hi ustvaril v Vuhredu, kjer živi že 20 let, lepo gospodarstvo in daleč na okrog znano lesno trgovino.
Kot zaveden narodnjak in dolgoletni sokol-akl delavec je bil med prvimi ustanovitelji Sokola Vuhred-Marenberg, je pa tudi član odbora za zgradbo sokolskega doma v Marenbergu. Poleg velikih zaslug za razvoj in naoredek narodne zavesti načeljuje že 20. leto gasilcem v Vuhredu ter slavi tudi tukaj častni jubilej. Društvo mu je priredilo. podoknico, ki je zbrala pred hišo vea trg. G. Pavel Minafik mu je po lepem govoru čestital k častnemu dvojnemu jubileju, nakar se je slavljenec ginjen iskreno zahvalil ter jih povabil v hišo.
Jubilant se udejstvuje kot načelnik »Rmetij-•ke podružnice« za Vuhred-Marenberg, zastopan je v občinskem to cestnem odboru v okrajnem šolskem svetu, kot zastopnik marenber-Skega okraja v slovenjgraškem trgovskem »G remiju« itd. Lansko leto je bil imenovan v banski svet«. Kljub Številnim funkcijam v raznih društvih je izredno požrtvovalen in potrpežljiv, kar vzbuja pri vseh splošno zadovoljstvo.
Za njegovo velikopotezno narodno delovanje J« bil odlikovan f jugoslovansko krono in z redom Sv. Save.
Zaslužnemu ta vestnemu delavnemu jubilantu želimo še mnogo uspeha ter se pridružujemo njegovim številnim gratulantoin in mu kličemo: Se na mnoga leta!	R- Z.
Nezgoda stoletne ženice
Slov. Bistrica, 23. februarja. Danes teden se je ponesrečila najstarejša občanka našega mesta Jerica Jelen. Zenica je ▼ 102. življenjskem letu in je še vedno dobro na nogah. Njeni stariši iu ona so bili prej viničarji v okolici, sedaj pa je revica že nekaj desetletij v mestni ubožni hiši. Vsako jutro se ženica napoti v mesto iu dobiva pri dobrih ljudeh hrano. To jutro bi starki postalo kmalu usodno. Podala se je kot navadno v mesto, pa uradi velikega snega ni mogla po pločniku, nego po izoranem srednjem delu ceste. Tik pred trgovino Miiller so jo srečale sanke, katerim pa se zaradi visokega snega ni mogla izogniti. Sicer pa bi malo več pažnje nepoznanega voznika izključilo tudi to nezgodo. Sanke •o ubožico zadele v levo nogo in se je zgrudila s precejšnjo rano v sneg.
Navzoči so ji pomagali in poklicali zdravnika, ki ji je nudil prvo pomoč, nakar so jo od-premili v domačo oskrbo. Zenica je vse prenašala kljub svoji izredno visoki starosti z Izrednim mirom in je le tarnala, da so ji po nesreči zrezali čevelj z noge, ker si ne more ku piti drugih. Sedaj je ženica že iz nevarnosti, vendar starost je starost. Upajmo, da nas naš najstarejši občan ne bo zapustil radi neprevidnih in prenaglih vozačev, ki bi se jim moralo •trogo »stopiti na prste«. Naši Jerici Jelen še mnogo let!
— Razstava centralnega presbiroja v Sarajevu. V nedeljo so otvorili v Sarajevu razstavo centralnega presbiroja pri predsedniStvu ministrskega sveta, ki prikazuje s pomočjo statistik in črtežev napredek naše kraljevine v prvih desetih letih obstoja. Razstavo je otvoril podban Drinske banovine dr. Radovanovič. Pozdravne in udanostne brzojavke so poslali Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Ziv-koviču.
— Velika razstava perutnine v V. Bečkereku V nedeljo je bila v Vel. Bečkereku otvorjena velika razstava perutnine. Prvo nagrado je dobila poljedelska zadruga v Bečkereku.
— Skupščina zasebnih nameščencev v Beo gradil. V nedeljo je bila v Beogradu velik skupščina bančnih uradnikov in zasebnih na ineščencev, katere so se udeležili delegati iz vse države. Na dnevnem redu je bilo važno vprašanje zavarovanja in pokojnin zasebnih na ineščencev. Zborovanje je otvoril Žarko Krstič nato je pa govoril g. Urtagie, ki je predlagal naj se zakon za zavarovanje zasebnih nameščen cev, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, razširi na vso državo. Nato je referiral podravnatelj pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančif
d G. ban dr. Drago Marušič je naklonil društvu za zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani velik dar Din 10.000.
G. banu se s tem javno zahvaljujemo za njegovo naklonjenost našemu društvu. — Odbor društva za us. žup. in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
d Banska uprava je prejela o teritorijallli pristojnosti turških konzulatov v naši kraljevini to-le obvestilo: Konzularna jurisdikcija konzularne sekcije turškega poslaništva v Beogradu obsega Dunavsko, Drinsko, Primorsko, Vrha-sko banovino in Beograd; pod pristojnost turškega konzulata v Zagrebu spadata Savska in Dravska banovina; konzularna jurisdikcija turškega konzulata v Skoplju obsega Moravsko, Vardarsko in Zetsko banovino.
d Izpremembe pri ljubljanskem sodišču. Ker so bili s. o. sodniki dr. Milko Gaber, dr. Rudolf Sajovic in Vinko Strasser imenovani za apelacijeke sodnike in dodeljeni višjemu deželnemu sodišču, je bila zato izvedena nova razdelitev Bodilih poslov, tako pni deželnem, kakor tudi pri okrajnem sodišču. S. o. dr. Julij Štempihar je prevzel vodstvo izvršilnega oddelka pri okrajnem sodišču, s. o. dr. Jakob Svet, ki e doslej vodil kazenski oddelek VII. okrajnega sodišča, pa je prevzel civilni oddelek II. istega sodišča. Kazenski oddelek VII. je pover-en s. o. s. Janku Miillerju. V prizivni senat III. deželnega sodišča so določeni: s. o. s. Alojzij Debeljak kot predsednik, kot člana pa s. o. s. Srečko Verbič to g. o. s. dr. Gašo Stojkovič. Kot sodnik-poedinec je mesto Vinka strasserja pri oddelku la (civilnopravne zadeve splošnega značaja) določen s. o. s. Jakob Jerman, ki je hkratu določen za Člana senata I, V prizivni senat III. je delegiran s. o. s. Srečko Verbič, a v kazenski senat VI. odnosno v civilni prizivni senat XII. s. o. s. Anton Avsec. V ta senat sta določena še s. o. s. Adolf Hudnik, ki vodi tudi zadeve za ločitev zakona, in s. o. s. dr. Bogdan Petelin.
d Diplomske izpite im filozofski fakulteti v Ljubljani so v februarskem terminu 1931. naredili ti-le kandidatje in kandidatinje: Avsenak Bogomir (narodna in obča zgodovina), Rusija Josip (južnoslovanska in primerjalna književnost), Gspan Alfonz (slovenska in primerjalna književnost), Kajfež Josip (kemija in fizika), Pavlič Klotilda (klasična filologija in zgodovina starega veka), Pretnar Zorislava (francoščina in primerjalna književnost), Sekolec Anton (filoziofiija in pedagogika), Starešina Peter (narodna in obča zgodovina), Šimunkovič Zvonimir (narodna in obča zgodovina), Štrukelj Vojteh (narodna in obča zgodovina), Veselko Franc (narodna ta obča zgodovina).
d Odobrena ženitev oficirja. G. minister za vojno in mornamico je odobril ženitev inž poročniku M. Stojanu Koraču z gdč. Areto, hčerko dr. Josipa Tominška, ravnatelja gimnazije v Mariboru.
d Sadjarji! Vse škodljivce vašega sadnega drevja boste najsigurneje uničili z ARBO-RIN-oni. Poskrbite si Arborin čimpreje pri proizvajalcu: »CHEMOTEClINIc družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).	378
d Vlagajte prošnje pravilno! Kraljevski banski upravi prihajajo neposredno od raznih strani (korporacij, privatnikov itd.) številne prošnje, mesto da bi se te vlagale pri pristojnih županstvih, oziroma sreskih načelstvih. Zaradi tega načina vlaganja prošenj zelo trpi hitrost v poslovanju kraljevske banske uprave, ker je treba prošnje pošiljati občinam, oziroma sreskim načelstvom v izjavo in posredovanje. Na ta način se trati dragoceni čas in pri pro■ silcih ustvarja nejevolja radi počasnosti pošlo vanja kraljevske banske uprave. Da se bi moglo delo pospešiti in poenostaviti, se opozarjajo prizadeti, da eventuelne prošnje vlagajo pravilno opremljene inštančnim potoni, t. j. preko pristojnih županstev, oziroma sreskih načelstev.
d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljub ljaui ob 7. uri 757-8, termometer 2-4, relativna vlaga 90'Vo, smer vetra S, oblačnost 10, deževalo je dopoldne (do 7. ure 17 mm). V Mariboru je kazal barometer 757-9, termometer 2, relativna vlaga 80, smer vetra NW, oblačnost
10, snežilo je dopoldne (do 7. ure 03 mm). O blačnost je bila v vsej državi velika. Deževalo je v Zagrebu in Beogradu ter v Skoplju. Naj višja temperatura je bila v Ljubljani 5-5, najnižja 14, v Mariboru 1, v Zagrebu 2, v Beogradu 2, v Sarajevu — 1, v Splitu 6.
fhjmbljcinaL
Torek, 24. februarja 1931, Matija. Pravoslavni
11. februarja, Djordje.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Ma rijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti *
■ Seja občinske uprave ljubljanske bo jutri v sredo. Začetek ob 17. uri v mestni dvorani Na dnevnem redu so naznanilo predsedstva odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila finan čnega odseka, poročilo gradbenega odseka, po
ročila personalno-pravnega odseka, volitev u-pravnega odbora Mestne hranilnice. Sledi tajna seja s poročili predsedstva, odobrenjem zapisnika zadnje 9eje in s poročili personalno-pravnega odseka.
■ Marij Šimenc — gost naše opere. V četrtek 26. t. m. nastopi v naslovni vlogi Wagner-jeve opere Lohengrin gospod Marij Šimenc po-slednjikrat pred svojim odhodom v Nemčijo.
Po enomesečnem bivanju v Nemčiji bo po povratku absolviral še ostala gostovanja. Četrtkova predstava Lohengrina je za red D.
■ Gostovanje Hudožestveuikov v Ljubljani. Prva predstava bo v petek dne 27. t. m. Hu-dožestveniki vprizore eno najboljših komedij slovanske literature, Gogoljevega »Revizorja«.
V glavnih vlogah nastopita slavna Hudožestve-nika Pavlov in Grečeva.
I Prvi nastop požrtvovalnih članov prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani na dramskem odru bo danes v torek. Vprizorili bodo Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« v režiji gospoda Smerkolja. Vse vloge igrajo društveni člani. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in zvečer pred predstavo v drami, po običajnih dramskih cenah.
I Izvirna hrvatska drama na našem odru. V četrtek 2G. t. m. bo v naši drami premijera drame »Gospoda Glembajevi«, ki Jo je napisal zagrebški dramatik Miroslav Krleža, poslovenil pa Fran Albrecht. Trodejanska drama je zajeta iz življenja zagrebške patricijske rodbine. To izvirno hrvatsko delo je zrežiral naš režiser dr. Branko Gavella, v posameznih vlogah pa nastopijo naše najboljše dramske moči. Premijera je za red E.
I Na občnem zboru filatelističnega društva so bili izvoljeni v odbor: predsednik viSji drž. pravdnik dr. Grasseli, podpredsednik glavar Delcott, tajnik prof. Marn, blagajnik dr. Schiller, knjižničar g.Primožič, upravitelj krožkov za menjanje znamk g. Polc.
I Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Špindler Franc, 53 let star, finančni podurad-nik, Poljanska o. 13, Sirk Ana, roj, Podboršek, 78 let stara, vdova mesarja, Poljanska c. 64 in MartinSek Zora, 10 let stara, hčerka kretnika drž. žel. iz Kresnic. N. p. v m.t Žalujočim naBe sožalje! — Včeraj je po kratki bolezni umrl g. Vadnjal Anton, progovni nadzornik v p. v visoki starosti 80 let. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v sredo ob pol 16. izpred hiše žalosti Celovška c. 32 k Sv. Križu. N. p. v m., žalujoči hčerki sožalje!
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Rcich.	398—3
■ Občili zbor organizacije trafikantov se je vršil v nedeljo v restavraciji Lloyd. Zagrebško organizacije sta zastopala Jurij Šen in Savo Akik. Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministru za finance, u-pravi drž. monopolov in dr. Organizacija je v preteklem poslovnem letu dosegla, da smejo samo trafikanti prodajati taksne vrednotnice. Oproščeni so bili tudi gremijalnih doklad. Intervenirala je v Beogradu, naj bi bil po novem monopolskenm zakonu vsak trafikant član svoje organizacije. Ima 432 rednih članov in 7 častnih članov. Lani so umrli 3 člani. Blagajniško stanje organizacije je skromno. Odbor je sprejel absolutorij, nakar je bil izvoljen isti odbor v upravo. Predsednik je Beline Franc, tajnik Peče Adolf, blagajnik Resnik Vinko. V spomenici organizacije, ki so jo poslali banski u-pravi, ministrstvu za finance in upravi drž. mo uopolov, so člani obrazložili svoj položaj, ki se je poslabšal v preteklem letu zaradi ustanavljanja novih trafik in zaradi davčnih bremen. Zaradi tega je organizacija predlagala: Ustanavljanje trafik naj se omeji na stvarno potrebo, pod nobenim pogojem pa se naj trafike ne otvarjajo v javnih in samoupravnih poslopjih (poštah, na sodiščih, bolnicah). — Provizija za prodajo monopolskih predmetov se naj zviša na 8 odst., ali pa vsaj na 6 odst., a naj se v tem primeru ukinejo vsi davki na monopolsko blago. — Cestni davek (kuluk) se naj za trafikante odpravi, ker so isti večinoma ročnega dela nezmožni, med njimi jih je mnogo vojnih žrtev, ki že itak izgube invalidnino, kar Je za nje že občuten davek. — Uvede naj se obvezno včlanjenje vseh trafikantov v njih organizacijo. Dovolijo naj se tudi kreditne zadruge, da se omogoči trafikantom kredit, ki jim je potreben za obratni kapital, kar bi bilo tudi v prid monopolski upravi ter državi.
H Občni zbor železniških uslužbencev in upo kojencev. V nedeljo je imelo občni zbor Pod porno društvo železniških uslužbencev in upokojencev, ki šteje nad 13.000 članov. Lanski odbor je ugotovil tudi umrljivost članstva. Največ železničarjev umre v starosti 60 do 70 let. Po poročilih funkcijonarjev je odbor soglasno sprejel absolutorij. Izvoljen je bil zopet stari odbor s predsednikom Kitekom, s tajnikom Li povškom, z blagajnikom Safošnikom in s tremi namestniki, dvema preglednikoma in šestimi odborniki.
I Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v sredo 4. marca 1931 ob 18. uri redni letni občni zbor v damski sobi kavarno Emona.
K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Vse nameščence opozarjamo na važno socialno predavanje, katerega bo imel drevi ob 20. uri v salonu restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti g. dr. Janko Vrančič. Na predavanju, katerega priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, bo predaval o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju. Vstop prost.
Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. V sredo 25. t. m. ob 10. se bo vršil v prostorih predsednika g. Frana Kavčiča, Privoz št. 4, XXI. redni letni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Po občnem zboru Zveze bo ob 1. občni zbor gostilničarske Samopomoči, potem se bodo pa vršila posvetovanja o propagandi akcijske družbe za zgradbo pivovarne slovenskih gostilničarjev.
Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani, vabi vse članstvo, ustanovno, podporno in redno članstvo pevskega zbora na redni letni občni xbor, ki se vrši v soboto 28. februarja ob 20. urd, v društvenem lokalu v Simon Gregorčičevi ulici 5/1., z običajnim dnevnim redom. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe, ker se po preteku pol urne zamude vrši občni zbor ob vsaki udeležbi članstva. Odbor.	682
I V zajčji hlev je vlomil. I. E., rojen 1907. v Ljubljani, brezposelni delavec z Gline, je vlomil v zajčji hlev žel. sprevodnika Tometa na Glincah. Odnesel ni ničesar, ker je bil prepo-den, pač pa je povzročil na vratih, ki jih je razbil, 80 Din škode. Izročen je bil sodišču.
I Vlom v čevljarsko delavnico. S ponarejenim ključem je bilo vlomljeno v delavnico čevljarja Pavlina Ivana na Dunajski cesti št. 69 ter ukradeno 1 par starih ponošenih škornjev, vrednih 100 Din, 1 par moških visokih čevljev, vrednih 150 Din, 1 par nizkih moških čevljev, vrednih 270 Din, 1 siv ponošen moški dežni plašč, vreden 100 Din, 1 siv jopič, vreden 50 Din in 40 Din gotovine.
I Trije nevarni vlomilci pod ključem. Te dni okoli 1915 sta prišla dva mladeniča v gostilno Novak Marije v Mostah ter naročila pol litra vina. Med tem se je eden od njih vtihotapil v nezaklenjeno spalno sobo gostilničarke Novak ter pričel po omari za obleko iskati denar. Pri tem poslu ga je zasčila gostilničarka in ga zadržala, dokler ni prišla policija. Drugi mladenič je med tem izginil iz gostilne. Ugotovilo se je, da je aretiranec neki brezposelni delavec. Pri njem so našli vetrih in električno svetiljko. Tovariša aretiranca so v teku noči izsledili in aretirali v neki šupi na Dolenjski cesti. Pri njem go našli delavsko knjižico na tuje ime, razne ključe, kriv žepni nož in diamant za rezanje stekla. — Včeraj je bil aretiran radi suma zveze še neki tretji mladenič. Kakor jo videti, ima ta trojica na vesti več tatvin in vlomov, ki jih bo razčistila policijska preiskava.
I Radi vlačugarstva aretiran. Aretiran je bil K. Josip, rudar, radi vlačugarstva in ker ga zasleduje orožniška postaja Trbovlje-rudnik rali poneverbe obleke v vrednosti 970 Din. K. je bil izročen v zapore deželnega sodišča.
■ O zemlji in humusu bo predaval v sredo 25. t. m. v predavalnici Mineral instituta dekan filozofske fakultete in predstojnik mineraloškega instituta univ. prof. g. dr. Karel Ilinter-lechner. Predavanje, ki ga priredi podružnica SPD, je zelo važno za vse lastnike vrtov. Vstopnine ne bo.
■ Izgubila se je v soboto zvečer v Ljubljani denarna listnica z večjo vsoto denarja in z mnogimi listinami na potu od kopališča OUZD na Miklošičevi cesti, dalje po Prešernovi ulici do trgovine s čevlji Bata. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi odda pri upravi' »Jugoslovana«.
Celje
* Uradni (lan Breškega gremija trgovcev t Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu bo v sredo 25. t. m., in sicer od lO. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne M. Šarb in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. Načelstvo.
* Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 3. marca od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njeni v določenem času zglase.
* Proslava 80-letnice skladatelja Sattncrja. Pevsko društvo »Maribor« priredi v četrtek 19. marca velik koncert v Celju, na katerem se bo proizvajalo veliko glasbeno delo Sattnerja »Vnebozetje«.
* Predavanje g. Skrbinška. Drevi ob 20. predava režiser ljubljanskega Narodnega gledališča v Ljudskem domu »O recitaciji in deklamaciji«. Začetek ob 20.
* Smrt ugledne Celjanke. Neusmiljeno kosi smrt med starimi Celjani one velike predvojne dobe. Včeraj je v javni bolnici preminula ga. Gregorin Ema, roj. Levičnik, vdova po višjem godnem svetniku ter nato odvetniku v Celju g. Gregorinu. Pokojna gospa je dosegla starost 68 let. Pokopali jo bodo jutri, v sredo ob 16. iz bolnice na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
* Zagrebčani obiščejo Mozirske planine. Zagrebške »Novosti« priredijo v zvezi s potniško pisarno »Jugopromet« izlet na Mozirske planine od 28. februarja do 2. marca. Računajo s številom 50 udeležencev. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju jim bo dal nekaj smučarjev kot spremstvo, ki jim bodo razkazovali Savinjske planine in skrbeli za udobnost gostov.
Senzacionalen kriminalen proces ir Hovem mestu
proti izvoščku Slavku Pintarju, ki je že tretjič pred sodniki zaradi roparskega umora
Glavna priča trdi, (la
Novo mesto, 23. februarja.
Danes ob 9. dopoldne se je pričela obravnava proti 27-letnemu izvoščku Slavku Pintarju radi roparskega umora. Obtoženec stoji radi tega umora danes že tretjič pred sodniki. Leta 1924. se mu je posrečilo dokazati alibi, nakar je državno pravdništvo ustavilo kazensko postopanje proti njemu. Obsojen je bil le njegov tovariš Franc Žinger.
Po 7. letih se je slučajno zvedelo, da je bil umor drugače izvršen, kot se je prvotno mislilo, nakar je bil Slavko Pintar aretiran in 25. septembra lani postavljen pred veliki senat tukajšnjega okrožnega sodišča. Ker je manjkala ena glavnih prič, se je razprava nadaljevala C. oktobra in končala z obsodbo Slavka Pintarja. Ker je bil ob času izvršenega dejanja star komaj 19 let, je bil obsojen le na 18 let ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za vedno.
Njegov zagovornik, novomeški odvetnik dr. Furlan, je vložil prošnjo za revizijo procesa in tako je prišel Pintar danes še enkrat pred sodni dvor.
Senatu petorice predseduje sodnik novomeškega okrožnega sodišča g. Viktor Durini, pri-eedniki so sodniki okrožnega sodišča v Novem mestu in v Ljubljani, in sicer g. dr. Vladimir Foerster ter g. Jurij Kozina iz Novega mesta, gg. dr. Dolinar in Kralj pa iz Ljubljane. Obtožbo zastopa drž. tožilec g. Kovač, zagovarjata pa obtoženca tukajšnja odvetnika gg. dr. Furlan In dr. Ivan Vasič.
Obtožnica
Dne 16. junija 1928. zgodaj zjutraj je deček Anton Šepetavec nabiral gobe v tkzv. Smoletovi hosti pri Žabji vasi ter našel v jarku za dvema gabroma ne daleč od državne ceste posestnika Janeza Rajerja iz Sel pri Ratežu mrtvega.
Sodna komisija je ugotovila, da je bil Rajer na cesti pobit s težkim orodjem, tako da mu je bila zadnja polovica lobanje vsa zdrobljena. Na cesti se je celo našel košček odbite lobanjske kosti. Sledovi so kazali, da je morilec truplo spravil s ceste v jarek, pri čemer nm je odvihal suknjič čez glavo ter ga ritensko za suknjič vlekel v gozd, tako da je truplo drsalo ob korenine in mokro travo.
Pri preiskavi trupla se je ugotovilo, da je bil Bajerju vzet ves denar razen nekaj bankovcev papirnatega drobiža ter je bilo takoj jasno, da Je bil izvršen roparski umor.
Poizvedbe so dognale, da je Rajer prejšnjo noč popival po novomeških gostilnah in kavarnah ter se pri plačevanju računa obnašal tako neprevidno, da je bilo videti njegovo listnico nabito s 100-dinarskimi bankovci.
Orožništvo je izpovedalo, da sta se okrog vinjenega Rajerja motala največ Franc Žinger in Slavko Pintar ter je oba aretiralo. Seveda sta oba tajila, da bi bila v zvezi z Rajerjevo smrtjo, vendar se je zbralo proti obema toliko sumljivih okoliščin, da se je uvedla preiskava in ukrenil preiskovalni zapor.
Obsojen na smrt na vešalib
Dočiin se je Franc Žinger vedno bolj zapletal v protislovja ter se mu je sum proti njemu vedno bolj zgoščal, je bil Slavko Pintar dosleden ter je takoj poskušal izkazati, da je bil že doma v času, ko se je dejanje zgodilo. Za ta svoj zagovor je navedel pričo domačo natakarico Jožefo Starič, ki je res potrdila, da je prišel obdolženec okrog pol 2. zjutraj k njej ter ostal v njeni postelji do zjutraj, ko ga je orožništvo aretiralo.
Na predlog državnega pravdništva se je kazensko postopanje proti Slavku Pintarju ustavilo po § 109. k. p. r. ter nadaljevalo le proti Žingerju Francetu, proti kateremu je po končani preiskavi državno pravdništvo dvignilo 14. julija 1924 obtožbo radi hudodelstva roparskega umora. Porotno sodišče v Novem mestu pa je dne 3. decembra 1924 razpravljalo na to obtožbo ter Franceta Žingerja potem, ko so porotniki potrdili oba jim stavljena glavna vprašanja na roparski umor, obsodilo v smrt na vešalih. Obtoženčeva ničnostna pritožba zoper to razsodbo ni imela uspeha, pač pa je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander z Naj-višjim ukazom dne 28. oktobra 1925 Francetu Žingerju smrtno kazen milostno oprostil ter za-menil s kaznijo težke ječe v dobi 20 let.
Žingerjevo naročilo, ki je izdalo Pintarja
Franc Žinger prestaja to kazen v kaznilnici v Mariboru. Že tekom kazenskega postopanja, ki je teklo proti njemu, je bilo jasno, da Žinger očitanega mu roparskega umora ni izvršil sani. Na to je kazala zlasti sled, ki sta jo preko travnika od kraja, kjer se je našlo Rajerjevo truplo, prihodnje dni opazila kosca Janez Zorc in Janez Sokuia; oba namreč odločno zatrjujeta, da je bilo nn sledu opaziti stopinje dveh oseb.
Dasi je bila Ži gerjeva krivda jasna, je vendar tajil do zadnjica ter vedno poudarjal: »Jnz ga nisem!« tako, da se je dalo razumeti, da je bil sicer udeležen, da je pa krvavo dejanje izvršil nekdo drugi.
je imel Pintar namen umoriti turtl
rri tem e ostal tudi v kaznilnici ter molčal skoro sedem let, Sele v zadnjem času je zaupal svojemu sojetniku Antonu Srebotnjaku ter priznal, da sta se s Slavkom Pintarjem dogovorila, da bosta Rajerja napadla in oropala ter sta svr.j namen tudi izvršila, pri čemer pa je Pintar po!'." " >yr> do smrti ter si potem sani prilastil tuui v-e.s ^euar.
Molčal je, ker sta si obljubila, da drug drugega ne izdata ter mu je zlasti Pintar zagotovil, da ga bo v kaznilnici podpiral.
Srebotnjak, ki je svojo kazen prestal, je zagotovil Žingerju, da mu bo pomagal ter skušal dobiti od Pintarja nekaj denarja, ki ga bo potem poslal Žingerju v kaznilnico. Na njegov nasvet je žinger dejanje kot je bilo izvršeno, natančno popisal, pismo pa je izročil Srebotnjaku, ko je zapustil kaznilnico.
Ko je potem Srebotnjak imel svoje lastne opravke pri direkciji ljubljanske policije, je izdal, kako naročilo je dobil od Žingerja. O vsem pa je policija obvestila državno tožilstvo. Pričele so se poizvedbe, v katerih je Žinger kot priča ponovil, kar je pripovedoval Srebotnjaku. Pri tej priliki se je tudi dognalo, da je Jožefa Starič, ki je svoj čas s krivim pričevanjem pomagala Slavku Pintarju iz zapora, umrla — vendar pa popreje zaupala svoji sestri Uršuli Starič, da je Slavko Pintar v kritični noči prišel k njej v resnici eno uro ali še več pozneje, kot je ona izpovedala pri sodišču.
Pintarjev zagovor
Pni tem položaju je okrožno sodišče v Novem mestu z rešitvijo z dne 15. maja dopustilo v smislu §§ 861., 364/2 k. p. obnovo kazenskega postopanja zoper Slavka Pintarja.
Obdolženec vztraja tudi sedaj pri prvotnem svojem zagovoru ter zatrjuje, da je okrog 1. ure zijutraj prišel k Staričevi in ostal pri njej do zjutraj. Pravi, da se je Žinger zlagal iz jeze, ker mu ničesar ne pošlje v kaznilnico. Posebno poudarja, da je orožništvo pri aretaciji pregledalo njegove hlače in čevlje ter našlo vse suho, ne pa mokro, kar bi moralo biti, če bi hodil po rosi, kot je bilo v resnici mokro pri Žingerju. To dejstvo pa obdolženca ne more razbremeniti, ker je lahko čevlje in hlače skril ter orožnikom pokazal druge suhe.
Dokazila prve in druge preiskave pa govore odločno zoper obtoženca ter potrjujejo resničnost Žingerjevih trditev.
Obdolženec je na slabem glasu ter je bil vkljub svoji mladosti kaznovan že štirinajstkrat, med tem petkrat radi tatvine ter dvakrat radi goljufije. Premoženja nima, rad pa veseljači in pohaja po gostilnah. Tudi je udan hazardni igri ter bil radi tega kaznovan že petkrat.
Ob času, ko se je zgodilo dejanje, se je družil veliko s Francetom Žingerjem, ki je nekaj časa tudi stanoval na domu Slavka Pintarja ter je še pozneje hranil tani nekaj svojih stvari
Noč pred umorom
Dne 13. junija 1923. sta še popoldne ona popivala v Murnovi gostilni na Bregu in se od tam zvečer podala v Campatovo (Kondričevo) gostilno, kjer sta dobila pokojnega Rajerja ter pila z njim pri isti mizi.
Tu je Rajer plačeval iz listnice, ki je bila natrpana s 100-dinarskimi bankovci. Pozneje sta se Žinger in Pintar dobila v gostilni na Pintarjevem domu ter odšla v večji družbi v Splihakovo kavarno, kjer sta zopet našla Rajerja ter se vsedla k njemu. Napravili so 99 K zapitka, ki ga je plačal Rajer s 100-dinar-skim bankovcem, pri čemer se je obnašal zopet tako nerodno ali bahato, da je bilo v listnici videti šop 100-dinarskih bankovcev.
V	kavarni Splihak je pokojni Rajer prigovarjal svoji družbi, da bi šli igrat karte ter je na to obdolženec takoj poslal po nje, dočini se j‘e Žinger obotavljaj, Češ, da umorjeni itak nima nič denarja. Obdolženec pa je na to Žingerju pomežiknil ter ga nagovarjal, uaj sama igrata, da ho vsaj lušt dobil, namreč Rajer, ki je hotel igrati »eins«, dočim sta obdolženec in Žinger prigovarjala, da bi »kupčkali«. Da sta se obdolženec in Žinger pri tej priliki nekaj dogovarjala, se da sklepati iz izpovedi priče Otona Bernarda, da je pred vrati kavarne — ko je šel na stranišče, — zapazil dve osebi, ki sla nekaj šepetali. Ce se vpoštevajo okolnosti, se pride do zaključka, da sta pred vratini šepetala le obdolženec in Žinger, dasi se priča Oton Bernard tega ne upa potrditi, ker si onih dveh, ki sta šepetala pred kavarno, ni natančneje ogledal.
Staričeva po krivem prisegla
O Staričevi se je v teku obnovitvenega postopka izkazalo, da je bila na zelo slabem oJa-su, znana vlačuga, delomrzna, lažnjivka in lahke Živka. V tem smislu jo opisujeta celo njeni lastni sestri. Od teh pa je Uršula Starič izpovedala, da je prišla njena sestra Jožefa Starič ne>uč k njej ter ji na vprašmij^, kako da le as vedno k Pv'arjeviui v Nov ) nit’Sto, pričela pripovedovati, da jo Pintarjevi vedno vabijo in da lahko pride k njim kadar hoče, ker da se je Pintarjevi bojijo, da bi jih izdala. Ker, če bi jih izdala ona, da bi Pintarjevi »švi-
brusniškega župnika
cali«, ker dosti ve ona od njih in da niso Pintarjevi ničesar prida. Ona da je namreč takrat, ko so enega ubili, vzela k sebi v sobo Pintarjevega, ko jo je ta prosil, da ga naj vzame k sebi v sobo. Zaslišana na sodišču je izpovedala za eno uro ali še več prej, da je prišel Pintarjev k njej, kakor je v resnici prišel.
Ko ji je nato sestra očitala, da je po krivem prisegla, ni dala Jožefa Starič nobenega odgovora. Na vse očitke je vzdihnila »ah!« in molčala.
Kako sta Rajerja umorila
Vse navedene okolnosti govore odločno za obdolženčevo krivdo, ki se pa zdi izkazana, če se upošteva pričevanje Franceta Žingerja. Ta je namreč podrobno popisal celo dejanje ter odkrito povedal, kako sta se z obdolžencem dogovorila, kako in kje bosta Rajerja napadla: Žinger da spredaj, obdolženec od zadaj, ker se je bal, da bi ga Rajer kot dobrega znanca spoznal. Opetovano sta bila na preži ter sta zasledovala in napadla Rajerja v Smoletovem gozdu, kjer ga }e Pintar udaril po glavi s ključem (francozom), kakor ga rabijo mehaniki, da se je takoj zrušil na tla ter samo vzdihnil: »A---ak Zdaj ga je Pintar zvlekel g ceste ter mu vzel denar, oba sta pa odšla preko njiv proti domu. Denarja v tej noči nista delila, — drugi dan pa jima je bdlo nemogoče, ker sta bila aretirana.
Obljuba, da se ne izdata
Franc Žinger pojasnuje še, da sta si s Pintarjem medsebojno obljubila, da drug drugega ne izdata ter mu je Pintar zlasti zagotovil, da ga bo podpiral v kaznilnici. Svojo obljubo Je Franc Žiinger v resnici stanovitno držal skoro sedem let ter niti sedaj svojega tovariša ni ovadil, marveč je le po bivšem sokaznjencu Srebotnjaku opominjal Pintarja na njegovo obljubo. Srebotnjak je šel preko naročila ter je policiji izdal, 8 kakim naročilom ga pošilja Žinger k Pintarju.
Žingerjeva izpoved
Obravnava se je vršila ob številni udeležbi občinstva iz Novega mesta in okolice. Obtoženec je od lanskega septembra močno shujšal. Po preCltanju obtožnice In zaprisegi prič so najprej zaslišali obtoženca, ki v bistvu ni izpovedal nič novega. Sledilo je zaslišanje njegovega sokrivca Žingerju, ki sta ga iz mariborske kaznilnice pripeljala v Novo mesto dva jetniška paznika. Žinger je sodišče prosil, naj vendar enkrat že konča s to zadevo, ker mu je skrajno mučno vlačiti se vedno po vlakih in se izpostavljati radovednežem. Žinger je ostal pri svoji prvotni izjavi, ki jo je dal lani in je dejal, da hoče povedati samo resnico in nič drugega. Pintar nikakor ni nedolžen. Sedem let je molčal v nadi, da ga bo Pintar podpiral, kakor mu je obljubil, česar pa potem ni storil. Pismo, ki ga je dal Srebotnjaku, ni imelo namena izdati Pintarja, temveč ga je poslal v poslednjem upanju, da mu bo Pintar vendar le kaj poslal.
Pintar kriči: »Ni res!«
Senzacijonalna in nova je bila Žingerjeva Izjava, da je imel Pintar tisti večer namen umoriti brusniškega župnika Nemaniča, ki je običajno v kavarni mnogo igral in nosil s seboj mnogo denarja. Ker pa Nemaniča ni bilo, je postal žrtev kmet Rajer. Žinger je nato opisal zadevo Rajerja in njegove smrti. Po njegovi izjavi ga je ubil Pintar, ki ga je udaril s ključem od zadaj po glavi, da se je takoj zvrnil. Nadaljni opis dogodkov je bil enak lanskoletnemu, Zanimiva je bila konfrontacija Žingerja s Pintarjem. Pintar je stopil nekaj korakov pred Žingerja in patetično trikrat zakričal: »Ni res! Ni res! Ni res!« Žinger pa ga je mirno gledal in mu odvrnil: »Res je!« Čudno sta vplivala na občinstvo na eni strani divja razdraženost Pintarja, na drugi strani pa mirni nastop njegovega sokrivca. Ob 12-30 so obravnavo prekinili.
Komisijski ogled v Smoletovi bosti
Ob 14'30 so je obravnava spet nadaljevala. Izvršili so komisijski ogled na licu mesta. Tega ogleda se je udeležil celokupni sodni zbor, zagovorništvo, novomeški dopisniki ljubljanskih listov in sila mnogo radovednežev, ki so jih orožniki le s težavo pripravili do reda. Pintarja in Žingerja sta spremljala vsakega po dva paznika. Uklenjena sta hodila še enkrat po vsej poti. Najprej je prišla na vrsto Pintarjeva hiša v Novem mestu, nato Recljeva v Kanctfji, nato pa čez drn in strn po stari in novi cesti do mesta uboja na robu Kastelčevge hoste za Žabjo vasjo. Žinger je kazal pot in opisoval dogodek. Nazorno je v gozdu pokazal, kako se je izvršil napad, kam sta mrtveca zavlekla in kod sta zbežala. Zaslišali so priči Sekulo in Zoreta, poljska delavca, ki sta po dogodku kosila travo in deteljo tam za gozdom in opazila v visoki travi sledove dveh oseb, ki sta morali teči iz gozda v dolino in spet v hrib v smeri proti Novemu mestu. Sledovi so se poznali do doline, po bregu navzgor so se izgubili. Lastnica travnika ga. Kastelčeva in njen sin sta bila prav tako zaslišana in sin je sodnikom
pokazal kraj na bližnji njivi, kjer je našel na »lednjega dne med mlado koruzo in ovsom prazno, oguljeno listnico, ki se je izkazala za Rajerjevo last. Sedaj Je na sodniji kot corpus delicti. Takrat so zaslišali tudi še takratnega orožniškega narednika in takratnega preiskovalnega sodnika dr. Romiha, ki je potrdil Žin-gerjeve izjave.
Proti večeru okrog 17. ure se je obravnava na sodišču nadaljevala. Zasliševali so razne priče, ki pa niso vedele povedati nič bistvenega.
£Wtueihov
m Vzpostavitev avtobusnega prometa. Od včeraj se spet razvija redni avtobusni promet med Mariborom in Ptujem ter med Mariborom, Gornjo Kungoto, Sv. Jurijem ob Pesnici in Lučanami v Avstriji.
m Poroke. V stolnici sta bila v soboto zvečer poročena g. dr. Anton štor, mornariški zdravnik v Tivtu v Dalmaciji, brat tukajšnjega odvetnika g. dr. Stanka štora in gdč. Olga Senicova, učiteljica s Pobrežja. Bilo srečno! — Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Jakob Ploj, kmečki sin in gdč. Ana Diamantova, kmečka hči; Josip Scharfer, zasebni uradnik in gdč. Mara KrSpflova, posestnikova hči; Alojz Draksler, viničar in gdč. Marija Praznikova, delavka; Franc Posor, delavec in gdč. Marija Dvoršakova, delavka; Ivan Kolar, delavec in gdč. Hedvika Hohlova, delavka; Ludo-vik Pečnik, zasebni uradnik in gdč. Marija Gradišnikova, hči posestnika; France Pavlin, strugar drž. žel. in gdč. Marija šefova, zasebnica. Mnogo sreče!
mSinrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Mertlova, rojena Beraničeva, žena mizarskega mojstra, stara 41 let; Herbert Frangež, sin delavca, 6 mesecev; Peter Amalietti, železniški uradnik v p., star 69 let; Albin Karner, sin viničarja, star 3 mesece; Rudolf Marš, sin delavca, star 2 meseca; Emilija Vodopivčeva, hči delavca, stara 3 mesece; Emerik Mallegg, sin kleparja, stara 3 in pol leta; Terezija Horvatova, žena železničarja, stara 43 let; Josip Hamdel, posestnik, star 76 let; Sebastijan Stumberger, zasebnik, star 72 let; Alojzij Rakovec, policijski uradnik, star 44 let in Terezija Kosova, žena železničarja, stara 34 let. N. v m. p.!
| 11. Iti. 1031. „ VNEBOVZETJE"
m Tragična smrt mladeniča. V bližini Pragerskega se je v soboto zvečer na še nepojasnjen način sprožila lovska puška 20-letnemu Ivanu Korošcu, sinu tamkajšnjega trgovca. Ves naboj se mu je zaril v desno roko in mu jo docela razcefral ln zdrobil. Težko ranjeni mladenič se je, ker nihče ni opazil nesreče, še zavlekel sam kakih 100 korakov v smeri proti domu, a je nato obležal nezavesten na tleh ter zaradi izkrvavitve umrl. V nedeljo zjutraj ga je našel njegov oče. Orožniki so uvedli preiskavo, da ugotove vzrok in način nesreče.
Kamnik
Praznik slovenske narodne pesmi. Kamničanom se obeta v bližnji bodočnosti velika senzacija. Vršila se bo namreč velika pevska prireditev, na kateri bodo sodelovali vsi pevski zbori v srezu. Dosedaj je prijavljenih že 10 pevskih zborov, skupno 282 pevcev in pevk. Vsa prireditev bo posvečena izključno le slovenski narodni pesmi. Poleg pesmi, ki jih bodo izvajali posamezni pevski zbori, bo izvajal ženski zbor vseh pevskih društev Bajukovo »žalost«, meša-' ni zbor Kimovčevo: »Teče mi voda«, Adamičevo: »Vsi so prihajali« in Hubadovo: »Glej čez izaro«, moški zbor pa Bajukovo: »Ze rožce po polju cvetejo in Pavčičev: »Potrkan ples«. Skupne pesmi zbori že pridno vadijo. Priprave za to največjo pevsko prireditev v Kamniku vodi g. Ivan Primožič, šolski upravitelj v Mekinjah, ki daje tudi vse potrebne informacije. Vsa prireditev se bo v istem obsegu ponovila tudi v Mengšu.
Dolnja Lendava
Občni zbor dolenjelogaških gasilcev, ki se je ponovno vršil, je ob celokupni udeležbi članstva zelo dobro uspel. Novi načelnik g. Blaž Smole daje s svojo osebo popolno garancijo, da se v društvo tako teške pogreške kot so se vršile do sedaj, gotovo ne bodo več vršile.
Jesenice
Poroka. Prejšnjo nedeljo sta bila poročena v farni cerkvi na Koroški Beli g. Slamnik Jože, tovarniški uslužbenec v tovarnah KID na Je-senieah-Fužine in gdč. Barbka Valentarjeva iz Slov. Javornika. Bilo srečno!
Smrtna kosa. V petek je umrla na Koroški Beli v 73. letu ga. Marija čop, posestnica, gostilničarka in trgovka. Bila je daleč naokoli splošno znana osebnost. Kako je bila pokojna priljubljena, je dokazal njen pogreb v nedeljo, ko so jo ob veliki in častni udeležbi pogrebcev spremili na farno pokopališče. Naj ji bo lahka zemlja, hudo prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Novo sokolsko društvo. V nedeljo 1. marca se vrši v Zabreznici pri Žirovnici ustanovni občni zbor sokolskega društva. Gorenjsko sokolsko župo bo zastopal br. Matija Sušnik z Jesenic. Najmlajšemu sokolskemu društvu naše župe želimo obilo uspeha in polnega razmaha.
Predavanje o »Sokolu kraljevine Jugoslavije«,
V	sredo zvečer je predaval brat dr. M a k p
O	b e r s n e l, o »Ustroju Sokola kraljevine Ju gosla<vije«. Udeležba s strani članstva je bi:la lepa. Predavatelj je razložil ustroj »sokolskega društva«, poijasnil razmerje članstva do društva ter govoril o velikem pomenu in važnost sokolske discipline. O nadalnjem ustroju, to je
o	ustroju župe in saveza pa i>o predaval v prihodnjem predavanju. Predavanje je imelo popo-len uspeli. To je že drugo predavanje br. staroste o »Sokolu kralj. Jugoslavije«. Na programu je cel ciklus sokolskih predavanj. Naslednje predavanje bo nadaljevanje o ustroju in nato n idejni podlagi sokolske misli
Andraj ?jnwvc, Maribor«
Okisanje Yma
Mo vi enotni vinski zakon knailgeviin« Jugoslavije dovoljuje mod drugimi itiuet.no okisan j e in umetno razkiaanje v ima.
Umetno okisanje vina je v našem severnem
vinorodnem paau vobče podrejenega pomena, ekoroda čisto nepotrebno, razen pri preprečevanju, odnosno zdravljenju toveatnih vinskih bolezni in napak. Pa tudi v tem primeru je bolje, alko tako vino mešamo z zdravim, dovolj kislim, rezkim vinom, katerega imamo v premnogih letih več nego nam je ljubo. Drugače je po južnih pokrajinah, koder pridelujejo vina, ki imajo večinoma mnogo premalo kisline, da jih bas zategadelj težko konzervirajo in je kletarjenje z njimi često prav nerodno.
Čeprav priporočamo prirodno okisanje, t. J. mešanje takih južnih plehkih vin z naravnimi — torej z našimi — rezkimi vini, vendar je za nekatere vinarje bolj komod no umetno okisanje. Po starem avstrijskem vinskem zakonu smo smeli v to »vrbo jemati na 1 hi vina do največ 100 gramov vinske kisline, po sedaj veljavnem jugoslovanskem zakonu pa je dovoljena uporaba vinske kisline ali uporaba oitromove (limonske) kisline, toda ene ali druge ne več ko 60 gramov na 1 lil vina.
Umetno okisanje Hlajenih, torej umetno po jačanih vin je prepovedano. Določeno količino vinske, odnosno citronove kisline raztopimo v manjši množini dotičnega vina in to okisano vino vlijemo v ostalo vino, katero nato temeljito premešamo. Umljivo je, da morala bit« oba preparata kemično čista. S 50 grami vinske ali citronove kisline zvišamo vsebino kisline v vinu za K promile (0-5%0) itd.
Ker je vinska kislina (C,H<,0„) važna pri rod na sestavina pristnega v.ina in jo izdelujejo iz vinskega kamna (KC«Hr,Oe) in vinskih drož, zasluži kot nadaljnji produkt domačega vinarstva prednost pred oitromovo kislino (C»Hs07), katere je poleg jabolčne kisline razmerama precej le v raznih drugih plodovih (citrona ali limona, ribi-eelj, kosmulja, brusnice), v jabolkih in hru-
škah baje prav nič, v grozdju pa silno malo, jodva za kemijsko spoznanje. Če eo nekdaj izsledili v kakem »viuuc nekaj več citronove kisline, je ta izdelek služil kot dokaz, da so jo »popravijači vina« umetno dodali. Nekateri zastopniki moderne kletarske tehnike osobito z našega juga so že prej raje uporabljali oitro-novo kislino in so dosegli, da je nje uporaba po sedanjem vinskem zatonu tudi pri nas dovoljena, tok or n. pr. v Italiji.
Upoštevati je pri izvozu vina v Nemčijo, Avstrijo, &vieo in Češkoslovaško, da je v teh državah kletarska uporaba citronove kisline /shranjena. (Primerjaj Mohorčičev članek »Razni iš-
1	je vanje o novem vinskem zakonu« v aprilski številki »Naših goric« 1930, str. 65 —07!)
Od domače velike in velikopotezne vinske trgovine upravičeno pričakujemo, da se bo dovoljenega umetnega okisan ja vina posluževala le v skrajnih slučajih; kajti baš ona more očuvati pristnost našega vinskega pridelka i v tem pravcu, ato smotrno izenačuje neugodne lastnosti vina glede na kislino naravnim potom, to je, da popravlja naravno vino i naravnim vinom. To je v Jugoslaviji že iz prtnodnih razlogov lažje mogoče kakor v nobeni drugi vinski deželi na svetu, tem bolj, ker — kakor umetno ela-jenih vin — i umetno okisanih vdn ne smemo označevati kot »originalna«, »naravna«, »prl-rodna«, »naturna«, »pristna«.
Prihodnjič pa nekaj o umetnem razkisnnju vina po našem vinskem zakonu.*
*	19., 22. in 24. oktobra 1930. smo na tem mestu obširno razpravljali o »Žveplu v kletarstvu«. Naglasili smo, da uporaba natrijevega bi-euilfida v kletarstvu ni več dovoljena; namesto tega preparala smemo uporabljati v svrho za-žveplanja med drugim kalijev metabisulfid. Vendar pa priporočajo nekateri pisci v dnevnikih ta celo v vodilnih strokovnih listih kar naprej uporabo natrijevega bisulfida, da«i je novi vinski zaikon že od 18. junija 1930 v veljavi.
Gospodarske vesti
X Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1931. Predmeti kakor tudi dobavni pogoji se dobe proti povračilu stroškov med uradnimi urami v mestnem ekonomatu št. 12. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 5. marca 1931 opoldne in morajo biti že na zunaj označene z nadplsom »Pisarniške potrebščine«.
X Razširjenje sušaške luke. Sredi marca se na Sušaku sestane anketa strokovnjakov, da prouči vprašanje razširitve sušaške luke, odnosno izgradnje Martinščine, sestavnega dela gornje jadranskega pristaniškega kompleksa. Anketo je sklical prometni minister, v katerega kompetenco je prešla gradnja luk. Ankete se bodo udeležili poleg strokovnjakov prometnega in trgovinskega ministrstva tudi delegati prizadetih gospodarskih zbornic v Ljubljani in Zagrebu kakor tudi zastopniki gospodarskih krogov na vsem ozemlju, ki gravitira na hrvntsko Primorje.
X Državne nabavke premoga. V prometnem ministrstvu so končani razgovori med lastniki premogovnikov in ministrstvom v svrho nabavk premoga. Dosegel se Je sporazum, s katerim bodo državne železnice nabavile 60% premoga iz državnih in privatnih domačih premogovnikov, 40% premoga pa se bo nabavilo v inozemstvu.
X Italijanske finance. Rimsko zakladno ministrstvo je objavilo stanje državnih financ po stanju 31. januarja 1931. Državni proračun prikazuje primanjkljaj 1121 milj. lir. Povprečni primanjkljaj za prvo polletje tekočega obračunskega leta znaša 158 milj. lir, deficit za mesec januar 90 milj. lir. Višina državnih dolgov znaša glasom istega poročila 89.333 milj. lir. Državni dolg se je v teku enega meseca povečal za 552 milj. lir.
Borzna poročila
dne 23. februarja 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 23. lebr. Amsterdam 22-8075, Berlin 13-495—13-525, Bruselj 7'9244, Budimpešta 9-9096, Curih 1095 90, Dunaj 7-9719-8-0019, London 270-07, Newyork 50-64—56-84, Pariz 222'88, Praga 167-93—108-73, Trst 290-40-298-40.
Zagreb, 23. lebr. Amsterdam 22"7775—22-8075, Dunaj 797-19-799-19, Berlin 13-495-13525. Bruselj 792-44 bi., Budimpešta 989-46-993-40, London 275-67-270-47, Milan 290-50-298-50, Newyork kabel 56'75—56-95, Newyork ček 56-64—56-84, Pariz 221-88—223-88, Praga 167-93 do 168-73, Curih 1094-40—1097-40.
Beograd, 23. febr. Amsterdam 22‘7775 do 22-8375, Berlin 13-4950—13'5250, Bruselj 79094 do 793-94, Budimpešta 989-46—992-46, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 797-19—800-19, London 275-67—276-47, Milan 296-50-298-50, Newyork 56-64-56-84, Pari/. 221-88-223-88. Praga 167-93 do 168-73, Atene 73-25—73-75.
Dunaj, 23. febr. Amsterdam 285-62, Beograd 12'52, Berlin 169-11, Bruselj 99-20, Budimpešta 124-09, Bukarešta 4-23, Kopenhagen 190-30, London 34-566, Madrid 75-60, Milan 37-2425, New-york 711-70, Pariz 27-9025, Praga 21-0810, Sofija 5-1,565, Stockholm 100-40, Varšava 70-68, Curih 137-18.
Curih, 23. febr. Beograd 9’1260, Pariz 20-335, London 25-1958, Newyork 518-80, Bruselj 72-315, Milan 27-1575, Madrid 54-30, Amsterdam 208-105, Berlin 123-27, Dunaj 72-875, Sofija 3-7575, Praga 15-3625, Varšava 58-10, Budimpešta 90-45.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 23. febr. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-75—-87, vojn škoda ar. 416—417 (417, 410-50), voj. škoda kasa 416—417, voj. škoda junij 416—419, 4“/• agr. obv. 51—52-50, 7% Bler. 81-375—81-75 (81-50. 82-25, 81-75, 81-25), 8°/o Bler. 9P75—92'25, 7% pos. hipot. 8150 do 81-875. — Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 975—980, Udružena 194-50 bi., Ljublj. kredit. 125 d., Medjunarodna 69 d. — Industrije: Šečerana Osijek 276—279, Trboveljska 335—337, Slavonija 200—202, Vevče 129 d.
Beograd, 28. febr. 7% inv. pos. 87, 4% agr. obv. 50-50—51-50, 7“/o pos. drž. hipot. banke 81-75, 7% Blaire 81-78-8P875, 6% begluške obv. 68'25, vojna škoda 416—417-25, uit. julij 417-50-418, Narodna banka 8040—8100, Prometna banka 1020.
Dunaj, 23. febr. Bankverein 16’50, Kreditni zavod 46-90, Dunav-Sava-Adria 15-55, Prioritete 93-75, Trbovlje 41-35, Leykam 3'80.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 23. febr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 3 vagoni, ječmen 6 vagonov, koruza 38 vagonov, moka 4 vagoni. Tendenca: mirna.
Budimpešta, 23. febr. Tendenca: slabša. Promet: miren. Pšenica: marc 14-84—14-86 (14-86-14-87), maj 15-07-15-13 (15-07-15-08), Rž : marc 11-23—11-31 (11-30-11-31), maj 11-33 do 11-44 (11-44-11-45), trans, maj 9‘80, 971 do 9-74, 9-70. — Koruza: maj 12-35—12-45 (12'35 do 12-37), julij 12-74-12-77 (12-72-12-73).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, promet: 1 vagon škoret,
1	vagon oglja.	/
■Spori
Štev. 422/31.
680
Razpis službe
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega Sel-zdravnika s sedežem v Ljubljani.
Dolžnosti šef-zdravnika so razvidne iz Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah z dne 12. oktobra 1930, (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. novembra 1930, št. 248/40 iz leta 1930).
Zdravniki, ki se morejo izkazali z daljšo prakso v eocijalnern zavarovanju delavstva in imajo predizobrazbo v socij&lni medicini, naj predlože, z navedbo zahtevkov, svoje z dokumenti in curriculom viltae opremljene prošnje Glavni bratovski gkladnici v Ljubljani, Gledališka ulica 8/1, do 4. m ar e a 19 3 1.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani
dne 28. februarja 1981.
»Smuška skakalnica Nj. Vis. prestolonaslednika Petra na Bledu.«
Športni klub Bled je na svoječasno vloženo prošnjo prejel včeraj od maršalata kr. dvora veselo vest, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odobriti blejski smuški skakalnici v Zakl naziv: »Smuška skakalnica NJ. Vis. prestolonaslednika Petra«. Ta vest je vzbudila veliko navdušenje v športnih In lokalnih krogih. Domačini so za gradnjo te skakalnice že izdali preko 70.000 Din, in to brez vsakih podpor. Gradnja skakalnice se je izvršila po načrtih g. inž. Janše, priznanega našega internacijonalnega smučarja.
Skakalnica se nahaja v Zakl, na športnem stadionu SK Bleda tik ob Jezeru, 10 minut od kolodvora Bled-jezero. Skakalnica dovoljuje 60 m skoke. Dimenzije te naprave so ogromne.
Danes ob 11. uri dopoldne se vrši svečani krst skakalnice, nakar slede mednarodne skakalne tekme z Izredno dolgimi skoki v Bohinju navzočih intemacijonalnih tekmovalcev.
Krstu bo prisostvoval kum, NJ. Vis. prestolonaslednik Peter, oz. njegov zastopnik.
Na skakalni tekmi bodo sodelovali Norvežani, Cehi, Avstrijci in najboljši naši skakači.
Glede na ugodno lego Bleda se pričakuje lep obisk ljubiteljev zimskega športa.
Snega je na Bledu dovolj, vreme obeta postati zelo ugodno.
Vstopnina Je določena	za	tribune:	Din	15,
stojišča Din 10, deea Din	2.
Razdelitev darlh bo ob 16. url na verandi hotela Triglav.
Medklubska smuška gorska tekma na Zelenici dne 1. III. 1931.
SK Tržič razpisuje za dne 1. III. 1931 medklubsko smuško gorsko tekmo na Zelenici. Start pri koči na Zelenici ob	13.	url. Žrebanje	se
vrši ob 11. uri v Zeleniški	koči. Prijave	se spre-
jemajo do 27. t. m. v športni trgovini Rud. Stransky v Tržiču do 19. ure proti prijavnini Din 10. Naknadne prijave se sprejemajo v koči na Zelenici do 11. ure proti dvojni prijavnini. Pravico do tekmovanja Imajo vsi verificirani člani JZSS.
Prvi trije zmagovalci prejmejo častna darila, katera Je podarila mestna občina Tržič, član SK Tržiča, ki doseže najboljši čas, prejme častno darilo gosp. barona Pried. Borna Iz Sv. Ane.
Tvrdka Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič pokloni Zeleniški pokal kot prehodno darilo onemu klubu, ki doseže s tremi tekmovalci najboljši čas. Prehodni pokal preide v trajno last onega kluba, ki trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih doseže najboljši čas. Eventuelne spremembe razpisa sl pridržuje SKT.
Inozemski tekmovalci tekmujejo Izven kon-kui-ence.
Smuške tekme v Logatcu
V	nedeljo 22. t. m. so se vršile smuške tekme, katere Je priredil »Smučarski klub Logatec«. Tekmovalo Je 15 članov Smučarskega kluba Logatec In 8 vojakov graničarjev. Tekmovalna proga Je biia dolga 12 km. Kljub slabim snežnim prilikam je uspela tekma zelo povoljno.
I. mesto je dosegel vojak-graničar Djordjevič v času 36:56; II. član Smučarskega kluba Logatec Cuk Ciril v času 37:6; III. vojak-granlčar Radovič Rado v času 37:24. Ako se upošteva slabe snežne prilike in razen tega, da Je bilo treba večinoma voziti navkreber, so doseženi spehl zelo povoljni.
Smuške tekme v Kamniku Smuške tekme, ki se Je vršila na pustno nedeljo v Kamniku, se Je udeležilo 13 tekmovalcev, med njimi tudi 2 Ilirjana, ki sta zasedla 1. in 4. mesto. Najboljši čas Izmed članov kamniškega športnega kluba je dosegel Ivo Kumer. Pri cilju na Glavnem trgu se je zbrala velika množica opazovalcev, ki so živahno pozdravljali prihod vsakega tekmovalca na cilj. Zabeležiti moramo razveseljivo dejstvo, da se zanimanje za vse panoge športa tudi pri nas širi od leta do leta.
Paberki z bohinjskih lekem
Naš Zimskošportni savez je vendar prišel do svojih, že dvakrat odpovedanih oziroma preloženih mednarodnih tekem. Nebeške zatvornice so se v sredini februarja odprle — sneg je zagrnil s svojo belo odejo ravnice in pobočja. Prišla je zima, ki sicer ni taka kot je bila pred leti — mraza ni nobenega, vendar se v pogledu snega tudi najbolj zagrizeni zimski športniki ne morejo pritoževati.
Bralci zahtevajo v današnjih težkih časih od časopisa, da jim poroča o vsem, kar se godi po svetu — z eno besedo: ljudstvo želi dogodkov. Mednarodne smuške tekme v Bohinju so vsekakor važen dogodek in poslali so me v najbolj severozapadni del moje ožje domovine. Pred odhodom so mi zabičali, naj imam odprte oči in ušesa tako, da mi ne bo ušla še tako majčkena podrobnost.
Iz Ljubljane do Sv. Janeza Z opoldanskim vlakom sem dal slovo beli Ljubljani. Prav hudo mi je bilo pri srcu, da moram zapustiti te mile ceste in ulice, na katere se je notranjščina mojih čevljev že dodobra privadila. Pristno domač pregovor pravi: ta pametni odneha — In res, moji čevlji so odnehali, brozga je triumfirala — jaz sem pa imel kroničen nahod. V kupeju so sami smučarji — pravi in nedeljski. Dosti znancev, med njimi tudi kolega, po novinarskem žargonu — od konkurence. Nič hudega — do Bohinja smo prijatelji. Da ne bo dolgčas, imamo hitro partijo — jasno da rumy, to je danes igra mode. Seveda sem dobil s pomočjo kakor pravijo Francozi: Corriger la fortune — zopet sem se prepričal, da poštenjak vedno dobro vozi.
Na Bledu je vstopil neki funkcijonar JZSS, kar je postalo za mene usodno. Še sedaj me nekje zaskeli, ako se spomnim na dogodek. Da vam povem: okoli mene sami smučarji v dresih, jaz kot edini »civilist«. Moral sem prestati ognjeni krst. Še predno sem se zavedel, so me imeli na kolenih in po mojih ubogih kosteh %o začeli udrihati, da sem videl pri belem dnevu zvezde in planete, katerih dosedaj ni opazil na nebesu niti najboljši teleskop. Stisnil sem zobe in si mislil: le počakaj, prokleti funkcijonar savezni ti, jaz ti bom posvetil ne-
mu
kaj vrstic, da ne boš videl samo zvezde, temveč boš mislil, da ti raste trava na glavi.
Bohinjska Bistrica. Pred kolodvorom nas ža čakajo sani. Tu sem zopet zagledal neki obraz, ki mi je že v vlaku dal misliti, kje sem že videl te markantne poteze, to brado a la cesac Maksimilijan? Smuški dres me je motil. Spoznal sem ga. V zgodovini sem bil v šoli vedno tič. Ne boste uganili, čeprav vam izdam letnico 18661 Bil je to pravi, pristni admiral Tegett-hof, ki je Italijane nakresal pri Visu. Možakar je drugače po rodu Zagorac, po činu inženjer, sedaj pa izletnik v Bohinj. Protestiral je in protestiral ter dokazoval, da je bil sicer Tegett-hof znamenita oseba,, da pa je že davno umrl in ni on niti njegov duh, niti njegov sorodnik. Mož nas ni mogel prepričati: krstili smo ga za Tegetthofa in pod tem imenom ga je kmalu poznal ves glavni stan v vsi okolici hot.-la Sv. Janeza. Priznati moram, dostojanstveno je prenašal nepobitno zgodovinsko dejstvo.
Konkurenca pade v sneg
Na saneh nas je bilo z voznikom »edem — med njimi tudi »konkurenca«. Zaradi obilnega snega je cesta dokaj ozka, voz se komaj umak-:'a, vozu. Smuči so zavzelo skoro več prostora kot konkurenca, ki je, kar se tega tišče, prav ■ epo rašcena oseba. V zadnji vrsti, ob koncu voza je Bedela moja, še od prestanegu krsta pobita malenkost. Na moji desnici usodni Tunu. cijonar saveza in povzročitelj krsta, na leriei konkurenca, ki je kaj krepko sodelovala prt krstu. Zlobni jeziki so z bodečimi opazkami »hladili« moje bolečine, da je kar gorelo v meni. Še je pravica na svetu — nastopil je blaženi trenutek, ki je na mah razveselil mojo dušo. Sam Bog je privedel nasproti voznika. S precejšno silo je butnil s sankami baš v stran deske, kjer je sedela konkurenca. Neizbrisana mi bo ostala ta slika v spominu. Konkurenca se je zazibala in padla v krasnem loku — kateremu pravijo plavači skok nazaj na glavo in salto — v sneg. Da, res krasno izveden skok, dostojen vsakega športnika, sodniki bi dali po 10 točk. To vam je bilo smeha, bit je zares bogovski trenutek, ko je konkurenca pobirala svoje zalite ude. Bog naj mu sedaj odpusti sodelovanje pri krstu — midva sva »kvit«. Na račun imenitnega salto mortale j« uboga konkurenca morala prestati do našega cilja, hotela Sv. Janez, še dosti zbadljivk.
Izstopili smo. Hotel Sv. Janez je glavni stan JZSS in novinarjev, Tu se je pričela druga perijoda dogodovščin. O tem drugič. M. I*.
Oglasi socijalne in posredovalna vsebine: beserl/t 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). V saka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore prllotlte unamlco.
Bukova drva
I trboveljski premog |
pri tt.
.KURIVO"
1JUB1|A!U
Dunajska cesta 88 |
(na Balkanu) Telefon št. 34 — 341
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6--.
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob, 2 predsob, z dvoma separatnima vhodoma in z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravniku ali odvetnika, se odda s 1. marcem 1931 na Miklošičevi cesti v najem. — Naslov pove oglasni oddelek lista.
676
Elegantna Kisa
z zolenjadnim ter sadnim vrtom poceni za prodati: Vransko pri Celju, Soršak. 677
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 4oa
najceneje in v veliki izbiri pri
KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 0 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih)' 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
OglaSufto
v
»Jugoslovanu !«
Brez posebnega obvestila.
Bojec-Vadnjal Leopoldina, soproga višjega geometra, naznanjam v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je moj dobri oče, gospod
Vadngal Anion
progovni nadzornik v pokoju
danes, dne 23. februa.ja 1931 po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 88. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, dne 25. februarja t. 1. ob pol 4. uri popoldne izpred hišo žalosti. Celovška cesta št. 32 na pokopališče k bv. Križu.
Ljubljana, 23. februarja 1931.
[X9EBE2I