Savinjske INTERVJU: Janko KAČ PC JUTEKS JE ZAŽIVEL Stran 10 Drogerija Šlandrov trg 40, Žalec 0B3/niB°DB5 ARIEL 3,6 kg 1.815 SIT 4^iTVi> 4^iTVi> PAMPERS z ježki 1.449 SIT Letnik 3, št. 50, 26. 3. 1997 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana VELIKONOČNA PRILOGA Stran 15-19 VOZILI SMO OPEL FRONTERO: Stran 20 VOŠČI SVOJIM BRALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! OBČINSKA KNJIŽNIC CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE Stran 2 c "N OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO VELIKO VESELJA IN ZADOVOLJSTVA OBČINA ŽALEC v_______________J ------------------ \ rm OBČINA MOZIRJE Vsem občanom voščimo vesele velikonočne praznike ŽUPAN IN OBČINSKI SVET N A ZNA R J E w Vsem občanom voščimo vesele velikonočne praznike Župan in občinski svet Pohištvo SanfeSioo POLZELA TEL.: 063 / 720-722, 720-087 ŽALEC TEL: 063 / 715-341 (Hmezad dvorana) VELENJE TEL.: 063 / 855-965 (Blagovnica na Gorici) NUDIMO SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO - oprema vseh vrst lokalov - poslovnih prostorov - svetovanje in kompletna oprema stanovanj VELKA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV OTROŠKI VRTLJIVI STOL ZA SAMO 8JM) UT Obiščite nas in se prepričajte o kakovosti in konkurenčnih cenah! ^erry W)ftgtifre - ko od medu bol! trebuh Ravno pravi čas so v slovenskih kinematografih začeli vrteti ta film, ki je požel številne nominacije za oskarja. Zgodba namreč govori o enem od menežerjev ameriških vrhunskih športnikov, ki dela v veliki agenciji. Zgodba sama po sebi niti ni tako zanimiva za slovenske razmere, a z malo domišljije jo lahko prenesemo na naša tla. Jerry Maguire je mlad, uspešen menežer, ki ima več kot dvesto telefonskih klicev na dan in je, kot radi rečejo Američani, na vrhu sveta. Njegove stranke so vrhunski športniki in vsote, o katerih se pogaja, nikoli niso manjše od milijona dolarjev. Po katarzičnem zlomu nekega večera spozna, da v podjetju skrbijo za športnike le tako dolgo, dokler prinašajo denar, zato napiše očrt dela agencije - skrajno heretično dejanje - saj v njem zapiše glavno misel - manj denarja, manj strank, bolj oseben odnos. Že ko načrt odda, ga obda zla slutnja, in da strah ni imel velikih oči,. se prepriča, ko ga odpustijo. Z vrha naenkrat strmoglavi na tla, kjer se mora boriti za svoje stranke in gledati, kako mu drugo za drugo speljujejo tekmeci. V skrajnem obupu se pasje hvaležno oklepa vsakogar, ki mu je pripravljen pomagati. Med drugim tudi mlade matere samohranilke, ki z njim odide iz podjetja. Ostane mu le en, malo zmešan nogometaš, ki mu na koncu seveda prinese rešitev. Jerry Maguire dobi provizijo, stvar je rešena, spozna celo, da ljubi svojo ženo. V filmu ne manjka značilne ameriške patetičnosti, kljub temu pa se skozi zgornjo plast zgodbe v razmišljanje ponuja mesto denarja v našem življenju. Dokler je Jerry Maguire na dnu, je tudi čustvena in duševna razvalina. Ljubiti je sposoben šele, ko se mu ponovno odprejo vrata ameriškega šovbiznisa. In zakaj zadeva ta zgodba tudi nas? Ker tudi v našem življenju denar pomeni temeljno vrednoto. Ce ga izgubimo, se naš svet podre. In priznajte, malo strašljivo je, ko pomislimo, kako smo vezani na potiskan papir. S prodiranjem proti zahodu se tudi v naši državi pojavlja potreba po blišču. Želimo si filmskih zvezd, vrhunskih športnikov (teh imamo kar nekaj tudi v svetovnem merilu). A tudi za njih se časi spreminjajo. Res zaslužijo veliko več, kot so zaslužili njihovi predhodniki, a ravno tako postajajo od denarja odvisni. Hujše poškodbe pomenijo konec kariere in pozabo. Pa je tako samo s slavnimi? Pravzaprav ne. Tudi mali človek spoznava krutost trga delovne sile in presežka ponudbe dela. Že pred časom je v Sloveniji prišlo do razkorakov med delodajalci in delojemalci. Ker ravno v tem času potekajo pogajanja med obema stranema in vlado, je smotrno razmisliti o položaju, ki ga imamo v tem cirkusu ljudje - nosilci delovne sile. Naše ženske morajo v podjetjih podpisovati pravno sicer nične izjave, da ne bodo imele otrok, ljudje se preko noči znajdejo na borzi dela, plače vodilnih so za rajo bajne. Vendar, če malo beremo časopise, vidimo, da službe ne izgubljajo samo mali ljudje, kdaj pa kdaj zaide med njih tudi kdo od velikih. In čas, ki prihaja, bo s seboj prinesel veliko vzponov in še več padcev. Nekatere bomo opazovali, nekatere pa verjetno tudi sami doživeli. A ravno zaradi časa, ki prihaja, moramo ohraniti nekaj starih vrednot, ki nam lahko v sicer razvrednotenem vrtiljaku življenja vrnejo malo smisla, ki smo ga izgubili. Ob prihajajočih praznikih se lahko zadovoljimo s tistim, kar imamo. Smo zadovoljni, da imamo otroke, družino in streho nad glavo. Despotu denarju pač ne bomo utekli, a vezanost nanj lahko ublažimo z malo optimizma in človečnosti. Vid Burnik GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.u.. Velenjska cesta 12, MIO Žalec, telefon: 063/715 011. 711 532, telefas: 063/ 715 011, 711 532. E-mail: sarsa@siol.ncr. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurliar; tehnični urednik: Uroš Aristovmk: grafična obdelava: Metod Marolt. Jurc Miser: lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič. Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Gulk. Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek. Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem da\ku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Urada \ lude za informiranje (■št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke ' tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje da vek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Stran . IZ VSEBINE e a VAŠE MNENJE Odmevi na politično in kulturno dogajanje Stran 4 GOSPODARSTVO Razpis posojil za kmetijstva Stran 6 O termičnem procesiranju posebnih odpadkov Stran 8 INTERVJU Janko Kač: Podjetniško poslovno obrtni center v Žalcu lahko zaživi Stran 10 - 11 IZ NAŠIH KRAJEV Jožefovo: Sejem bil je hladen in deževen Stran 13 Iz življenja upokojencev Stran 13 KULTURNA DOGAJANJA Kulturna dogajanja v celjski regiji Stran 14 VELIKONOČNA PRILOGA Stran 15 - 19 AVTOMOBILIZEM Vozili smo Opel Frontcra 2.0i Stran 20 ŠPORT Naš gost: Dejan Glavnik Stran 21 Delavni planinci v Libojah Stran 21 STRAN ZA DAME Pomlad - poletje 97 Stran 23 IZ SVETA Klonirana pamet Stran 26 RAZVEDRILO Kdo gre za deset dni v Moravče - BREZPLAČNO Stran 29 rznvtčsA omtaAVA 3 : i m.'m !#1>. VICU mimžAm Milko Mikola__________________________________________ STARA INDUSTRIJSKA PODJETJA NA CELJSKEM V drugi polovici prejšnjega stoletja so na Celjskem nastala tudi podjetja, ki so žgala nepregorljivo opeko. To so potrebovali fužinaiji za notranjo oblogo plavžev, steklarji pa za oblogo peči za taljenje stekla. Eden prvih in najuspešnejših proizvajalcev nepregorljive opeke na Celjskem je bil Franc Sartori iz Zidanega Mosta. Njegovo opeko so leta 1858 preizkusili celo na Dunaju v tovarni porcelana in potrdili, da je izvrstno prestala preizkus, da je res primerna za oblogo plavžev. Grof Maksimilijan Montecuccoli je leta 1865 ob svoji graščini Prešnik ustanovil opekamo in v njej žgal močno kvarcitno opeko, leta 1879 pa je severno od štorske železarne ustanovil še podjetje za izdelavo Samotne nepregorljive opeke. Njegovo podjetje je leta 1890 prevzela komanditna družba z nazivom Quarz u. Chamotte Ziegelei in Štore (Kvarcitna in šamotna opekarna v Štorah). Kot komanditorji so poleg Maksimilijana Montecuccolija nastopali še: grofica Malvine Montecuccoli, posestnica iz Samobora; grof Alfonz Montecuccoli, ritmojster v Mariboru; in grof Rudolf Montecuccoli, kapitan fregate iz Pule. Vložek vsakega komanditorja je znašal 5000 florintov. Leta 1897 je podjetje kupila zagrebška Delniška družba za keramično industrijo, ta pa ga je leta 1906 prodala Avgustu Roslu. Leta 1924 je podjetje prevzela družba z omejeno zavezo, ki so jo ustanovili: Peter Majdič, veleindustrialec v Celju; Anton Kunej, bančni ravnatelj v Celju; in Karol Pertinač, industrialec v Celju. Podjetje je imelo naziv Šamotna tovarna d. z. o.z., Štore, leta 1935 pa se je registriralo kot Prva jugoslovanska šamotna tovarna d. z. o.z., Štore. Ze po enem letu je iz družbe izstopil Karol Pertinač. Po smrti Petra Majdiča in njegovega zeta Antona Kuneja je edina lastnica podjetja postala Majdičeva hči Ruša Majdič, poročena Kunej. Poleg štorske Samotne tovarne je bilo v njeni lasti tudi |XKljctjc v Mladenovcu. Leta 1939 je Ruša Kunej prenesla sedež podjetja Štor iz.Celje. Cementarne Obratom za izdelovanje opeke so se sredi prejšnjega stoletja na Celjskem pridružili še obrati za proizvodnjo cementa. Prvi, ki je na Celjskem začel proizvajati cement, je bil že omenjeni Franc Sartori. Leta 1857 je ustanovil cementarno v Zidanem Mostu, ki je poleg kvalitetnega roman in portland cementa: proizvajala. tudi cementno opeko, cementne plošče, izdelke iz kamenine, nepregorljivo opeko in apno, in je bila leta 1863 vpisana v trgovski register pod imenom Fabrik feuerfester Thomvaaren & Cement, Franc Sartori. Najkasneje leta 1865 je njegova cementarna že imela parni stroj z močjo 20 KM. Leta 1877 je podjetje prešlo v last neke zagrebške banke in je bilo registrirano pod nazivom Steinbrucker Cementfabrik; leta 1920 pa ga je prevzela delniška družba Zagorka iz Zagreba, v lasti katere je ostalo do leta 1928, ko je prešlo pod Trboveljsko premogokopna družba. Nekoliko pozneje, ko je Sartori ustanovil cementarno v Zidanem Mostu, je Otto Withalm, lastnik graščine v Marija Gradcu in premogovnika v Trobnem dolu, ustanovil dva obrata za proizvodnjo cementa v bližini Laškega. Eden je stal ob izlivu Lahomščicc v Savinjo, eden pa v prejšnji tovarni klinčkov za vžigalice pri Tevčah. V prvem so izdelovali roman, v drugem pa portlant cement. Podjetje je bilo leta 1888 registrirano kot Withalm Cementfabrik in Tiiffer. Delovati je prenehalo leta 1910. Veliko podjetje za izdelovanje cementa je leta 1876 v Trbovljah ustanovila Trboveljska premogokopna družba. Podjetje je bilo pred drugo svetovno vojno najmodemeje opremljeno. Leta 1936 je letna proizvodnja znašala okrog 60 tisoč ton portland cementa, za kar je bilo treba okrog 80 tisoč ton apnenca in 1200 ton gline. Tega leta je podjetje zaposlovalo skupaj 202 delavca, od tega 12 uradnikov, 120 delavcev v tovarni in 70 delavcev v kamnolomu. (se nadaljuje) Naročam____Jzvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem Naročam____-kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem in Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951. Ime in priimek: : : : Naslov: VASE MNENJE IZJAVA ZA JAVNOST Ob prekinjeni seji žalskega občinskega sveta prejšnji teden so nekatera novinarska poročila izzvenela. tako, kot da smo prekinitev brez potrebe povzročili svetniki ZLSD, LDS, DeSUS-a zaradi fonnalnega nasprotovanja spremembam dnevnega reda. Spori med svetniki so nastali okrog imenovanja predstavnikov ustanovitelja - Občine Žalec - v svete zavodov (osnovne šole, vrtec, glasbena šola, ljudska univerza, zdravstveni dom, lekarne), ki imajo svoje korenine še iz časa po prvem sklicu sveta občine Žalec iz začetka leta 1995. V tem času so stranke SDS, SLS in SKD, ki imajo v občinskem svetu večino, zahtevale, da se takoj zamenjajo člani svetov šol in drugih javnih zavodov, češ da je potrebno na njihovo mesto imenovati nove, njihove predstavnike. To so zahtevali in tudi dosegli kljub dejstvu, da tem članom niso mogli dokazati nepravilnosti in da jim še niso potekli mandati. Novi člani niso bili imenovani skladno z doseženimi rezultat na volitvah, temveč so prevladovali člani, ki so jih predlagale imenovane stranke. Protestov strank LDS, DeSUS-a in ZLSD niso upoštevale. V svetih zavodov o stranke LDS, DeSUS-a in ZLSD imele nesorazmerno malo svojih predstavnikov. V letu 1996 smo svetniki žalske občine uskladili Občinske odloke s področja vzgoje in izobraževanja ... z novo državno zakonodajo in na področju števila članov svetov povečali število predstavnikov ustanovitelja iz dveh na tri predstavnike. Po pozivu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja iz jeseni 1996. leta smo stranke posredovale ustrezne kandidate. Pričakovali smo upoštevanje naših predlogov sorazmerno z rezultatom doseženim na volitvah, tudi tako, da bodo sveti po posameznih šolah in drugih zavodih sestavljeni iz vrst predstavnikov strank pozicije in opozicije. Naša pričakovanja po realnem imenovanju predstavnikov v svete, skladno z rezultati volitev, osebnimi kvalitetami kandidatov, strokovnimi kvalifikacijami ter tudi dobrim delom v preteklosti pa se niso uresničila. Zato smo stranke na seji 13. februaija t.l. na to neskladje opozorili in svet je sprejel sklep, da je potrebno pripraviti nov predlog imenovanj, ki bo upošteval naštete kriterije. Na zadnjo sejo 6. marca pa je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer imajo t. im. stranke slovenske pomladi večino, posredovala samo delno korigiran predlog, ki zopet ne upošteva dogovora s prejšnje seje sveta. Pri razpravi o dnevnem redu smo na to neskladje in neupoštevanje dogovora opozorili in predlagali umik točke z dnevnega reda, dokler se stranke dokončno ne dogovorimo in uskladimo. Ta naš predlog pa ne samo, da je bil zavrnjen, stranke t. im. slovenske pomladi so zahtevale, da se ta predlog z 12. točke prestavi na sam začetek seje oz. 4. točko. Zaradi tega se sprašujemo, kdaj bodo stranke t. im. slovenske pomladi spoznale, da je možno doseči napredek samo ob tvornem sodelovanju vseh strank občinskega sveta in skupni zahtevi do župana in občinske administracije, da pričnemo delovati v korist davkoplačevalcev naše občine? Janko Kos Vodja skupine svetnikov ZLSD ODGOVOR ŽUPANA MILANA DOBNIKA NA PISMO “ALI SMO RES TAKŠNI REVEŽI?” Cenim in spoštujem delo ljubiteljskih skupin v kulturi, ki delujejo v naši občini, kakor tudi vseh, ki delujejo pri našem in drugih narodih. O tem, kdo nas bo predstavljal na prireditvah “Srečanje s Slovenijo”, ali slovenskih kulturnih dnevih v Salzburgu, nisem odločal niti jaz niti Zavod za_ kulturo Žalec. Zavod za kulturo Žalec je doslej večkrat predlagal kdo naj sodeluje na proslavah Slovenskega kulturnega praznika v Salzburgu. Tako so se tam predstavili Savinjski oktet, Oktet Adoramus, pianista Irena Kralj, violinist Marko Zupan, pesnik in igralec Tone Kunter, Anka Krčmar, Janez Domitrovič. Na veselicah, ki jih prirejajo slovensko društvo “Oton Župančič” v Salzburgu, pa so nastopili tudi narodnozabavni ansambli. Sicer pa sodelovanje s Salzburgom ni zgolj kulturno, je tudi gospodarsko, promocijsko in še kakšno. V letu osamosvojitve in po tem, ko smo imeli begunce, so nam izdatno pomagli. Salzburška deželna vlada še vedno prispeva sredstva za vzgojo begunskih otrok. Zavod za kulturo oz. Občinska matična knjižnica pa zbira za prijatelje v Salzburgu različno gradivo o Sloveniji. Uradno delegacijo na prireditvi sva na željo salzburškega častnega konzula gospoda Emberger-ja predstavljala direktorica Zavoda za kulturo gospa Anka Krčmar in jaz. Ostale, ki so se udeležili prireditve, je zaradi dolgoletnega sodelovanja povabila sekretarka Slovensko-salzburške družbe gospa Slavka Fraueneder, ali pa Zavod za kulturo Žalec, ki je povabil tiste, s katerimi sodeluje pri uresničevanju svojega programa. Kot je razvidno iz priloženega programa, so na prireditvah pod naslovom Srečanje s Slovenijo sodelovali slikar, pesniki, gledališki ustvarjalci in Vlado Kreslin s svojo skupino. Nastopajoče na prireditvah sta povabila Slovensko-salzburška družba in Klub Oton Župančič, zato je Vaša prizadetost in užaljenost nepotrebna. Prisrčen pozdrav z željo, da bi še naprej z veseljem delovali v kulturi- Milan Dobnik, profesor, župan občine Žalec NAGLI SVETNIKI Nadaljevanje 21. seje sveta občine Žalec, ki je bilo 13. marca v prostorih občine Žalec, je potekalo presenetljivo gladko, svetniki Pa so bili složni kot le redkokdaj. Za razliko od običajnih šestumih sej so občinski svetniki v dobrih dveh urah obravnavali vse točke dnevnega reda, ki so jim ostale od 6. marca, ko je bila seja zaradi protestnega odhoda več kot polovice poslancev Prekinjena. Potrdili so mandat člana občinskega sveta - kandidatu SDS, Ljubu Žnidaiju iz Ločičice ob Savinji j11 kandidatu ZLSD, Ivanu Godleiju 12 Kal pri Šempetru. Predlog sklepa o imenovanju članov sveta - predstavnikov ustanovitelja v svet Zavoda za kulturo Žalec ter v svete zavodov s področja osnovnega izobraževanja in varstva predšolskih otrok, pri čemer se je Prejšnjikrat zataknilo, je bil tokrat sprejet le z manjšimi predhodnimi pripombami s strani predstavnika LDS. Daljša razprava se je razvila le okrog predloga za uskladitev nerealiziranih nalog iz lanskega proračuna *n prekoračitve sredstev krajevnih skupnosti v letu 1996. Predstavnik SKD Vinko Drča je povedal, da je bilo v lanskem proračunu predvidenih 16 milijonov za vodovod v Grajski vasi, kar se ni realiziralo, sedaj pa se projekt ni znašel niti na seznamu nerealiziranih nalog, zato naj ne bi prišel niti v predlog letošnjega proračuna. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je dodal še, da možne .prekoračitve sredstev niso bile dogovorjene, razen na Vranskem, občina pa ni pripravila seznama prekoračitev. Predstavnika občine Lojze Posedel in Slavko Šketa sta pojasnila, da na področju komunale ni bilo prekoračenih investicij, Pač pa je prišlo do prekoračitev na področju družbenih dejavnosti. Gre Pretežno za spremembe namembnos-1:1 sredstev znotraj posameznih krajevnih skupnosti, saj morajo biti ie-te včasih glede predvidenih investicij fleksibilne. Kar se tiče nerealiziranih nalog, pa naj bi bile obravnavane na naslednji seji, ko bo na dnevnem redu proračun, sta pojasnila predstavnika občine. Glede te točke občinski svet ni sprejel nobenih sklepov kljub vztrajanju Franca Žolnirja, naj predstavniki občine in prizadetih KS skupaj z županom določijo rok, do katerega se bodo o prekoračitvah, po njegovem mnenju spornih, dogovorili. Svetniki so sprejeli sklep tudi glede nekaterih premoženjsko-pravnih zadev. Zahtevali so vzpostavitev javne poti v Braslovčah, tako da bo omogočena uporaba vsem uporabnikom, podprli so predlog sklepa o prodaji nepremičnine družbene lastnine na Vranskem zasebniku in sprejeli še dva sklepa o ukinitvi zemljišča v splošni, rabi in hkrati o prodaji nepremičnine družbene lastnine v Ločici pri Vranskem in v Gotovljah pri Žalcu. Svetniki so soglašali tudi z doplačilom za nabavo osebnega avtomobila za potrebe občine v višini 1,820.000 SIT. Nadalje je bil sprejet predlog odloka o komunalnih taksah v občini Žalec skupaj s spremembami in dopolnili, s čimer pa so bile komunalne takse precej zasoljene. Po predloženem izračunu bo za gostinski vrt s površino 5x7 metrov pred lokalom na Mestnem trgu v Žalcu odmerjena mesečna taksa v višini 54.250 SIT, za tradicionalno Žalsko noč pa naj bi taksa znašala 1.211.016 SIT. Svetniki so dali svoje soglasje še k predlogu odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju občine Žalec in k pravilniku o kreditiranju nakupa stanovanj _ in stanovanjske gradnje v občini Žalec. Ugodili so prošnji predsednika KS Gotovlje in za kraj letošnjega praznovanja praznika občine Žalec, določili Gotovlje, predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec pa je bil v javni obravnavi, zato je bil dan v 15-dnevno javno razpravo. D. S. Literaturhaus Salzburg und Salzburglach-SlowenUche Gesellschaft Laden eln zut „Begegnung mit Slowenien// Pklttlag. U. tflnmr. 19M IPir A usstellungserdffnung mit Muslk und Buffet (aua Goriška Brda) Dušan Kirbiš: Gemalde Bogdana Herman: Geaang SamUar-f? Ftbruai. M Wtr Konzert Vlado Kreslin und Freunde VA-Orfc Pettisbrunnhof tKeltcr) .Del vabila s programom, ki ga je na Zavod za kulturo občine Žalec poslal salzburški organizator prireditve "Srečanje s Slovenijo." DA SE ŽIVLJENJE OBRNE NA BOLJE “Vsako leto se v Sloveniji rodi za celo šolo prizadetih otrok. Še dvakrat toliko jih hudo zboli ali se jih ponesreči. Postanejo življenjsko odvisni od invalidskih in drugih pripomočkov. Njihovih potreb je veliko več, kot je možnosti v finančnih vrečah države.” Tako pričenja svoj apel Vid, humanitarni zavod iz Kranja, ki si prizadeva za otroke narediti več, kot bi to zmogle formalne družbene institucije. V Vidu so prepričani, da bi se s hitrim ukrepanjem ob razpoložljivi vsoti denatja dalo rešiti več. Nesreča ali bolezen ne ustavljata otrokovega razvoja, če pa je otrok zaradi pomanjkanja pripomočka obsojen na izolacijo, postane trajno breme družbe in predstavlja veliko večji strošek, kot so sredstva za nabavo pripomočka, pravijo v humanitarnem zavodu. Vid zato zbira prošnje staršev oz. skrbnikov prizadetih otrok za pomoč ter vloge zavodov in zdravstvenih ustanov. Pri vsakem otroku posebej se povežejo z zdravniki in socialnimi delavci ter na osnovi njihovih mnenj in priporočil pripravijo načrt rešitve za specifične potrebe otroka. Nato iščejo najboljšega ponudnika za pripomočke in obenem zbirajo finančna sredstva. Vloge zavodov in medicinskih ustanov, ki skrbijo za prizadete otroke, rešujemo pretežno s finančnim prispevkom pri nabavi aparatur in pripomočkov. V Vidu pravijo, da svoj uspeh dolgujejo vsem, ki so se jim odločili priskočiti na pomoč, saj takšni ljudje vedo, da se vsaka pot, tudi tista, ki je dolga tisoč kilometrov, začne s prvim korakom. Za svoje delo so dobili številna priznanja in zahvale, bili so proglašeni za donatorja leta in vzornika človekoljubnih dejanj. Delajo javno, z veliko podporo slovenskih medijev, tudi sami pa izdajajo glasilo Vidove novice. Njihovo delo nadzirata strokovni svet in svet zavoda. Humanitarni zavod VID Planina 3 p.p. 169 4001 Kranj tel.: 064/350-480 Predvsem za podjetja, ki se bodo odločila prispevati svoj delež za pomoč otrokom, velja, da dodatni stroški niso potrebni. Po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so podjetja tako ali tako dolžna odvesti davek, v 25. členu omenjenega zakona pa je zapisano, da se med tovrstne odhodke priznajo tudi izplačila za humanitarne namene v višini 0,3% od ustvarjenega prihodka podjetja. To omogoči sponzorjem, pokroviteljem in donatorjem tudi neposreden nadzor nad denarjem. “Da se življenje obme na bolje” je vodilo Vida in vsi, ki delujejo v okviru tega humanitarnega zavoda menijo, da lahko vsakdo po svoje priskoči na pomoč prizadetim in bolnim otrokom. DOMINIKA. SAMBOLIC LJUBEZEN JE ENA SAMA PESEM V Modri dvorani Celjskega sejma je bila 17. marca kulturna in humanitarna prireditev 'Ljubezen je ena sama pesem’, ki jo organizira podjetje Fit media iz Celja. Prireditev je ob 8. marcu namenjena vsem dekletom, materam in ženam, njen izkupiček pa naj bi šel za nakup posebnega pripomočka za povečavo črnega tiska - računalnik s čitalnikom sistem Fidelity P150 PCI. S to napravo bodo lahko osebe z okvaro vida samostojno brale in kontrolirale zapise v običajnem črnem tisku, kar jim bo omogočilo samostojnejše opravljanje dela in jim zagotovilo dolgoročno zaposlitev. Nastopili so; igralci Milena Zupančič, Anica Kumer, Boris Cavazza, Ivo Ban in Janez Bemež; pevci Majda Petan, Alfi Nipič in Miha Alujevič; otroška vokalna skupina Pinocchio, plesna skupina Mali Harlekin in orkester malih violinistov Radovana Marvina; orkester Extra band Glasbene šole Celje in pianistka Simona Guzej, dijakinja klavirskega oddelka Glasbene šole Celje. Organizatorjem, sponzorjem in obiskovalcem prireditve je priznanje in zahvalo izreklo invalidsko podjetje Svetloba d.o.o., ki si za nakup omenjenega računalnika in Braillovega terminala Alva delphi 440 že od jeseni prizadeva zbrati 1.507.096 SIT. D. S. MIRKO BANDELJ V CELJU Novi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je v petek, 21. marca, obiskal UNZ (Vije. na svoji turneji po upravah v Sloveniji. (Vljsko l 'N/, je izbral, ker le ta sodi med najboljše v Sloveniji. Celjska UNZ Na vprašanje novinaijev je tudi odgovoril, da v svojem mandatu ne namerava menjati sestava sodelavcev. kajti delavci na ministrstvu so | strokovni delavci, zato jih ne kaže menjavati ob zamenjavi ministra. Po obisku UNZ:; C elje je. je tudi ena najbolj odprtih z| odiKHoval na obisk na UNZ Slovenj javnost, zalo tudi ne izostajajo Gradec. Kot je 'povedal, namerava rezultati. Posebno zadovoljstvo je ob prevzemu nove dolžnosi i Obiskati izrazil, ker je -k dobrim uspehom vse uprave; po Sloveniji in se na pripomogla dobra medijska [bestu samem seznaniti z delom pokritost dela, kar tudi pogosto c'te!' iKimaga pri odkrivaniu storilcev. .nko 22. SEJA OBČ. SVETA V sejni dvorani občine Žalec je bila 20. marca 22. redna seja občinskega sveta. V pristnem slogu žalskih svetnikov se je zapletlo že na samem začetku, pri sprejemanju dnevnega reda. Zupan je namreč podal zahtevo, da se obravnava predloga odloka o proračunu občine Žalec za leto 1997 umakne z dnevnega reda, saj po lastnih besedah ni imel na razpolago dovolj časa, da bi nekatere amandmaje k proračunu lahko uskladil z razpoložljivimi sredstvi. Takšen predlog je med žalskimi svetniki sprožil kar nekaj hude krvi in zmede, tudi na račun prerazporeditve proračunskih sredstev, vendar so bili občinski možje navsezadnje meni nič tebi nič prisiljeni ugotoviti, da morajo županovi želji tokrat ustreči, saj ni v njihovi pristojnosti, da jo zavrnejo. So pa zato s toliko večjim veseljem zavrnili drugi županov predlog, naj na tokratni seji sprejmejo soglasje k statutu Zavoda za kulturo Žalec in sklenili, da predloga ne bodo niti obravnavali. Vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Rehar-Razboršek je ob tem svetnikom naknadno pojasnila, da sedanji direktorici Zavoda za kulturo Žalec Anki Krčmar 3. maja poteče mandat, svetniki pa so s svojo odločitvijo občini onemogočili, da izda razpis za to delovno mesto. Vendar pa so jo svetniki družno zavrnili, da je do izteka mandata sedanji direktorici še več kot dovolj časa, zato svoje odločitve niso spremenili, soglasje k statutu Zavoda za kulturo pa bodo podali na kateri naslednik sej. Pa svetniki s svojo enotnostjo niso prišli daleč, saj so se mnenja zopet razdelila ob poročilu nadzornega odbora v zadnjem trimesečju lanskega leta. Nadzorni odbor je pripravil pregled namenske porabe sredstev za deponijo odpadkov na Uožnici v višini 14,7 milijona SIT pri Mestni skupnosti Žalec in pri tem ugotovil določene nepravlnosti. Sredstva so bila po njihovih ugotovitvah porabljena v druge namene ter “neodgovorno in negospodarno”. Ob poročilu nadzornega odbora je bilo svetnikom vročeno tudi pisno pojasnilo Janeza Krofliča, tedanjega predsednika Mestne skupnosti Žalec. V pismu Janez Kroflič pojasnjuje, da so bila namenska sredstva za 'deponijo na Ložnici začasno uporabljena v druge namene zaradi kasnitve priprave dokumentacije. Sredstva so bila po njegovih trditvah porabljena za ureditev otroškega igrišča v športnem centru ter za sočasno izvajanje sanacije kanalizacije in urejanje parkirišč v Žalcu, izvajalec pa je bil izbran v sodelovanju z občinskimi strokovnimi sodelavci za komunalo, pri tem pa so izbirali med večimi ponudniki in ne le dvema, kot je napačno zapisano v poročilu nadzornega odbora. Janez Kroflič obenem zatrjuje, da so bile investicije v parkirišča v programu in potrebne, zanje pa so pridobili tudi dodatna sredstva krajanov. Posamezne postavke so bile prekoračene zaradi dodatnih del pri obnovi kanalizacije in javne razsvetljave, sredstva za Ložnico pa so bila po trditvah Janeza Krofliča vrnjena iz dodatnih sredstev krajanov in planiranih sredstev za komunalne investicije. Svetniki so se spet spustili v burno razpravo, ali je bila nenamenska poraba sredstev upravičena ali ne, konec koncev pa jim ni ostalo drugega, kot da poročilo nadzornega odbora sprejmejo. Kot kaže pa je bilo s to točko nesporazumov svetnikov konec, saj so kar nanagloma sprejeli predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in obenem zahtevali še mesečna poročila o tem, kako se občani odloku prilagajajo, v 30-dnevno javno razpravo so dali predlog odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja z odpadki in v 15-dnevno razpravo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov na območju občine. Brez obotavljanja so sprejeli še predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Žalec in potrdili v komisijo za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta Janeza Sketo, v Odbor za okolje in prostor ter komunalo pa Ivana Godlerja, oba namesto Antona Bratuše, ki jo odstopil. D. S. RAZPIS POSOJIL ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA Hranilno kreditna služba JKZ Savinjska dolina Žalec in Sklad za razvoj kmetijstva občine Žalec sta v marcu objavila 3. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva na območju občine Žalec. Objavljen razpis je zanimiv zaradi nizke obrestne mere, ki jo ponujata HKS in Sklad in tudi zaradi dobe vračila (do 10 let, možnost dogovora moratorija odplačila glavnice za dobo 1 leta). Skupni razpisani znesek posojil v Razpisu je 36 milijonov tolarjev, posameznik-fizična oseba s statusom kmeta, ki ni v delovnem razmerju, bo glede na kreditno sposobnost prejel posojilo največ do 3 milijone tolarjev oz. za kmečki turizem do 5 milijonov tolarjev. Namen posojila: 1. hmeljarstvo - nakup mehanizacije za obdelavo in varstvo zemljišč - nakup strojev za spravilo hmelja - obiralni stroji - novogradnja, obnova in oprema sušilnic - novogradnja in obnova žičnic 2. živinoreja - nakup plemenske živine - obnova govejih stojišč - molzna in mlekarska hladilna oprema - novogradnja in obnova hlevov - pašna oprema 3. ostalo - nakup traktorjev - nakup mehanizacije za pripravo in obdelavo tal ter linij pri spravilu krme - nakup mehanizacije in opreme za zelenjadarsko proizvodnjo - gradnja objektov za namene zelenjadarske in sadjarske proizvodnje - nakup kmetijskih zemljišč 4. za investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti Obrestna mera za razpisana posojila je T+4% na letni ravni, kar pomeni, da boste kreditojemalci plačali samo temeljno obrestno mero (izraža rast inflacije) in 4 % realno obrestno mero, kar je zelo ugodno. Kmetje! Izkoristite možnost najetja ugodnih kreditov. Podrobni pogoji so navedeni v razpisu, vse informacije pa dobite tudi v Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina v Žalcu (tel.715-211) mag. Lilijana Ježovnik Jančič HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 "vam v marcu ponuja najugodnejše pogoje varčevanja 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 8,56% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,7% mesečno 13,44% do 13,99% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,08% do 1,12% mesečno) 14,53% do 14,75% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (1,16% do 1,18% mesečno) 15,07% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,20% mesečno 16,70% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,32% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ 4 SEJEM mO V CELJU 4- sejem EKO, ki se je od 18. - 21. marca odvijal na sejmišču Celjskega sejma, je bil zastavljen kot strokovna sejemska prireditev, ki naj bi ne imela zgolj poslovnega značaja, pač pa naj bi pomenila spodbudo podjetnosti tudi pri ekološkem prestrukturiranju celotnega slovenskega gospodarstva. Slovesna otvoritev sejma je Ma 18. marca v Modri dvorani '-sljskih sejmov, s plesnim nastopom pa jo je popestrila jJtroška skupina Studia za ples ^Ije z Zmajevim plesom in ^ ua Kapun s plesno točko 1 za do ra. Celjski župan Jože Razstavni program NA 4. SEJMU EKO: Gospodarno ravnanje z odpadki: komunalna oprema in vozila Za zbiranje in odvoz vseh vrst odpadkov; odstranjevanje odpadkov in odplak na način, ki je za okolje sprejemljiv; ravnanje s strupi in posebnimi odpadki; recikUranje; čiščenje in zimska shižba; projekti gospodarnega ravnanja z odpadki; biotehno-‘°8ija odpadnih snovi; komunalne storitve Prijaznost do okolja je tržna Prednost: naprave in izdelki, ki pri v rednotenju ekološke prizanesljivosti v razvitem svetu ustrezajo Predpisanim kriterijem Varovanje okolja: analize in raziskave okolja in ekološke sprejemljivosti; ekološ-. Inženiring; merilna tehnika 1,1 laboratorijska oprema za okolje;^ podjetniško svetovanje Za zaščito okolja; znanstvenoraziskovalno delo na področju ' arsjva okolja; gospodarjenje in u'ejanje voda; sistemi in naprave za vzdrževanje čistosti zraka, vodu in tal; oprema in projekti Spspodarne izrabe energije; oko-ju prijazne nove tehnologije; °Ptuniranje tehnoloških proce-s°v; predstavitve ekoloških projektov. Zimšek je vse zbrane za začetek opomnil, da je sejem EKO po sejmu Flora že druga specializirana sejemska prireditev letos. Po njegovih besedah se na sejmu želijo spoznati z ekologijo in okoljevarstvenimi problemi in izmenjati izkušnje. Celje je v veliki meri že spoznalo pomen ekološke problematike in jo je v zadnjih letih v svojem razvoju tudi skušalo čim bolje upoštevati, je poudaril celjski župan. Zato je Celje vključeno v gibanje Zdrava mesta v Evropi in tudi mlade spodbuja k sodelovanju v akcijah, kot je Očistimo naše mesto, ki sovpada s sejmom EKO. Celjski župan je vsem udeležencem sejma zaželel veliko uspeha, njegovim željam pa se je pridružil tudi predsednik nadzornega sveta Celjskega sejma Marko Brezigar, ki je obenem poudaril, da je Celje za ekologijo med slovenskimi mesti naredilo največ, zato ni čudno, da se je sejem EKO v Celju že kar udomačil. Sejem je uradno otvoril minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Po njegovih besedah nudi sejem EKO priložnost za spoznavanje z novimi izdelki, tehnološkimi dosežki in organizacijskimi usmeritvami na naravovarstvenem področju, pomemben del sejma pa so svetovalne dejavnosti in izobraževanje. Sejem EKO je po mnenju ministra obenem tudi priložnost za večjo povezavo med državo, občino, civilno družbo, šolami in komunalo, ministrstvu pa ponuja možnost, da predstavi svoje delo. “Prizadevanja za varstvo okolja niso vedno na očeh javnosti,” je poudaril minister in dodal, da se o problemih govori le, ko so kritični, malo pa je moč izvedeti o pozitivnih dogajanjih, vendar pa je na sejmu EKO to mogoče. Na sejmu, ki je potekal na 6000 m razstavnih površin, se je predstavilo 85 razstavljalcev iz devetih držav. Neposredno so razstavljala podjetja iz Slovenije in Hrvaške, posredno pa še podjetja iz Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Češke, Italije, Švice in Avstrije. Sejemsko prireditev so spremljala tudi strokovna posvetovanja, pripravljena v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je generalni pokrovitelj sejma. Skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Gospodarsko zbornico Slovenije so priredili strokovno posvetovanje Varstvo okolja ’97, na katerem so ugledni strokovnjaki predavali o aktualnih temah s področja varovanja okolja in ravnanja z odpadki, ki so bistvenega pomena za celo Slovenijo. Prvič so se predstavila podjetja, ki delujejo na področju varstva okolja iz avstrijske Štajerske, pa tudi šole, ki so vključene v nacionalni projekt Eko šola kot način življenja, saj so organiza- torji posebno pozornost namenili tudi vključevanju okoljevarstvene vzgoje v izobraževalni program. Predstavile so se še ekološke skupine in nevladne ekološke organizacije, na slovesnem zaključku akcije Izbor Ekošola na Eko sejmu ekološkega izdelka 1997, ki je potekala v sodelovanju z Gospodarskim vestnikom, pa so podelili priznanje Kivu Vransko in podjetju Gorenje Gospodinjski aparati. Razgovor je potekal tudi glede možnosti financiranja ekoloških projektov iz evropskih fondov. DOMINIKA SAMBOLIČ - ra®§ diBsiasKipi 'š® KH = aaiiaraasjjsifta sastetei - ©©ratolto® asMspffip - aašlGnfla teD@(p - bžKsM fellniiS => sa osasto - IporOipasIh? sama ws)0aji) ° m feDtoa tnapavs) > ©OaMlSjiia V©Hka izbira rabljenih vozil Krediti ©d T+8% na 2 do i let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 MBMI MJiil V okviru 4. sejma EKO sta bili v Modri dvorani Celjskega sejma 20. marca dve predavanji na temo termičnega procesiranja posebnih odpadkov. Ing. Martin Rahten, sicer zposlen pri Leku, je spregovoril o izkušnjah glede postavitve toplotnega obrata, poimenovanega incinerator, v Lendavi. Po njegovih besedah ima Lek v Sloveniji šest proizvodnih lokacij, zato je problem z odpadki velik, še posebej, ko podjetje prizna, da odpadke ima. Lek 90 odstotkov izdelkov svojega proizvodnega programa usmerja na zahod, tam pa niso sprejemljiva podjetja, ki ne znajo poskrbeti za svoje odpadke. Ko so razmišljali o nabavi incineratoija, so iskali takšno napravo, ki bi že imela opraviti s podobno vrsto in količino odpadkov kot jih imajo pri Leku, njeno delovanje pa naj bi bilo tudi avtomatsko. Primemo napravo, ki ima od incineratoija tudi neodvisen opazovalno-nadzorovalni sistem, so odkrili v Italiji. Pri Leku imajo opraviti s trdimi poltrdimi in tekočimi odpadki, pri toplotni obdelavi pa je potrebna še prav posebna previdnost, saj gre za kemične snovi, ki seveda svojevrstno reagirajo. Martin Rahten je v nadaljevanju podrobneje obrazložil celoten proces toplotne obdelave odpadkov. Pripravljen material gre najprej v primarno komoro, stacionarno peč, ki je najprimernejša za trdne snovi in kjer je temperatura od 650-750 stC. Zadrževalni čas v tej komori je 45 minut, sežig je popoln in od tod tudi dobijo večino pepela. V sekundami komori, imenovani tudi termo reaktor, sežigajo odpadna topila in močno obremenjene odpadne vode, ki vsebujejo ogljikovodike in kloride. Temperatura v tej sekundami komori, ki je oblečena z ustreznim, na kislino odpornim šamotom, dosega nad 1000 stC, če pa so odpadki obremenjeni z več kot 3 odstotki kloridov, se temperatura giblje celo med 1200 in 1400 stC, vendar pa se v tem primem kapaciteta incineratoija zmanjša kar za 30 odstotkov. V sekundami komori je potrebno doseči čim bolj idealno razmeije med temperaturo, časom in mešanjem. V kotlu, kjer temperatura pade na 400 stC, iz odpadnih vod nastaja visokotlačna para. Ker so tu temperature znatno nižje, se v kotlu sublimirajo soli, zato je potrebno incinerator vsaj enkrat mesečno ustaviti in kotel očistiti, kar pa predstavlja precejšnje stroške. S toplotno obdelavo odpadkov v incineratoiju dosegajo takšne emisije v okolje, da jih dopuščajo tudi strogi zakoni evropske skupnosti. Ing. Rahten je poudaril, da je pomembno poznati kvaliteto in izvor odpadka, nad sežigom odpadkov pa je potrebno imeti natančen nadzor v vsaki fazi sežiga. Pri postavitvi incineratoija so se najbolj bali reakcije ljudi, vendar ta ni bila preostra. Po njegovem mnenju je toplotna obdelava odpadkov edina prava rešitev, brez incineratoija pa bi bili njihovi stroški za odpravljanje odpadkov štirikrat višji. Seveda so bolj od majhnih sežigalnic, kot je ta v Lendavi, smotrni veliki incinera-toiji, vendar je zanje izjemno težko pridobiti javnost, so ugotovili udeleženci predavanja. Kapaciteta incineratoija v Lendavi: 600 kg/h trdih odpadkov 150 kg/h odpadnih topil 100 kg/h ostalih tekočih odpadkov O izgradnji naprave za termično procesiranje posebnih odpadkov je spregovoril tudi ing. Ivo Kreča iz podjetja Kiv Vransko, ki je prejelo letošnjo nagrado za “Ekološki izdelek 1997”. Kiv Vransko je takšno napravo postavilo v Nemčiji, tam pa so jo ocenili za zelo dobro. Nemčija je sicer naklonjena manjšemu številu naprav, ki imajo velike kapacitete (približno 40 ton/h, 50 naprav), v nasprotju z državami, kot so Japonska, Švica ali Francija, kjer je običajno veliko število naprav z majhnimi zmogljivostmi (2-3 tone/h, 1900 naprav). Kivu pa je na presenečenje Nemcev uspelo dokazali, da je lahko tudi majhna naprava z letno kapaciteto 2500 ton, učinkovitejša in cenovno ugodnejša od velikih incineratoijev. Nemčija ima po besedah ing. Krečc najostrejše tehnično-tehnološke in ekološke standarde, ki pa jim je ponudba slovenskih proizvajalcev očitno lahko kos, saj je bil njihov projekt tudi v Nemčiji naveden kot vzorčen. D. S. S ponovno širitvijo telefonske centrale bo v Žalcu (to je tretja širitev v zadnjih treh letih) končno potekal telefonski promet le preko moderne digitalne telefonske centrale. Te dni so delavci celjske poslovne enote Telekoma dokončali dela pri razširitvi centrale Žalec. Skupna kapaciteta tako razširjene centrale je nekaj manj kot 5 tisoč priključkov. S to razširitvijo bo mogoče vse naročnike, ki so bili doslej vključeni še na analogno telefonsko centralo, preusmeriti na novo di- gitalno, ki omogoča mnoge dodatne storitve. Preusmeritve bodo izvedene v naslednjih nekaj mesecih. Stara analogna telefonska centrala je bila zgrajena v začetku 80-ih let in je bila v zadnjih letih tako obremenjena, da ni več zmogla povečanega telefonskega prometa v zadovoljivi kvaliteti. Celotna naložba je stala Telekom več kot 50 milijonov SIT. B.B. NAŠ POSLANEC TONE DELAK NA ZDRAVLJENJU V tej številki jr izostal prispevek poslanca Toneta Delaka. Gospod Delak je na zdravljenju v bolnici. V uredništvu Glasu Savinjske mu želimo čim prejšnjo vrnitev. : r . ^ MS Žalec vas obvešča kje bodo stojna mesta kontejnerjev za mm or/ r ,3 : - 3- c- j., s .,37 do 2.3,4.97 1. Trubarjeva ulica - riasproti čistilnice (nekdanja Kiuševska ul.) 2. Kajuhova ulica - južno na zelenici 3. Tomšičeva ulica - pred bloki 4. Prešernova ulica - pri bloku št. 3, na parkirišču 5. med Levstikovo ul. in ul. Rista Savina - ob železnici 6. Velenjska ulica - na severni strani in nadhodu "Mavrica" za Ložnico, levo vhod v spominski park 7. ulica Florjana Pohlina - med blokoma št. 3 in 4 8. Ložnica - pred Domom Krajanov Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekarna Velenje tel.: 854-181 prodajalna Griže, tel.: 715-909 SLAŠČIČARNA ŽALEC PEKARNA VELENJE PEKARNA, TRGOVINA IN BISTRO VRANSKO TRGOVINA GRIŽE Celoten kolektiv PODJETJA BRGLEZ vam želi lepe in mirne Velikonočne praznike. Z 20. marcem vas vabimo k nagradni igri za zvestobo strank. PRIDITE in SE PREPRIČAJTE! TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ GOTOVLJE PODLOG tel.: 716-155 tel.: 702-422 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO UŽITKOV OB VELIKONOČNIH DOBROTAH VAM ŽELI KOLEKTIV TRGOVINE KLINC. Kyj ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV OO ŽALEC je pričela podpisov podpore za razpis referenduma z imenom z zbiranjem v Vse občanke in občane obveščamo, da lahko svoj podpis overijo na upravni enoti v prostorih občine Žalec, pri g. Železniku, v času uradnih ur in sicer: PONEDELJEK: med 7.30 in 14.30 uro SREDA: med 7.30 in 12.00 ter 13.00 in 16.30 uro PETEK: med 7.30 in 12.30 uro Podpisane in overjene obrazce bomo sprejemali na stojnici pred občino ali pa jih lahko oddate na sedežu stranke (ul. Ivanke Uranjek 2, za pošto). L PODJETNIŠKO-POSLOVNO OBRTNI CENTER V ŽALCU LAHKO ZAŽIVI Janko Kač je direktor podjetja Izvir, ki se ukvarja s svetovanjem, inženiringom in trgovino. Podjetje je naslednik Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane, ki je imel 13 let izpostavo v Žalcu. V Izviru, ki je leta 1992 postal samostojno podjetje, je zaposlenih sedem ljudi, njihova glavna dejavnost pa je podjetniško svetovanje in izobraževanje. Janko Kač pravi, da je prav na področju svetovanja veliko sive ekonomije, saj je takšno svetovanje cenejše kot svetovanje v podjetjih, ki se s tem poklicno ukvarjajo, verjetno pa tudi manj kvalitetno. Podjetje Izvir pa je bilo eno prvih v Sloveniji, ki si je pridobilo licenco svetovalca, kar pomeni, da so strokovno podkovani tudi za vodenje projektov republiških razsežnosti. Največji projekt, ki si ga je Izvir zadal, pa je v tem trenutku prav gotovo preoblikovanje industrijskega kompleksa Juteksa v Žalcu v podjetniško-poslovno obrtno cono. Izpraznjeni prostori Juteksa, ki se je preselil na Ložnico pri Žalcu, so po besedah Janka Kača že lep čas prisotni v načrtih Izvira. Janko KAČ: “Menim da se mora občina potruditi, da v tak center pritegne kar največ podjetnikov.” “Najprej smo imeli idejo zasnovan-ja t.i. podjetniškega inkubatorja v kompleksu Juteksa, kar pomeni oddajanje prostorov v najem podjetniškim začetnikom po ugodnejših pogojih in s pomočjo občinskih subvencij. Ta ideja se .v Žalcu žal ni prijela, zato smo se letos lotili preoblikovanja Juteksovih prostorov čisto podjetniško, čeprav še vseeno načrtujemo, da bi lahko del kapacitet bodočega poslovnega centra dali v najem podjetniškim začetnikom, vendar zaenkrat še ni kaj dosti državnega denarja namenjenega za takšne projekte.” foto: SJ. “Projekt novega centra je nedvomno ambiciozen. Ste zato pritegnili tudi zunanje sodelavce?” “Najprej je potrebno povedati, da se pri nas veliko projektov dela kar na slepo, zato v našem podjetju fonniramo ustrezno strokovno podkovano projektno skupino. Mi sicer projekt vodimo, poleg nas pa je tu še Razvojni center Inženiringi iz Celja, ki je prevzel tehnični, arhitektonski del, pa Savinja projekt (dipl. ing. gradbeništva Ivo Korent iz Žalca) in Energotehna Celje, ne smemo pa pozabiti na podjetje Hughes design in marketing. Gospod Hughes je sicer tujec, ki pa se je preselil v Slovenijo in ima skupaj z ženo pri nas svoje podjetje. Kot oblikovalec prostora se ukvarja ravno s tovrstnimi projekti, torej s preobrazbo obstoječih industrijskih objektov v druge, predvem podjetniške namene, zato smo ga pritegnili k našemu projektu. Predvsem smo želeli dobiti res strokovno ekipo, ki bi se zadeve strokovno lotila, saj je to trenutno eden največjih tovrstnih projektov v Sloveniji, po mojem mnenju je za naše razmere zahteven, zato se ga je potrebno temu primemo lotiti.” “Je v občini Žalec takšen poslovno-podjetniški center potreben?” “Menim, da se mora vsaka občina potruditi, da pritegne kar največ podjetnikov. V Žalcu je približno 2300 brezposelnih in razvoj podjetništva lahko v veliki meri rešuje probleme nezaposlenosti. Po naših ocenah naj bi se kakšnih 80 podjetnikov iz drugih lokacij preselilo v ta center, kar bi pomenilo okoli 200 novih delovnih mest, računamo pa tudi, da bi še vsaj 100 ljudi dobilo delo v dejavnostih, ki bi bile povezane z razvojem podjetniško-po-slovnega centra. Mislim, da odprtje 200 do 300 novih delovnih mest tudi za žalsko občino ne more biti mačji kašelj. Je pa projekt zastavljen bolj regijsko kot občinsko, saj je več kot pol od približno petdesetih interesentov, ki smo jih že pritegnili, izven žalske regije, dva ali trije so celo iz Ljubljane. Projekt po obsegu torej presega potrebe žalskih podjetnikov, vendar pa je naš cilj pritegniti podjetnike, ki bodo zaposlovali ljudi iz žalske občine. Kot že rečeno bo v centru prostora za kašnih 300 zaposlenih.” “Kako pa ste si zastavili projekt preoblikovanja prostorov Juteksovega kompleksa?” “Ne samo, da bomo morali prostore ustrezno preoblikovati, ampak bo potrebno vanje vsaditi tudi ustrezne dejavnosti, ki se bodo skladale druga z drugo in z okoljem, saj bodo samo tako lahko prav zaživele. Tu moramo razmišljati o t.i. sinergijskih učinkih, o dopolnjevanju ene dejavnosti z drugo, da bodo vse lahko bolje delovale. V prostore bomo namestili kar nekaj dejavnosti, ki pa morajo biti primerne za takšen center. Najprej lahko omenim proizvodnjo in skladiščenje, pri čemer gre seveda za manjšo proizvodnjo na primer energetskih naprav, keramike, rastlinjakov, proizvodov iz plastike, domače obrti itd., ki po svojem značaju sodi v mestno središče in prebivalcev Žalca ne more motiti. Druga takšna dejavnost je trgovina, kjer načrtujemo samopostrežno trgovino in prodajo živil, v interesu mesta pa je tudi nova tržnica, vendar je zato potreben denar. Razmišljamo o avtosalonu in o tehnični trgovini, želeli pa bi privabiti tudi industrijske prodajalne, zato vabimo k sodelovanju nogavičaije, keramike, prodajalce izdelkov domače obrti itd., imamo pa že interesenta za prodajo zdravilnih rastlin. Tretja dejavnost, ki bo zastopana v centru, je gostinstvo. Ker bodo v centru imela svoj sedež številna podjetja, bo prav gotovo potrebno organizirati družbeno prehrano in kakšen bistro. Osnova gostinskega dela naj bi bila pivnica z mini pivovarno, za kar iščemo ustreznega nosilca. Prav v teh kletnih prostorih je namreč bila pivovarna in ocenjujemo, da si Savinjska dolina takšen objekt oziroma dejavnost zasluži. Če bo mogoče, se bomo potrudili obenem v novi center preseliti obstoječi hmeljarski muzej, ki bi mu rade volje pridružili še kovinski muzej, pa tkalski oziroma tekstilni muzej ter muzej Ferralita. Eksponate že imamo, prostor za muzeje je predviden, ker pa je ves projekt podjetniško zasnovan, brez ustreznega finančnega vira ne bo šlo. Potem načrtujemo tudi celo vrsto storitvenih dejavnosti, kot so kozmetični saloni, frizerstvo, razni servisi, popravljalnice, fotograf, fizioterapija, zasebna zdravstvena ali zobozdravstvena ordinacija, vprašljivo pa je še, če se bosta v centru znašla tudi avtoservis in avtopralnica, ker nismo prepričani, ali sodita v ta center. Pomemben del dejavnosti bo v centru namenjen rekreaciji in športu, saj bomo športnikom namenili velik fitness, ideje in interesente pa imamo tudi za drugovrstne klubske prostore, za disco ali kaj takšnega. Nedvomno bodo bistvenega pomena poslovne dejavnosti oziroma pisarne podjetnikov, prav zato pa bomo poskrbeli za učinkovit podjetniški servis. Podjetniki, ki imajo malo zaposlenih, potrebujejo dober servis, kjer mu bodo na voljo razne storitve, na primer prepisovanje, kopiranje, vodenje računovodstva, svetovanje, možnost telefoniranja, postrežba za stranke in sejna soba za sestanke in posvetovanja, skratka vse, kar podjetnik potrebuje, da lahko produktivno in na nivoju dela. Razmišljamo tudi, da bi v vrhnjih etažah kompleksa naredili nekaj stanovanj, morda pa se bomo odločili tudi za izgradnjo bivalnih kapacitet za gostujoče športnike in reprezentance, ki prihajajo v Žalec. Namenili bi jim kakšnih 30 postelj, torej od 15 do 20 sob, ki bodo prilagojene posebej zanje, npr. velikost postelj za košarkarje in podobno.” “Ali je za katero od naštetih dejavnost večji interes, kot ste ji pripravljeni odmeriti prostora?” “Zaenkrat je povpraševanje kar lepo usklajeno s ponudbo, vsekakor pa bomo dejavnosti smotrno programsko usmerjali, saj ne moremo neke dejavnosti v bodočem centru pretirano razširiti in nakopičiti, dru- razvoj ne bo stekel. Kot že receno se bomo trudili v center Pnvesti raznolike posebne dejavnosti, 1 ne bodo motile prebivalcev in odo po svoj; programski usmeritvi sodile v ta center.” « ^ kakšni fazi izvedbe je projekt?” r°gramska zasnova je bila v teh nevih dokončno izdelana, ker pa vendarle gre za projekt širšega ruzbenega pomena, je župan ime-noval projektni svet, ki naj bi ga enficiral, pripravil predloge za spre-|nembo oziroma dopolnitev in o-pPSyil nekatere dileme. Na osnovi Projektni svet, ki bo ocenil studijo preoblikovanja kompleksa Juteksa v podjetniško Poslovno obrtno cono: ' MIIAN DOBNIK, župan- Predsednik ^Marijan Žohar, načelnik Upravne enote 3-ERAN SADNIK, predsednik Mestne skupnosti Žalec 4 TONE DELAK, poslanec v državnem zboru r5Milan DOLAR, direktor 1eteks 6ANDREJ ŠPORIN, Sklad Pospeševanje podjetništva £alec 7 Tanja korent-pin- rEK RZZ, OE Celje ^IRANCI BAN, direktor epionalnega podjetniškega eentra Celje 'ZltOŽO MAROT, direktor °speševalnega centra za tnalo gospodarstvo teh pripomb in sugestij bomo študijo dopolnili, popravili in začeli konec meseca prostore dejansko že tržiti.” “Kako je mogoče prostore pridobiti?” “Prostori se bodo prodajali, bistvena prednost pa je, da bo odkup mogoč na leasing, torej mesečni odkup na 6 let. To je zlasti za podjetniške začetnike velika ugodnost, saj je pridobitev prostorov tako mogoča za širši krog podjetnikov. Četudi so cene v skladu z vrednostjo prostorov in niso nižje, pa je odkup na leasing vsekakor velika ugodnost. Če nekdo kupi pisarniški prostor, bo zanj plačeval 6 let mesečno približno 20 DEM na kvadratni meter in po šestih letih so prostori njegovi. Seveda je še toliko bolje, če zmore vsoto plačati v enkratnem znesku, saj se tako izogne 10-odstotnim obrestim, ki so predvidene za plačilo na leasing. V vsakem primeru po plačilu celotne vsote lastništvo prostorov preide na plačnika, brez posrednikov in nepotrebnih formalnosti. Vendar pa kljub vsemu del centra še vedno nameravamo urediti kot že omenjeni podjetniški inkubator za podjetniške začetnike. Imamo tudi že idejo, da bi prostore uredili z javnimi deli. Pridobiti nameravamo bančna sredstva, nekaj bo prispeval tudi Juteks, v preureditev prostorov pa bi vključili 10 do 15 ljudi, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Ti za opravljanje javnih del prejemajo dodatno stimulativno plačilo. S pomočjo občinskih subvencij bi lahko tako pridobljene prostore pod ugodnimi pogoji dajali v najem podjetnikom-začetnikom.” “Brez sodelovanja z lateksom pri izvedbi tega projekta seveda ne gre...” “Juteks je naše podjetje pooblastil za izvedbo projekta, njihov glavni interes pa je seveda, da dobijo plačano realno vrednost svojih prostorov. Vsi se zavedamo, da takšno preoblikovanje ne more biti kratkoročno, po naših predvidevanjih pa naj bi v treh ali štirih letih center že nekako zaživel tako, kot smo si zamislili.” “Bo preureditev kompleksa izključno v vaših rokah?” “Prav gotovo bo potrebno del kompleksa urediti s skupnimi močmi. Omenim naj le, da bo potrebno napraviti tri nove vhode, in sicer s Pečnikove ulice, s strani občine in s strani stare šole. Seveda bodo lastne prostore podjetniki uredili po svojih potrebah in načrtih, sami pa jih bodo morali tudi vzdrževati. Nujno pa je združiti tudi nekatera sredstva za ureditev skupnih prostorov. Nekaj zadev bo treba urediti že v samem začetku, nekaj pa malce kasneje, da bo v petih ali šestih letih center dobil zamišljeno končno podobo. Velik problem v Žalcu so parkirni prostori. Juteks ima trenutno za svoje potrebe sicer dovolj parkirišč, ki pa so že sedaj zasedena. Menimo, da bi morala problem parkirišč rešiti mestna skupnost in občina. Žalec mora biti v vsakem pogledu prijazno mesto za kupce in poslovne partnerje, tudi ko parkirajo. Smiselno bi bilo razmisliti, da bi za potrebe parkiranja v Žalcu zgradili parkirno hišo, saj se je mesto tako razraslo, da bi bila to najverjetneje ustrezna oblika reševanja problemov s parkirišči.” “Je Izvir zgolj vodja projekta podjetniško-poslovnega centra ali sodeluje tudi kot svetovalna agencija?” “Lahko bi rekli, da mnogi imajo denar, nekateri podjetniki imajo podjetniške sposobnosti, primanjkuje pa idej. Zato smo v našem podjetju pripravili 6 projektov, ki bi jih bilo mogoče v okviru tega centra udeja-niti. Eden takih je projekt trde PP embalaže; nadalje projekt pridelave in predelave zdravilnih rastlin; pa razstavno prodajni prostor za obrtnike in podjetnike, kjer bi podjetniki lahko svoje storitve in izdelke predstavili; sledi projekt industrijskih prodajaln; ideja vpeljave domače obrti in zanimiv projekt starinarnice. Ta zadnji projekt je pravzaprav nov, ker starinarnic praktično ni več, čeprav ljudje še vedno kupujemo rabljene stvari. Organizirati bi bilo torej potrebno zbiranje rabljenih, še uporabnih stvari in jim določiti ustrezno ceno ter jih prodajati. Zagon te podjetniško-poslovne obrtne cone smo si zamislili bolj kot regijski in ne zgolj občinski projekt, zato tudi računamo na določena sredstva s strani države, natančneje od Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Lahko rečem, da so naše ideje naletele na dober odziv tudi na republiški ravni, še sploh, ker se prav na področju financiranja po-djetnikov-začetnikov pripravljajo določene novosti. Te naj bi se testirale v štirih slovenskih krajih, med drugim tudi v našem centru v Žalcu. Poleg tega tudi republiški Zavod za zaposlovanje dela na novem projektu kooperativ in pripravlja pet pilotskih projektov v Sloveniji in mi računamo, da bi pri tem prišla v poštev tudi naša ideja o pridelavi in predelavi zdravilnih rastlin. To pomeni podporo državnega denarja, za kar smo projekte že pripravili in upamo lahko, da bomo uspeli.” “ImIiIco torej tak center v Žalcu uspe?” “Če bi ne bili v to trdno prepričani, se zadeve sploh ne bi lotili. K preoblikovanju kompleksa Juteksa smo pristopili podjetniško, vložili smo milijon lastnih sredstev in si pridobili še 3.200.000 SIT povratnih sredstev s strani občine, Juteksa in mestne skupnosti. To niso nepovratna sredstva, sofinancerji so nam denar le posodili za izdelavo projekta in seveda ga bomo morali tudi vrniti. Moram pa povedati, da se pri zasnovi in oblikovanju novega centra grecej angažira tudi Mesina skupnost Žalec, saj ji očitno ni vseeno, kaj se v mestu samem dogaja. Mestna skupnost je zelo aktivna pri samem oblikovanju centra, saj soodloča, katere dejavnosti v center sodijo, njeno pomoč pa bomo potrebovali tudi, ko bo v center potrebno nekatere dejavnosti tudi privabiti. Za primer naj povem, da že imamo zavarovalnico, ki bo imela v centru svoje prostore, nimamo pa še banke, ki bi njeno dejavnost dopolnjevala, in v interesu mesta oziroma občine je, da jo pritegnemo v novi center.” “Bo vaša naloga opravljena, ko bo center dobil svojo končno podobo?” “Ker smo izdelali projekt tega preoblikovanja in ga sedaj tudi tržimo, bomo še naprej ostali tudi upravljale! tega kompleksa. Situacija bo precej zapletena, ko bo lastnikov več, zato upam, da bomo kos tudi nalogi upravljalen, ki jo nameravamo vršiti v skladu s pooblastili.” DOMINIKA SAMBOLIČ IZ POLICIJSKE NA LEVO STRAN V TOVORNJAK. V četrtek, 13. marca, ob 15.25 uri je 41-Ietna Ana B. iz Velike Pirešice vozila osebni avto iz smeri Čepelj proti Vranskemu. V bližini stanovanjske hiše Brode št. 19 je na ravnem delu vozišča zapeljala na levi vozni pas v trenutku, ko je iz smeri Vranskega pripeljal voznik tovornega yozila 35-letni Miran K. iz Šentjurja pri Celju. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Po trčenju se je tovorno vozilo prevrnilo na bok in drselo po vozišču v smeri vožnje ter trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je iz smeri Čapelj vozil 21-letni Tadej K. iz Celja. V nesreči se je huro telesno poškodoval sopotnik v tovornem vozilu. 32-letni Viktor B. iz Socke, lažje pa voznica Ana B. Oba sta bila prepeljana v bolnico Celje. S KOLESOM ZAPRL POT OSEBNEMU VOZILU. V petek, 14. marca, ob 14.25 uri se je 49-letni Alojz V. iz Trnave se je pripeljal iz Laikove vasi po lokalni cesti proti križišču z magistralno cesto. Pri tem je presekal pot vozniku osebnega avtomobila 47-letnemu Vojku P. iz Ljubljane, ki je pripeljal iz smeri Šentruperta. Kljub silovitemu zaviranju je prišlo do trčenja pri katerem se je kolesar huje poškodoval. Z rešilnim avtomobilom je ibl odpeljan v bolnico Celje. TRČIL V DREVESI IN OBSTAL NA BOKU. V nedeljo, 16. marca, BELEŽKE ob 0.05 uri je 24-letni Jože Ž. doma iz Okonine vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Radmirja proti Gornjemu Gradu. Ko je vozil po delu ceste, ki se spušča po klancu navzdol, je v ostrem levem ovinku zapeljal na desni rob ceste in trčil v dve drevesi. Po trčenju je vozilo odbilo, v zrak, nato pa je obstalo na boku. Hudo ranjenega voznika, ki je ostal vkleščen v vozilu so morali iz avtomobila rešiti gasilci iz Nazarja. V nesreči pa je lažje poškodovan tudi 17-letni Aleš. B. iz Nazarja. VOZNIK TRAKTORJA IZ KO-KARIJ SE JE ODPELJAL. V petek, 14 marca, med 7.30 in 8.00 uro je 35-letni Albert K. doma iz Krokarij hotel postati lastnik traktorja znamke Štore. Z dvorišča stanovanjske hiše Janeza Š. v Zgornjih Lažah ga je odpeljal. Da bi zamešal sled se je peljal v smeri Dolge gore, kjer so ga izsledili konjeniški policisti. IZ GOSPODARSKEGA POSLOPJA ODNESEL MOTORNO ŽAGO. V ponedeljek, 17. marca, je neznani storilec vstopil nepozvan v gospodarsko poslopje med 6. in 7. uro last Milene G. in iz nje odnesel motorno žago znamke STIHL. Lastnico je s tem oškodoval za 50.000,00 SIT. UKRADEL RASPELO. Neznani storilec je v minulem tednu iz kapelice v Šmihelu nad Mozirjem ukradel leseno raspelo z Kristusom. Kip je star 120 let visok 80 cm, sive barve. Lastnik Anton M. je zaradi tatvine oškodovan za približno 100.000,00 SIT. ZGOREL GRELEC. V torek, 18. marca, okoli 10.15 ure je zagorelo zopet v GLIN-u Nazarje. Vnelo se je v sušilnici. Delavci so sami pogasili požar. Pri ogledu po-žarišča je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na regulatorju temperature pri grelcu az sušenje ivernih plošč. Ogenj se je razširil iz regulatorja na celotni grelec in ga povsem uničil. Škoda, ki je s požarom nastala se ceni na 540.000,00 SIT. ČISTILNA AKCIJA IN POHOD Tudi Celje sc je priključilo akciji Zdrava: mesta. Sobota se je zaključila z akcijo Sprehod' v naravi in čistilna akcija ob Šmartinskem jezeru ter Savinji. S takimi akcijami se oblikuje zdrava javna politika, ustvarja se zdravo okolje, krepi se delovanje in odziv javnosti,; prevzema se aktivna vloga v skupnosti za ohranjanje in varovanje zdravja, zdravstvena služba se preusmerja v preven-cijo bolezni in varovanje zdravja. V nedeljo pa so obiskali Hom nad Košnico (750 m). Pri lovski koči so se okrepčali in nadaljevali pot nazaj do Brega pri Celju. Celotna pot je trajala tri ure. S tem so pokazali Zemlji in materi naravi dolžno spoštovanje in ; zahvalo za številne prelepe trenutke vpijanja njenih lepot in se znebili navlake, ki so jo zavrgli ob obiskih, izletih, piknikih in podobnih praznovanjih- Polzela ŠE VEDNO IŠČEJO STORILCE Zaradi največjega zločina, ki se je zgodil zadnja leta v Sloveniji še vedno iščejo storilce. Kriminalisti so zaslišali že preko 100 ljudi in dva celo zadržali po 48 ur, vendar še vedno niso uspeli izslediti storilcev. Vse kaže, da so storilci bili naročeni pa ne zaradi umora, ampak zaradi ropa. Ker dvomijo, da je le nekdo od pokojnikov storilce prepoznal, je prišlo do hudega zločina v katerem so z življenjem plačale štiri osebe. Lahko bi pa bili storilci tudi od kod drugod, zato je o vsem obveščena tudi podružnica Interpola v sosednjih državah. Kot vse kaže je pri zločinu sodelovalo več oseb, dokazano pa je, da je smrt nastopila iz kratkocevnega strelnega orožja. Zaprosilo, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve pa je 40. operativcem, ki delajo na terenu dalo nekaj koristnih napotkov zato krog osumljencev zožuje. -nko POROKE Dušan MENIH in Marjeta VUGA, oba iz Mozirja ROJSTVA Helena KOT iz Griž - deklico Romana KOLENC iz Šempetra - deklico Iris FOTTVEC iz Žalca - deklico Lilijana STROŽER iz Kasaz - fantka Gordana JAPUNDŽA iz Prebolda - fantka Slavica KRESNIK iz Ponikve - fantka, dvojčka Monika LOBNIKAR iz Prebolda - deklico Vera ČVAN iz Vranskega - fantka Mojca DREV iz Pirešice - deklico SMRTI Marija SI. IMS E K iz Zg. Grušovcj, 86 let Janez POTOČNIK iz Kasaz, 70 let Ana TKALEC iz Migojnic. 78 let Jožefa GOVEJŠEK iz Pongraca;; 83 : let Ana MASTNAK iz Šempetra, 73 let Ivan KADIVNIK iz Žalca, 78 let Vincenc BUKOVEC iz Žalca, 50 let: Frančiška MATKO i/ Matk, 75 let Mihael SATLER iz Založ, 86 let Rudolf NAVODNIK iz Letuša, 80 let Leopold OPLOTNIK i/. Šempetra. 05 let Amalia KOTNIK iz Podgorja pri Letušu, 79 lel Srečko TKALČEC iz Brega. 44 let Blaž JEŽOVNIK iz Dobrovelj, 40 let Valerija MUHOVIČ iz Pondorja, 88 let Pavlina NATE K iz Gomilskega, 95 let Marija FARČNIK iz Ljubljane, 95 let Terezija TIMPRAN iz Lokovine, 85 let Ni vsaka kava Tropic kava! \rop/c VELlfO ZANIMIVA AOlIULAA y KAVNEM mJTirtn MLETA KAVA MIKAŠ (lOOg) J J £i JU' MIKAŠ KRASIL (kg) jum> mržhg ARABICA JUSU AJJVfsg SERVIRNI SLADKOR (5g) 2Ž)Š ŠIfJVMj CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC tel. fax: 714 - 285 ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! SEJEM BIL JE HLADEN IN DEŽEVEN Kljub deževno-snežnemu dnevu so v Petrovčah spravili pod streho tudi letošnji že deveti Jožefov sejem. Kot zatrjujejo prireditelji KZ Petrovče in Kmetijsko svetovalna pospešavalna služba Žalec, je to največji podeželski sejem, ki ga je doslej obiskalo preko 8.000 °t>iskovalcev. Tudi letošnji se je pričel z mašo v petrovški baziliki, le da so tvoritev prestavili na 10. uro, ko 50 se vsaj padavine nekoliko unesle, bilo pa je kar mrzlo, kar 80 najbolj občutili tisti na stojnicah. Zato so imeli več dela gostinci, kamor so se ozebli obiskovalci hodili gret. Sejem, ki se je pričel s kupoprodajo rabljene kmetijske opreme, je zanimiv tudi za obrtnike, saj na niern lahko prodajo svoja orodja za kmetovalce in vrtičkarje, zvedo Pa tudi lahko, kaj vse še rabijo. Na sejmu pa se lahko kupijo vsa tnogoča semena in sadike, seveda Pač času primerne. Na sejmu pa n‘ manjkalo tudi drugih stojnic z ''šemi mogočimi proizvodi, vse do karamarskih proizvodov. V uvorani je bila odmevna razstava 0 razvoju sadjarstva s pokušino ^seh proizvodov ter razstava uomačega kruha in salam ter Urugih suhomesnatih proizvodov, Predstavitve kmečkega turizma, ki Se v dolini razvija. Posebej dobro 80 se pa predstavili tudi savinjski vinogradniki. Kot vsako leto doslej so tudi letos izbrali tiste gospodinje, ki znajo speči najboljši domači kmečki kruh. Letos so Priznanja dobile: T Eva Zagoričnik iz Vinske gore 2- Marija Sedminek iz Podloga 2- Marija Felicijan iz Vinske gore 15 razstavljalcev domačih salam so najboljše izdelali: T Jože Vedenik iz Dolenje vasi 2- Martin Kuder iz ' Levca 2- Polde Janežič iz Dobriše vasi ^a sejmu so se uspešno Predstavili tudi člani Društva savinjskih vinogradnikov, ki so ponujali kvalitetna domača vina. Na svojem tretjem občnem zboru, ki so ga imeli 10. marca, so tudi razglasili najboljše pridelovalce vin. Pridelujejo 5 vrst sortnih belih vin ter 3 vrste rdečega vina. Med 120 pridelovalci so se z nazivom najboljših okitili: pri belem vinu: 1. Ivan Poteko iz Polzele 2. Rudi Janežič iz Žalca 3. Franc Pinter iz Migojnic pri belih sotrnih vinih: L Stane Jakše iz Žalca 2. Oto Jošovc iz Petrovč 3. Edi Petrnel iz Prebolda pri rdečih vinih pa so: 1. Edi Petrnel iz Prebolda 2. Stane Jakše iz Žalca 3. Edi Omladič iz Ložnice Vsa razstavljena vina so obiskovalci lahko poskusili, po želji pa so ga lahko tudi kupili, zlasti buteljčnega. Edina smola je bila, da je hladno vreme pokvarilo že tradicionalno sejemsko veselico. Vztrajali so le najbolj uporni. -nko Udeleženci konference v Gotovljah LETNE VOLILNE KONFERENCE UPOKOJENCEV Društva upokojencev na območju občine Žalec imajo svoje letne konference, ki so povečini tudi volilne. Sestali pa so se tudi upokojenci po _ pododborih DU Žalec. Tako so imeli upokojenci iz Galicije -Velike Pirešice in upokojenci iz Go-tovelj svoje konference na sam dan žena, ko so priredili za žene in matere tudi priložnostne proslave. Posebej lep program so pripravili učenci OŠ iz Gotovelj. Letna konferenca pa ni uspela v Žalcu, saj je bila sklicana za soboto, 15. marca, ob 10. uri. Verjetno lepo spomladansko vreme in sobota, ko imajo gospodinje upokojenke veliko dela, ni pravi čas za takšno konferenco. Letne konference pa so bile še v nedeljo, 9. marca, v Preboldu, v petek, 21. marca, pa v Libojah in Grižah. Na vseh konferencah so sprejeli program dela in program izletov, ki jih imajo za leto 1997 v načrtu, dobro pa so povsod ocenili dosedanje delo. ČLANI DeSUSa ŽALEC ZBOROVALI V ponedeljek, 10. marca, so imeli v dvorani DU Griže svojo letno konferenco člani DeSUSa Občine Žalec. Na njej so z zadovoljstvom ugotovili, da so na zadnjih par-lamentarnih volitvah samo oni v občini dobili svojega predstavnika v Državnem zboru. Pri tem ni za prezreti dejstva, da so samo oni kandidirali s svojimi kandidati, vsi ostali pa so imeli kandidate od drugod, in je bilo pričakovati, da na volitvah ne bodo uspeli. Izjema je sicer kandidat SKD - župan občine Žalec, ki pa tudi ni avtohton Savinjčan. Pohvalijo se lahko tudi, da volilne baze ni vznemirila floskula, ki so jo lansirale druge stranke, da so člani DeSUS podaljšana roka ZLSD in da jim je cilj samo borba za pokojnine. Tudi sredstva za volilno kampanjo so bila zelo skromna. Pri delovanju pa beležijo še druge uspehe saj so se uspešno udeležili protestnega zborovanja v Ljubljani, nastopili pa so tudi samostojno na lokalnih volitvah. Na konferenci so javno izrekli posebno zahvalo dosedanjemu predsedniku Janku Zupancu, ki je vseskozi neumorno delal ne samo v občini, temveč tudi v regiji. To so tudi potrdili predstavniki iz sosednjih občin, ki niso imeli tako velikega uspeha na volitvah v svojih enotah. Izvolili sp tudi novo vodstvo. Odslej bo Občinskemu odboru predsedoval Franc Lenko iz Trnave podpredsednika pa bosta Rado Rotar in Ivan Centrih. Na zboru so predlagali gospo Žnidaršič še za tretjo podpredsednico vendar je izvolitev naknadno zavrnila zaradi velike angažiranosti na drugih področjih. Na konferenci so sprejeli tudi statutarni sklep o dopolnitvi programa dela DeSUSa. Povejmo pa še tudi to, da je bila udeležba na konferenci zelo dobra, obiskali pa so jo predstavniki vseh sosednjih občin ter predsednik ZZB NOV občine Žalec ter podpredsednik DeSUSa Slovenije, g. Železnik. Teksti in foto: -nko Udeleženci med razpravo ilimiM + ^^2, um/m-m, 715A05 " ^ Dobrna je bila 22. marca odprta I. mednarodna razstava otroških likovnih del iz petnajstih držav, ki sta jo pripravila Limit Store in Toplice Dobrna. - V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. aprila na ogled pregledna razstava ilustracij Marjance Jemec-Božič. - V Likovnem salonu v Celju so na ogled slike Jelke Flis. - V Celjskem domu je do 7. maja na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija. - V Galeriji Keleia so na ogled dela z IX. celjskega mednarodnega slikarskega tedna^ - V drugi etaži Žane Žalec je na ogled prodajna razstava akvarelov Anje Maček Ključar. - V Hermanovem brlogu v Celju si je moč ogledati razstavo Hi, konjiček. - Pokrajinski muzej Celje je v gostišču Firšt v Solčavi pripravil razstavo Znamenja v Zgornji Savinjski dolini, ki bo na ogled do L junija. - V Pokrajinskem muzeju Celje je do 30. junija na ogled razstava Rifnik in njegovi zakladi. MATERINSKI DAN V GOMIIŠKEM Svet Krajevne skupnosti Gomil-sko je 22. marca v Domu krajanov pripravil počastitev materinskega dne. Na prireditvi, ki jo je povezovala Jožica Ocvirk, so nastopili POŠ Gomilsko z voditeljico Ireno Sorčan, pa DPZ Gomilsko, ki ga vodi Mateja Heinz, Tamburaški orkester Polzela, Pevski zbor Celeia iz Celja pod vodstvom- g. Božička in Dalmatinska Klapa iz Splita. Do polnoči je obiskovalce z lahko domačo glasbo zabaval Ansambel Rožmarin s pevko Marijo. RAZSTAVE IN RAZPIS V LIKOVNEM SVETU Mednarodni likovni informator Likovni svet tudi v mesecu marcu prinaša nekatere razpise, natečaje in vtise z razstav po Sloveniji. Ta likovni informator tokrat objavlja rezultate 4. nagradnega natečaja Likovnega sveta, ki se ga je v Slovenskih Konjicah udeležilo 115 osnovnih šol iz Slovenije;, Hrvaške, Makedonije, Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Belorusije, Rusije, Indije in Poljske. Mladi ustvarjalci se lahko do 15. aprila letos prijavijo na 9. mednarodni natečaj “Barve prijateljstva”, ki bo v Torunu na Poljskem-Likovni svet je obiskal tudi številne prireditve in razstave, ki se jih udeležujejo mladi umetniki. V čast 20-letnice šole so v celjski osnovni šoli Lava pripravili že tradicionalno 12. slikarsko kolonijo “Cvetje na steklu”, preberemo lahko poročilo z lanskoletnega 10. mednarodnega bienala otroške in mladinske grafične umetnosti, pa vtise iz beograjskega Centra za kulturo in šport, kjer se je zaključil vsakoletni ciklus otroških likovnih razstav pod naslovom “Moja prva razstava”. V salonu Ars v Radljah ob Dravi so imeli otroci tamkajšnjega vrtca od 6. do 20. februarja razstavo likovnih del v počastitev 75-letnice vrtca, od 26. septembra do 30. novembra lam pa so se po poročilu Likovnega sveta na 40 osnovnih šolah v Sloveniji med drugim seznanjali tudi z uporabo računalnika pri tehničnem risanju pod delovnim naslovom “Kongres računalniškega opismenjevanja”. Likovni svet se na kratko posveti tudi nekaterim razstavam iz Radovljice, Ljubljane, Mozirja, Kamnika, Celja, Žalca in Krašnje pri Lukovice, poddrobneje pa so vtisi zabeleženi tudi z drugih razstav priznanih umetnikov. V Osrednji knjižnjici v Celju so bile na ogled politične karikature Mikija Mustra, v žalskem Likovnem salonu je razstavljala družina Toman, v Knjižnjici v Šentjurju pa si je bilo moč ogledati razstavo slik Goceta Kalajdžiskega-Likovni svet je obiskal tudi razstavo Kristine Kompan v ljubljanski galeriji Fontana, pa razstavo Arpada Šalamona in Petra Veneta v galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah in si ogledal dela Toneta Moharja v Celjskem razvojnem Centru. Likovni informator prinaša tudi vtise z razstave Bernarda Sešla v galeriji Mozirje, z ljubljanske Mestne galerije, kjer razstavljajo makedonski umetniki, inv iz Toplic Dobrna, kjer so bile na ogled slike Staneta Petrovčiča-Čonča. Za konec se Likovni svet poda tudi v tujino, saj je v njem mogoče prebrati oceno razstave Petra Avguština iz Zuricha in vtise urednika informatorja Mihajla Lišanina s potepanja po Rusiji. Naslov za prijavo na natečaj Barve prijateljstva: Panstovva Galeria Sztuki i Osrodek Edukacji Plastycznej Rynek Nowomiejski 17 87 - 100 Tonin Poljska ZBORNIK CELJSKIH MUZEJSKIH POLETNIH DELAVNIC Muzej novejše zgodovine Celje je skupaj z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije izdal zbornik o muzejskih poletnih delavnicah Celje ’95 in Celje ’96. Namen zgodovinsko obarvanih poletnih delavnic, v katerih je sodelovalo 17 študentk in študentov ter 12 dijakinj, je bilo raziskovanje mesta Celje in ob delu na terenu zbrati čim več gradiva za postavitev nove stalne razstave, ki jo pripravljajo v muzeju. Tudi letos bo organizirana tovrstna mednarodna poletna delavnica, že peta po vrsti, ki bo potekala od 29. junija do 4. julija in bo vsebinsko omejena na naselje Gaberje pri Celju. Udeležilo naj bi se je 26 mentorjev, dijakov in študentov, od tega 6 študentov iz tujine: Krakowa, Lodza, Dunaja, Innsbrucka in Zagreba. NAJ PISANICA V Prodajnem centru Hudinja bo 29. marca ob 10. uri tekmovanje za naj-pisanico, katerega pokrovitelj je Kovinotehna. D.S- TTPnnr»RTTVir ptcamti"' vabi na odprtje, prodajne razstave Grafične . upodobitve pisanic Arpada Šalamona, ki bo 2". marca ob IS. uri v Žaninem salonu pohištva. PESEM ZA PRAZNIK Ob prazniku materinskega dne je bil v kinodvorani Prebold 21. marca koncert pevskih zborov z naslovom Pesem za praznik. Na prireditvi so „ nastopili zbor rvošo!čkov_ OŠ Prebold, otroš-i zbor OŠ Prebold, cerkveni otroški in mladinski zbor ter mladinski zbor Prebold. Velika noč je največji in najstarejši krščanski Praznik, ko se kristjani spominjajo Kristuso-Vega vstajenja, s katerim naj bi bil odrešen sv?t, zato je slovenski naziv velika noč kar Primeren. Slovensko narečno je velika noč imenovana tudi vuzam, vezom, viizen ali vazem, kar izvira iz ’vzem’ mesa pri postu. velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči, od velike noči pa do binkošti pa Sovorimo o velikonočnem času. Uvod v teden Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cyetna nedelja, ki je spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem. Ta stari krščanski običaj Je ^najverjetneje prekril še starejšo predkrščansko šego, ki je bila povezana s svetim rastlinjem. Le-to naj bi varovalo pred strelo lrJ slabim vremenom, pospeševalo rast in Plodnost ter odganjale zlo in bolezen. V Spodnji Savinjski dolini se tak 'žegnan les’ imenuje, butara, pušcljc, leseni žegen; okrog j-jubneea pa potica. Dandanes je v butarah m malo živega rastlinja, le še včasih so ?krašene s kakšnim sadežem. Pisane ljubljanske cvetne butarice, ki jih v tujini ne Poznajo, slovijo po celem svetu. Velika noč je po judovskem luninem koledarju določena na prvo nedeljo po prvi Polni spomladanski luni. Cerkev jo praznuje Ze od 4. stoletja naprej, navezuje pa se na starejši judovski praznik na pasho, judovsko Veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev 12 egiptovske sužnosti. Kristjani v Mali Aziji s° sprva praznovali veliko noč skupaj s pasho, vendar krščanski voditelji seveda niso bili zadovoljni, da se oba praznika obhajata na 'sti dan. Kasneje je zabeleženo, da se je v IvUTiu in v Aleksandriji slavila velika noč teden P° judovski pashi. Obhajali so jo v nedeljo, ker je tuig takrat vnebovzetje. V velikem tednu so bile na Slovenskem mzširjene različne šege. Na veliki četrtek, ko Je bila po pričevanju evangelija zadnja Jezusova večerja, imenovana Gospodov obed, so do spbote, utihnili vsi cerkveni zvoni in tudi orgle. r'13 velikonočni petek, ki je po pričanju štirih evangeiijev dan Jezusove smrti in pokopa, ecllrli dan v tednu ni bilo maše (v Bohinju Pravijo, da Bog spi). Nekoč na kmetih pa se Je že ta dan pričelo praznovanje. Skoraj P°ysod je veljalo, da se na polju ni smelo vec delati, zemlja naj bi bila ta dan mrtva a 1 pa naj bi jo tisti, ki bi zadnje tri dni velikega tedna delal na njej, naredil nerodo-Vltn°. Je pa veliki petek najstrožji postni dan, Največjo butaro v letošnjem letu so naredili fantje iz Zavrha nad Dobrno. Dolga je bila kar 63 metrov in težka tri tone. post pa ponekod raztegnejo še na soboto. Ker je bila po judovskih postavah sobota strogi dan počitka, je v Jezus v grobu ostal vso soboto, nedelja pa je dan vstajenja od mrtvih. Na Koroškem se začenjajo velikonočne šege na veliko soboto s trenutkom, ko se z zvonika oglasijo velikonočni zvonovi. To se je po starem redu iz Rima zgodilo že zjutraj in sprožilo v cerkvi veselo velikonočno alelujo, slavljenje Gospoda. Po sobotnem kosilu je bil po večini slovenskih krajev blagoslov velikonočnega ’žegna’, torej jedil. Se do nedavnega pa se je pri nas pred žegnom jedla 'aleluja’ posebna postna jed iz repnih olupkov, ki naj bi bila spomin na čase hude lakote. Valvasor v 17. stoletju opisuje takšen kranjski žegen: prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač. Ta je bil vedno iz bele moke, tehtal pa je lahko tudi skoraj 17 kilogramov. Celo najrevnejši so si znali oskrbeti jagnje, ki so ga nesli k blagoslovu. Ponekod ima posamezna hrana tudi poseben pomen: meso pomeni Kristusovo telo, pirhi-jajca pomenijo vstajenje ali kaplje Jezusove krvi, korenina hrena predstavlja žeblje na križu, kolač pa Zveličarjevo trnovo krono. V cerkvene obrede velike sobote sodi tudi blagoslovitev krstne vode, na večer tega dne pa je gorelo tudi 13 velikonočnih ognjev - 12 za apostole in še največji, ki je predstavljal Kristusa. Po Valvasorju so moški v Istri na veliko soboto šli v cerkev s polnimi hlačami prosa, da bi bila letina obilna, takoj pa se je moral vrniti domov, če mu je na pot pritekel zajec. Velika nedelja je dan praznične zbranosti, ko so ljudje ostajali doma, na velikonočni ponedeljek pa so ljudje hodili na obiske ali izlete, ponekod celo v gostilne, čemur so rekli, da gredo v Emavs (kraj v Judeji, kjer se je Jezus po vstajenju prikazal dvema učencema). Ta dan je bila v Ljubljani t.i. 'jabolčna kanonada’, ki se je dogajala v gramozni jami na prostoru današnjega Navja in je verjetno spomin na zmago nad Turki. Na fantiče, ki so zbrani v jami predstavljali Turke, je zbrana množica metala sadje in dobrote, za katere so se otroci živahno bojevali. Za ta dan so si mladi fantje in dekleta oblekli najlepšo obleko, premožnejše družine so na staro garderobo zamenjale za novo, že predantični narodi pa so zamenjali obleke tudi kipom raznih boštev. Teden dni po veliki nedelji je bela nedelja, ki izhaja iz starokrščanskih časov. Ves teden po veliki nedelji so prihajali novokrščeni v cerkev v belih oblačilih, v nedeljo pa so jih odložili. Z belo nedeljo je konec velikonočnega praznovanja. VELIKA NOC IN SLAVJA PO SLOVENIJI Velika noč je prazniki ki je s krščansko preobleko prekril starodavna poganska pomladanska slavja. Spomin nanje se je ohranil v vrsti slovenkih krajev. Za nami so že tiha in cvetna nedelja, vendar je prav, da jih tudi omenimo. Tiha nedelja spominja na poizkus kamenjanja, takrat se je Kristus skril. Zato so na ta dan razpela po cerkvah zagrnjena. Na cvetno nedeljo se dajejo v butare po tri [/enoletne leskove šibe in ' vejice bršlina, drenovim’, brine in oljke/ Te blagoslovljene šibe nato dobro shranijo. Če se je pripravljala nevihta, so/kmetje vtgli na ogenj te vejice, da bi pregnali nevihto in točo/ Tudi ob selitvi so jih rabili za srečo. Na cvetno nedeljo fantje nosijo butare. V Žalcu so doslej prinesli največjo fantje iz Vrbja. Rekord velikosti pa so postavili na Dobrni, kjer so prinesli doslej največjo butaro in je bila težka'kar nekaj tom Na veliki četrtek in petek v katoliških cerkvah utihnejo zvonovi, namesto njih pa klopota raglja. Pravijo/ da gredo takrat zvonovi v Rim. Če na veliki petek dežuje, bo sušno leto in slive/bodo črvivez/Ce sadno drevje noče roditi, pojdi na veliki petek pod njega pred sončnim vzhodom in trikrat zamahni proti njemu. Velika sobota je dan, ko se blagoslavljajo jedi v cerkvi. Nekoč je veljajo, da kosti velikonočnjega jagnjeta velja shraniti, če govedo zboli, sete blagoslovljene, kosti naj skurijo' in strejo v prah, in govedo bo ozdravelo. Lupine od pirhov potrosi po oknih in okoli hiše, kar je dobro proti strupenim kačam. Če se dekle hoče še to leto omožiti, naj podviza, da bo piva prišla iz cerkve z ‘‘žegnom”. Velikonočna nedelja ali vuzem. Tega dne so v Beli krajini puščali ovce na njivo, da “šenico pristrižejo”. Tako coprnice niso mogle škodovati klasju. Na velikonočno nedeljo so bile gostilne prazne. Ta dan, naj se družina drži doma. Velikonočni petek je dan darovanja pirhov. Tega dne so v Beli krajini pirhe “tučali, valinčali in sekali”. Pirhe so trkali drugega ob drugega, jih zadevali s kovanci in jih spuščali po deščici. Pod besedo pirhi so na gorenjskem razumeli vse, kar se daruje za veliko noč. Dekla je od gospodinje dobila krilo ali ruto žive bane, hlapec pa klobuk ali hlače. Rant j e so tega dne dobivali od deklet prave pirhe - pisanice. Navadno se je dogovoril za to že na pustno nedeljo. Pirhi pa niso nikogar obvezovali, saj je fant lahko dobil pirhe več deklet. Pred cerkvijo so se začele igre s pirhi. Komaj se je vuzemska procesija končala, so se otroci in mladeniči sešli s pisanicami. V Kropi je na ta dan bilo na Dolgi njivi vse, kar leze in gre. Po nepisanem pravilu šo se tam vrstili mladi, stari, otroci/vsak na točno določenem kraju. Tudi po Beli krajini je na ta Član “vse od petja grmelo/ ' ker je na svojem prostoru svoje kolo praznovala”. Pred vojno je bilo tudi v Savinjski dolini v navadi streljanje z možnarji/ Fantje/ so kar tekmovali, v kateri vasi se [ bodo prej oglasili možnarji. Zlasti glasni so bili med velikonočno procesijo/ 1. april ima poseben pomen. V ljudski zavesti se v zvezi s tem datumom pojavlja nevera. Če ta dan koga krepko potegnemo, rečemo, da smo ga ’naaprilili’. Če neko stvar, ki naj bi jo izvršili, prestavimo na ta dan, pomeni, da je ne bomo nikoli izvršili (podobno kot o svetem Nikoli). Izvor prvoaprilskih potegavščin sega v praindoevropski kulturni krog. 1. april pozna skoraj vsa Evropa, z izseljenci pa se je preselil tudi v obe Ameriki, v Avstralijo in na Novo Zelandijo, v Aziji, zlasti v Indiji, pa ga poznajo že od pamtiveka. Jugovzhodni Slovani te šege ne poznajo, do 18. stoletja je bila tuja tudi Rusom, na nemškem ozemlju pa je 1. april kot 'dan vseh norcev’ omenjen šele leta 1631 in Slovenci smo verjetno od Nemcev prevzeli to šego. Prvoaprilska šega v novi Škoti imenujejo 1. april tudi Huntigowk Day, saj kukavica potnem tudi norca. Lahkoverneža so tako poslali s pismom h kakšni osebi. Ko ga je prejemnik odprl, je v njem navadno pisalo: Lovi kukavico še eno miljo. Prejemnik je sporočilo razumel, pismo zapečatil in lahkoverneža poslal k naslednjemu naslovniku. Tako so 'lovili kukavico’, dokler ta ni omagala ali dokler se ga ni kdo usmilil in mu povedal, zakaj je šlo. preobleki naj bi po vsej verjetnosti izvirala iz Francije. Skoraj vsi narodi so praznovali novo leto ob spomladanskem enakonočju, okrog 25. marca, s temi spomladanskimi novoletnimi praznovanji pa je bilo poleg številnih magičnih obredov povezano zelo sproščeno vedenje, tudi v spolnem smislu. Dovoljeno je bilo tudi šaljenje in zabavljice na račun velikašev. Da šaljenje na 25. marec ne bi sovpadlo z velikonočnim tednom, naj bi Cerkev prenesla šego na 1. april. Cela vrsta pa je teorij, od kod izvira prastar običaj šaljenja na 1. april. Povod zanj naj bi bil tako spremenljivo aprilsko vreme; običaj naj bi bil obeležitev dneva, ko so pošiljali Jezusa od Poncija do Pilata; zlasti v Nemčiji je ta dan smatran za Judežev rojstni dan, zaradi česar pa naj bi bili otroci, rojeni 1. aprila, nesrečni in zaznamovani. Postali naj bi pohabljenci in naj ne bi dolgo živeli. Težko jih je vzgajati in ničesar ne naredijo prav, umrejo nenavadne smrti ali popolnoma obubožajo ali propadejo, po prepričanju Južnih Slovanov pa postanejo lažnivci in tatovi. Izvor prvoaprilskega šaljenja naj bi bil nadalje v rimskih kvirnalijah, prazniku norcev, ko so imeli Rimljani praznik smeha, prirejali tekmovanja v pripovedovanju šal in zbijali še posebej neslane šale s tujci. Izvor prvoaprilskega šaljenja naj bi bil v staroindijskem prazniku Hub ali pa se navezuje na začetek novega leta, kar delno drži, zanimiva teorija pa pravi tudi, da so na 1. aprila leta 1530 v Augsburgu pričeli z nekakšno denarno reformo, ker pa se ta zaradi velikih špekulacij ni obnesla, so se špekulantom posmehovali in 1. april naj bi postal dan norcev. Peter Veliki je bil velik ljubitelj prvoaprilskih šal. Nekoč je razglasil, da bo v gledališču natopil akrobat, ki bo z mezincem dvignil top skupaj z artiljerci, pred nabito polno dvorano radovednežev, ki so plačali vstopnino, pa se je za odrsko dvignjeno zaveso pojavila le ogromna tabla: 'Aprilililili. Peter L’ Drugič spet je opolnoči pred 1. aprilom na vrtu carjeve palače nastopil strašen požar. Nastal je vsesplošen preplah, zvonovi po cerkvah so zvonili, ljudje so jpreplašeno drveli k palači. Sele ko se je gomila prebivalcev Petrograda zbrala pred palačo, so jih stražarji obvetili, da gre le za prvoaprilsko potegavščino. Tudi sin francoskega kralja Lousa IX., vojvoda Touluški, je v noči pred 1. aprilom leta 1569 podkupil sobarja markiza Grammonta, ki je iz gospodarjeve sobe odnesel njegova oblačila. Več krojačev jih je skrajšalo m zožilo, potem pa so jih vrnili v markizovo sobo. Ko se je nesrečni markiz 1. aprila zjutraj poskušal obleči, je ugotovil, da je ponoči strašno 'zrastel'. Ves prestrašen je začel kričati in divjati po palači, kjer so obveščeni opazovalci umirali od smeha. Ko se je šega splošno razširila, se je z njo pojavila tudi vrsta standardnih obrazcev. Otroke so pošiljali po ptičje mleko, bolšje noge, kukavičje olje, žabjo volno, rakovo kri, komarjevo mast, bu-cikino seme, leskovo olje, rožnatd-zeleno črnilo. Mojstri so pošiljali vajence po progasto barvo ali škatlo ravnih kljuk, otroci so opozarjali odrasle, da imajo odvezane vezalke ipd. V Franciji in na Nizozemskem si lahko drugemu pobarval obraz ali kaj obesil na hrbet, v Lizboni so mimoidoče poškropili ali jim pihnili prah v obraz, v Šleziji so otroke pošiljali po vrečo vetra, pri čemer so ti dobili vrečo slame in kamenja. Neka nemška pesmica pravi: Prvega aprila pošlješ vola, kamor hočeš. Ce ga pošlješ blizu, je takoj nazaj; če ga pošlješ daleč, se spametuje. Tako je bilo vekomaj. Temu so rekli 'pošiljati v april’, in če je kdo nasedel, je bil aprilski norec, bedak ali pa so mu zaklicali ’april-li-li’. Naplahtane so zmerjali z osli, kozli, teleti, voli in celo ribami, npr. Švedi: April, april din dumma sili (april, ti neumni slanik). Skoraj povsod po Evropi pa je veljalo, da morajo prvoaprilske šale prenehati, ko je odbilo poldne. Kdor se je hotel šaliti po tej uri, ga je zadela nesreča. Tisti, ki ga je hotel naplahtati, mu je zaklical: 'Prvi april slovo je dal, ti pa največji si norec ostali’ Prvoaprilskih šal je bil vedno poln tudi tisk. Navadno zelo resna moskovska Pravda je nekoč izšla 1. aprila z datumom 32. marec in naslov ta dan spremenila v Nepravda. Osrednji poljski časopis Gazeta Wyborcza je med drugim objavil novico, da so v televizijskih poročilih prepovedali ženskam razgaljanje prsi, stegen in zadnjic, Radio je potem poročal, da se je množica protestnikov napotila proti sedežu televizije. Leta 1886 je neki nemški list zaprosil za pomoč svoje bralce, češ da je v nekem mestu ob Renu ogromen črv načel železen most. Recepti, kako pregnati črva, so kar deževali iz vse Evrope. Po senzacionalni novici newyorškega časnika The Sun iz leta 1935 naj bi znani astronom John Herschel izumil teleskop, s katerim naj bi na Luni zagledal ogromne gozdove in črede bizonov, pa reke na Mesecu in nekakšna okrogla bitja z belimi krili. Ljudje so v to zvesto verjeli. V gospodarskem življenju pa je bil 1. april nesrečen dan. P° sončnem zahodu s iz hiše ni smelo dati mleka, ker bo začarano ali pa bo umrla krava. Tudi živina ni smela iz hleva, človek ni smel v gozd, kar je bilo ta dan narejeno, pa prinese nesrečo vsakemu, ki pride s tem v stik. Tudi v ljudski medicini velja zlasti v Nemčiji 1. april za nevaren dan. TALIJA M- Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu jajca. Jajce jc splošno razširjen star simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh svetovnih religijah, mitologijah in ljudskih izročilih. Kozmično Jajce je indoevropski simbol, ki predstavlja zametek in izvor vsega stvarstva. Ponekod jajce simbolizira počelo sveta ali človeštva, pa nesmrtnosti, prerajanja, ponovne oživitve in celo gotovosti. Bilo je simbol bogov in vladarjev, najdemo pa ga tudi v grobnicah. Poslikana in pobarvana jajca so zelo značilna za pomladni čas in zdaj spremljajo veliko noč. Pozna-P so jih Kitajci, Egipčani, Perzijci, Grki, Rimljani in drugi. Perzijsko novo leto, ki se začne spomladi, Se tudi v današnjem Iranu imenuje praznik rdečega jajca. Prvotna barvana jajca so bila rdeča, kur je vidno v slovenskih izrazih Pirhi (piros-rdeča barva, madž.) 'n remenice (rumen-rdeč, prek-rnur.). Slovenska velikonočna jajca se imenujejo tudi pisanice ali Pisanke in se uvrščajo med naj-iepše okrašene primerke v vsej Evropi. Poslikane so z geometričnimi in stiliriziranimi liki ali z motivi iz narave, pa tudi s krščanskimi simboli. Napise, ki so iz novejšega časa, so na pisanice pisali z lesenimi pisalkami, ki so imele vdolbino za vosek, saj se barva voščenih mest ni prijela. Včasih so barvali pirhe samo z naravnimi barvami: čebula je dala rjavo, žafran in češminove korenine rumeno, jelševo in hrastovo lubje pa črno, špehova koža pa je poskrbela, da se je jajce lepo svetilo. V Evropi in pri nas so znane številne igre s pirhi, ki so se začele na vasi pred cerkvijo že v nedeljo zjutraj ali pa na velikonočni ponedeljek. Po stari navadi so si fantje in dekleta ponekod že na veliko soboto izmenjali pirhe. Na Koroškem, ob Baškem jezeru so pred nekaj desetletji z blagoslovljenim velikonočnim pobarvanim jajcem, ki so ga prebodli z iglo in položili v mravljišče, zdravili kilo. Evropska je tudi navada metanja in zakopavanja pirhov na polja, kar naj bi pomagalo k obnovitvi življenja pomladi. Jajčne luščine, potresene okoli hiše, so preprečevale vstop kačam, kuščarjem, polžem in krastačam. V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi zlasti otrokom prinaša pobarvana in pisana jajca. Zajec izvira iz germanskega poganskega sveta, k nam pa so ga zanesli Nemci. Je prastar simbol, ki ga najdemo povsod po svetu. V Angliji otrokom zajček skrije velikonočna jajca na vrtu, v koških z darili nemških in madžarskih otrok je tudi zajec, pri nas na vasi so zajčki za otroke skrivali darila pod grmovjem ali v hlevu, v mestih pa po skritih kotičkih stanovanj. V Angliji je bil od vseh prazničnih dejavnosti na velikonočni ponedeljek najbolj priljubl- jen 'lov na zajca’. Začetek šege, ki je Angliji že izumrla, sega v poganske čase, delno pa je oživljena v Avstraliji, tudi zato, ker so se kunci strašno razmnožili. Zajec je bil v mnogih mitologijah oče, varuh in stvarnik, pa tudi slepar; je atribut čarovnic, njegova taca pa preganja uroke. Poleg plodnosti predstavlja tudi pohotnost, zato je v krščanski ikonografiji najti belega zajca upodobljenega ob nogah Device Marije, kar zaznamuje zmago nad poželenjem. ŽANA Ponudba blaga i od Ž do A VELIKONOČNA PONUDBA: ,990,00^ ; slastna > domača šunka , rozine 250 g 9 9,50 Sit8 ; pomaranče OOjOO Hit8 ZA SREČNEŽE ZLATI PRSTANI ZLATARSTVO ARH 87,10 ' čokolada 'Ws*5f|fa Kraljestvo živali ^389,90^ ’ buteljke Šipon in Laški rizling , bonboni .Sladka tajna 86J0 SIT8 Vesele velikonočne praznike in obilo pisanic PC LENA Mlado leto prične rasti šele po spomladanskem enakonočju in ne po 1. januarju, ko se prične koledarsko leto. Stara ljudstva so zato novo leto praznovala, prav na pomlad, meseca marca, ko se po zimskem mirovanju prične spet nov letni ciklus. Pomlad nastopi 21. marca ob spomladanskem ekvinokciju in traja tri mesece. Dan se pričenja v tern obdobju občutno daljšati, vegetacija in živalstvo se prebujata, človeku pa ni prizaneseno: ta čas sicer povezujemo z ljubeznijo, radostjo in vedrino, pa tudi s slabim počutjem in s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Vednost in znanje starih narodov sta bila združena z religijo in umetnostjo, na tedanje postave pa je močno vplivala tudi astrologija, katere posledice čutimo še danes v spomladanskih šegah. To obdobje izrazito zaznamujejo trije znaki zodiaka: Oven, Bik in Dvojčka. Pomlad se pričenja z Ovnom, ki je tudi začetni znak zodiaka. Predstavlja energijo, ki se materializira v Biku, vse skupaj pa preveva inteligenca. Ta tri znamenja ustrezajo indijskemu trimurtiju in krščanski sveti Trojici, ki jo tvorijo Bog, Sin in Sveti duh. Oven zaznamuje planet Mars, po katerem se imenuje mesec marec, ki pa na Zahodu ni ravno zelen. Vegetacija se prebudi šele aprila in maja, ko soce vstopa v znamenje Bika. Ime za mesec april naj bi tako izviralo iz latinskega aperire (odpiranje pomladnih cvetov). V pradavnih časih za preprostega človeka pomlad sploh ni bila poseben letni čas, menili so, da zimi sledi kar poletje. Ime za pomlad torej ni zelo staro, sledi zgledu imen primavera in printemps. Najstarejše slovensko ime za pomlad je vigred in ustreza latinskemu egrediens. Ta čas zaznamujejo vegetativni in plodnostni kulti, pa očiščevalna obredja. Pri nas je eden od sinonimov za pomlad tudi vesna, ki jo je najti le v starocerkvenoslovanščini, ne pa v južnoslovanskih jezikih. Vendar naj bi se prava pomlad pričela šele na aprila. Ta mesec je povezan z Veliko nočjo, ta pa pri Germanih s pogansko boginjo plodnosti Eastro, od koder angleški izraz za Veliko noč, Easter. Slovenska imena za april so mali traven, mali travnik, ovčjider, štrtnik, kukavičji mesec in zelenar. Aprilski otroci veljajo za nesrečne, še posebej prvoaprilski, ker naj bi se na ta dan rodil Juda Iškarijot. April je nasploh nevaren, saj velja ’da česar marec noče, vzame april’. Stare ženske odpelje naravnost v pekel. Stoletni koledar priporoča, da si aprila velja puščati kri, očistiti telo in se kopati. To seveda izvira iz prastarih časov, ko se je bilo potrebno na pomlad obredno očistiti, zato naj bi aprilska oziroma spomladanska zelišča imela veliko moč. V gospodarskem življenju se opozarja predvsem na vremensko spremenljivost tega meseca: April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi.’ SKD TALIJA M. Wd©§0(B pamiie 8m dA® jpfciko)W (Dlb&MKDM (Mteo Občinski odbori Slovenskih kraščanskih demokartov Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. CtiBter m liMP Center SANA, prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov, ima svoje poslovalnice v Celju, Mariboru, Krškem in tudi Žalcu, kjer je podjetje s svojo dejavnostjo najprej pričelo. Prodajni salon Center Sana V Direktorica Sonja Druks pravi, da v njihovi prodajalni nudijo kompleten ašortiman ortopedskih pripomočkov in sanitetni material s poudarkom ha pripomočkih, potrebnih za nego inkontinentnih, hepokretnih o-seb, material za nego stome in tudi pripomočke za vsakdanjo higieno. Mogoče se je dogovoriti tudi za individualna naročila. starem mestnem jedru Žalca V Centru SANA delajo s koncesijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da je njihovo blago na naročilnico zdravnika na < voljo brez doplačila: Žalska poslovna enota pokriva potrebe kupcev vse od Trojan do Celja, za stomiste pa v celjskem Zdravstvenem domu enkrat mesečno- organizirajo brezplačno posvetovanje s kirurgom. Tudi vse kupljeno blago kupcem pripeljejo na; dom zastonj. Material, ki ga ponujajo v Centru SANA, je večidel iz uvoza, v podjetju pa so prizadevanja veš čas usmerjena v to, da potrošnikom ponudijo možnOst izbirati med artikli več: proizvajalcev. Za material in pripomočke v prodajalni omogočijo plačilo na več čekov, ugoden pa je tudi njihov delovni čas: ob delavnikih dd 8. dd 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8-ih do 12-ih. Njihov kader je primerno medicinsko usposobljen, zaposleni pa se udeležujejo tudi seminarjev in strokovnega izpopolnjevanja. “Ponudba pri nas je kvalitetna in pestra, cene so konkurenčne in kadri izobraženi, med naše prednosti : pa sodi tudi brezplačno : strokovno: svetovanje ter dostava na dom in nenazadnje individualna obravnava vsakogar; ki določen material potrebuje,” strne prednosti nakupa v Centru SANA njegova direktorica. D. S. St 50 VELIKONOČNA PRILOGA Stran 19 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Vsem občankam in občanom občine Žalec, ki jim Velika noč pomeni več, kot le dela prost dan, želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. ZLSD OO ŽALEC fisar (ugodna ponudba piščančjega" MESA IN ŽIVIH PIŠČANCEV - piščančje meso - bedra, prša - peruti - hrbti 490 SIT/Kg 360 SIT/Kg 520 SIT/Kg 200 SIT/Kg jetra, želodci 420 SIT/Kg PERUTNINSKA FARMA IN KLAVNICA ___________ _ ŽIVI PIŠČANCI ZA NADALJNO REJO 300SIT/kg Pri nakupu večjih količin je možnost plačila na dva čeka SE PRIPOROČAMO! 3304 TABOR 45, tel.: (063) 727 204 S \ \ MEOTMA §IMJPN(QOT ŽALEC želi oajcml občanhojAft Irt občaiL&m vesele o e UU o n o en e prafatiUe Slovenska ljudska stranka ČLANOM NAŠE STRANKE IN VSEM SAVINJČANOM ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE OBČINSKI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ŽALEC Za Slovenijo z ljubeznijo SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 tel.: (063) 832-946 DOMA - VZMETNICA VRHUNSKE KAKOVOSTI JE NAMENJENA LJUDEM, KI IMAJO TEŽAVE S HRBTENICO OZIROMA IMAJO RAJE TRDO LEŽIŠČE; JE ZATO POMAGA VAŠEMU ZDRAVJU - VZMETNICA JE : ZIMSKA STRAN JE OBDELANA S 100% VOLNO, NA LETNI PA JE BOMBAŽNA PREOBLEKA - VZMETNICA JE PRO - ZA POLNILO JE PROIZVAJALEC IZBRAL POSEBNO PENO (BREZ VZMETI), KI NE VSEBUJE FREONA IN JE ZRAČNA - PRIMERNA JE TUDI ZA GIBLJIVE POSTELJNE VLOŽKE (SAlMMCIUJAs 1® LETT OBIŠČITE NAS TER SE PREPRIČAJTE O KVALITETI IN IZREDNO UGODNI CENI KAJTI POČUTJE PODNEVI JE ODVISNO OD SPANJA. Opel Frontera VOŽNJA BREZ MEJ Ste se že kdaj vprašali, zakaj ljudje kupujejo terenske avtomobile? Nekatere pritegne trdno narejen avto, pri katerem vas ni strah, kdaj vam bo na naših luknjastih cestah odpadel kakšen del, drugi pa se navdušujejo nad visokim položajem nad cesto. So pa tudi ljudje, ki potrebujejo vozilo za dostop do odročnih krajev. Opel Frontera 2.0i omogoča vožnjo v klanec z naklonom 80% Opel Frontera je eden tako imenovanih salonskih vozil, kar pomeni sodobno in všečno oblikovan avto, s katerim se lahko o-dpravimo na daljše potovanje, nobenega problema pa mu ne predstavlja tudi vožnja po terenu. Na voljo sta dve karoserijski različici, tri in petvratna, pri čemer krajša deluje lepše in tudi bolj trdno. Trenutno ponujajo tri vrste motorjev: 2.0i s 115 KM, 2.2i 16V s 136 KM ter 2.5TDI s 115 KM. Avtomobil je visok in Frontera 2.0i: 115 KM pri 5200 vrt/min, 172 Nm pri 2800 vrt/min, max. hitrost 158 km/h, pospešek od 0-100 km/h v 15,6 s, poraba 7,6 (OOkmlh), 10,9 (120kmlh), 12,7 (mesto), medosna razdalja 2330 mm, višina od tal 300 mm, teža praznega vozila: 1700 kg, cena: od 46.088 do 50.485 DEM. do sprednjih sedežev, ki so udobni kot v oplovih osebnih avtomobilih, se je treba povzpeti čez kar visok prag. Za voznika in sovoznika je prostora dovolj, le otniki na zadnjih sedežih se odo pritoževali nad nizkimi sedeži. K sproščeni vožnji pripomore tudi dobra preglednost iz avtomobila, razen zadjega kolesa, ki ovira pogled nazaj. Vzvratna ogledala in okna so električno nastavljiva, armaturna plošča pa je opremljena z vsemi potrebnimi merilniki za nadzor nad avtomobilom. Tudi prostora za drobnarije je dovolj, navduši pa usnjen, po višini nastavljiv servovolan, tako da je upravljanje z vozilom zelo lahkotno. K dobrim terenskim lastnostim pripomore tudi natančen menjalnik, poleg tega pa lahko s krajšo ročico prestavimo tudi v štirikolesni pogon in vklopimo tudi reduktor. Takrat avto pokaže vso GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Če vas ni strah, lahko avto nagnete za zavidljivih 46° svojo naravo. Iz udobnega cestnega avtomobila se prelevi v pravega plezalca. Med preizkusno vožnjo smo se namreč večkrat vprašali, ali ne bi raje nadaljevali peš, Frontera pa je peljala, kakor da zanjo ni ovir. K temu je pripomogel tudi 2.0i motor s sicer “samo” 115 KM, vendar ob dobremu navoru in vklo-Ijenem reduktorju ni nikoli po-azal, da bi bil teren prehud. Edina pripomba pri terenski vožnji gre na gume, ki sodijo bolj na asfalt kot pa na blatno gozdno pot, pa tudi ABS, ki sicer pripomore k varnemu zaviranju predvsem na cestah, se na terenu ni posebej izkazal. Večina pa se bo vendarle vozila po cestah, ne pa po takem terenu, kot smo se vozili na testni vožnji. Takrat podvozje zelo dobro opravlja svoje delo, saj je ravno dovolj trdo, da se vozilo ne nagiba preveč in ravno dovolj mehko, da luknje na naših cestah dobro absorbira. Tudi nekaj pomanjkljivosti, kot je odpiranje zadnjih vrat, ni poslabšalo zelo dobrega splošnega občutka, ki smo ga imeli po vožnji. Sicer pa je Opel Frontera avto, ki vas bo udobno popeljal na daljšo pot, na kateri ne boste nič bolj utrujeni kot v navadnem osebnem avtomobilu, ne bo pa se ustrašil tudi najbolj zahtevnih poti in nalog. Vedno pa vas bo spremljal občutek, da se ne more nič zgoditi in da vas ne more nič ustaviti. M. M. Tudi z prtljažnim prostorom ni zadreg Šlandrov trg la AVTO DE T_J 1 • odprto PO-PE 7 30 Žalec /A AL - 16 00 tel.003 715-640 y so a oo 12 00 PEČJAK -OTtCOT » o V i o At i o f zavorne ploščice GOLF II 2 380 SIT bati kpl.KADETI 1 3s 27 000 SIT zavorne ploščice KADETI 3 600 SIT bati kpl.GOLF diz. O.SOmm 37 800 SIT zun zglob poiosi GOLF 9 000 SIT Gabriel iT/ifirV spr blažilec KADETI 6 120 SIT batni obročki GOLF diz. 9.900 SIT spr. blažilec GOLF 1 5.130 SIT glava GOLF diz. -‘86 63.000 SIT sklopka kpl R5/R^^^ KAROSERIJA* T LINIC AR, neorigiml ' IhBliiillll! RHIBO 12 260 SIT spr blatnik GOLF II. 3 510 SIT žaromet KADETI E 6 850 SIT spr blatnik KADET F E 3 960 SIT žaromet ASTRA 12 600 SIT spr odbijač GOLF II 4.860 Sir sklopka AX 15 750 SIT spr.steklo GOLF II. 9 900 SIT PD 20% je vključen v ceni VVV-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMVV, ALFA IŠČEMO PRODAJALCA - PRIPRAVNIKA Qb sobotah mladi novinarji OŠ Polzela pripravljamo oddajo Čenčanje, ki je namenjena vsem šolarjem. Čenčanje so polurna oddajanja radiu Polzela. V eni od zadnjih oddaj smo gostili Dejana Glavnika, ki se ukvarja z malce nenavadnim športom, in sicer z duatlonom in triatlonom. Pogovor z njim smo tudi zapisali, saj smo prepričani, da je zanimiv še za koga. Dejan je dvakratni mladinski državni prvak v duatlonu, enkrat pa v triatlonu. Dosegel je drugo in tretje mesto na svetovnem pokalu v Avstriji, in sicer pri duatlonu. Udeležil pa se je tudi svetovnega Ppenstva v Mehiki oktobra 1996, kjer si je pridobil 22. 'mesto. To 22. mesto pa ni kar tako. Dejan, bi lahko kaj več povedal 0 tem? Lansko leto je potekalo prvenstvo v Mehiki, in sicer v Cancunu. Udeležilo se ga je okoli tisoč tek-tnovalcev. Mojo kategorijo je zastopalo 166 tekmovalcev, med katerimi sem bil 22. Preden preidemo k drugim vprašanjem, bi bilo dobro razložiti, kaj sta pravzaprav duatlon in triatlon? Duatlon in triatlon sta športni panogi. sestavljeni iz atletskih disciplin; plavanja, kolesarjenja in teka Pri triatlonu, duatlon pa vsebuje tek, kolesarjenje in zopet tek. Olimpijski triatlon je na primer sestavljen iz 1500 m plavanja, 42 km kolesarjenja in 10 km teka. Najdaljši triatlon je Ironman na Havajih, ki se ga vsako leto udeleži 1600 tekmovalcev iz vsega sveta. Sestavljen pa je iz 3800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Za tako razdaljo pa najboljši tria-ilet porabi okrog 8 do 9 ur. Kje si odkril svoj talent, kdo te je navdušil za ta, nam precej tuj šport? S triatlonom sem začel pred približno šestimi leti v Braslovčah, kjer je bil organiziran triatlon. Poskusil sem za zabavo kot preizkus, če sem sposoben premagali olimpijsko razdaljo triatlona. Že pred tem sem se ukvarjal s tekom in kolesarjenjem, tako da to zame ni bil poseben problem. In kako so tvoji domači sprejeli tvojo pogosto odsotnost od doma? Mislim, da so se že kar navadili vsakoletnih priprav in tekmovanj. Zdi se mi, da jim je kar všeč. Domnevamo, da potrebuješ veliko časa za priprave na tekmovanja. Pred kratkim si bil ponovno v Ameriki. Kako potekajo te priprave? Priprave se pričnejo že pred sezono, v januarju, februarju. Takrat pridobivaš predvsem na mišični masi in hitrosti, tako da je do maja vse tako, kot mora biti. Letos sem bil na pripravah v Ameriki in Mehiki, ki sem jih moral sicer malo skrajšati zaradi prometne nezgode, ki se mi je pripetila v Ameriki. Ali imaš domotožje, ko si na poti? Ne. Med samimi pripravami oziroma tekmovanji v tujini te pač spremljajo prijatelji. Imam tudi spoštovane bralke in bralcu V uredništvu smo se odločili, da za vas pripravimo novo rubriko ZELENI NASVETI. Zavedamo se, da nega in vzdrževanje rastlin ni enostavno, ter da se marsikdo pri tem srečuje s težavami. Zato smo se povezali z Vrtnim centrom FLORA TRADE, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja. Zastavljate lahko vprašanja iz področja urejanja vrta in okolice', zatiranja bolezni in škodljivcev, vse v zvezi sobnimi 'n vrtnimi rastlinami itd... K sodelovanju vas vabimo z vašimi pisnimi vprašanji, ki jih, Prosimo pošljite na naslov Vrtnega centra. Odgovori bodo objavljeni v naših naslednjih številkah. n|l FLORA TRADE Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 2z® načrtovanje okolic in domov - oskrbovanje z drevninami, vzdrževanje obstoječih nasadov sajenje trajnic (košnja, gnojenje, pomlajevanje - sajenje rastlin v cvetlična korita trave, okopavanje, pletje...) (sobne rastline in balkonsko cvetje) obrezovanje živih mej PRI NAS LAHKO KUPITE: profesionalna gnojila in zemeljske substrate, pesticide, orodja za vrtičkarje in profesionalne vrtnarje, semenski material stike z domačimi, pošljem kakšno razglednico, pokličem. Kakšen je občutek, ko si na startu in te čakajo vse težave do cilja? Na samem štartu se ne smeš preveč obremenjevati s težavami. Biti moraš čim bolj sproščen in misliti na to, da bo čez uro, dve ali več vse za tabo. Imaš kakšno domačo žival? Doma imam kar precej domačih živali. Ena med njimi je muca, druge pa so malo manjše, akvarijske ribice namreč. Akvaristika je tudi moj priljubljen konjiček. Kdo pa je tvoj vzornik? Znameniti triatlonec Mark Allen, ki je petkratni zmagovalec najpopu- larnješega triatlona Ironman na Havajih. Slišali smo, da si predsednik kluba Triatlet v Celju. To je res. Pred nekaj meseci sem revzel vodstvo. To je atletski klub, i združuje vse ljubitelje triatlona in duatlona. Letos pripravljamo državno prvenstvo osnovnih in srednjih sol v Žalcu v mesecu maju. Za junij pa pripravljamo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol ter slovenski pokal v Velenju na jezeru, skupaj z Gostom iz Velenja. Dejan, prijazen fant, je prinesel v našo oddajo svežino in zdrav športni duh, zato mu želimo v njegovi športni karieri še veliko uspehov. Dejan Pilko in Mijia Pukl, 8. a, OS Polzela METRSKO BlAGOf POZAMENTOJA fMODN _ __ V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM NUDIMO: X 71 P /l t -K 'H P - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - vse vrste marokenov - velika izbira svile in čipk - nova kolekcija chanel vzorcev - enobarvne mikrofibre in kapre - volneni velurji za plašče - vzorčaste mikrofibre in viskoze - vse barve diolenov in volu 1.990 SIT - velika izbira gladkih žametov - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! ‘U p IR. /t f K VI P ŽELIMO VAM VELELE /t VELIKONOČNE PRAZNIKE! , KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM II STARE SKRINJE ZA SMEH PREVIDEN Mati: “Ali si pokazal očetu, kako slabo izpričevalo si dobil?” Sinček: “Da. Kar pod vrati sem mu ga vteknil v sobo.” TAKE SO DANDANES... On: “Vaš bratec me je videl, ko sem Vas poljubljal. Kaj naj mu dam, da bo molčal?” Ona (razmišljeno): “Oh, za to zadostuje samo pet dinarjev.” VČASIH JE PA LE DOBRO Jecljavec (prijatelju): “Mhi jhe...rhes hhudo, kher jj...hec...ljam, tho ppp...phot mhi jhe pa pri...pri...šlo ppp...rav: Pp...phomisli!...Thisti mhesar Mmhatevž, w...veš, mhe jhe vpp...rašal, kho...kho...liko hočem zz...za khonja. Pp...pa pa mhed...them, kho sem se mha-tral, dd...da bi rhe...rhe...kel dhe...dhe...dhe...vet tisoč dhL.dhinarjev, mhi jhe, hhoteč mhi pppomagati, žže pho...nudil dhe...dhe...set tisoč.” OBA V STRAHU Dva prijatelja obedujeta pri isti mizi. Pride čas, da plačata. Eden izmed njiju začne brskati po žepih, iščoč svoje listnice. Ker je ne najde, reče v zadregi svojemu tovarišu: “Za Boga svetega! Izgubil sem jo, bodi tako dober in plačaj tudi zame!” In medtem, ko se drugi z žalostnim obrazom pripravlja, da plača oba računa, prvi išče in išče po svojih žepih kar naprej. Končno res najde listnico in vzklikne zmagoslavno: “Vendar sem našel. Kako sem se bal!” “Tudi jaz! Tudi jaz,” je zagodrnjal prijatelj. FRANCOSKO ZEUE S PEČENO KLOBASO Zreži pol majhne zeljnate glave na široke rezance ter jo polij z vrelo vodo; nato jo ožmi in skuhaj v slani vodi. Meseno klobaso peci v kozi; ko je pečena, jo vzemi iz masti; v mast pa stresi eno žlico moke, jo dobro premešaj in zalij s 1/4 litrom gorke vode. Ko prevre, prideni odcejeno in kuhano zelje, pokrij in kuhaj 10 minut. Pečeno klobaso razreži na kosce in jo stresi v zelje, dobro premešaj in postavi to zelje z opečenimi krompirjevimi kosci na mizo. SELMA LAGERLOF je znamenita švedska pisateljica. To pisateljico njen narod tako časti, da hodijo ljudje k njej kakor na božjo pot. To je postalo pisateljici sčasoma tako sitno, da ljudi ni nič več sprejemala. Pa so prihajali pod njena okna in strmeli v sobe in opazovali pisateljico skozi okna. Izprehajali so se kar tebi nič meni nič po njenem vrtu in nekoč je bilo nad štirideset avtomobilov pred vhodom njenega posestva. Iz vseh krajev so prihajala društva in romali šolski otroci, da bi videli slavno pisateljico in govorili z njo. Pisateljici ni preostalo drugega, kakor da je prepovedala vsem tujcem dostop v njeno prebivališče. Zdaj ima mir. Čudno je slišati kaj takega za nas, ki ne poznamo take vrste oboževanja in češčenja. Naši pisatelji in umetniki pač ne doživljajo takih neprilik. KOLES, REZERVNIH DELOV IN OPREME Ulica Ivanke UranjekG (stara OŠ), ŽALEC Specializirana trgovina s kolesi, rezervnimi deli in vso opremo + TOMOS rezervni deli. Kolesa SCOTT že od 49.000 dalie! »JEŠ - Tei.: 712 - 250, del. čas: od 8. do 18. ure Iz bontona Šala ni za vsakogar Ljudje, ki imajo radi humor, imajo navadno iskrivo pamet in zdravega duha. Kadar pa preide humor v norčevanje in roganje, tedaj se sprevrže v lastno nasprotje. Ljudje, ki menijo, da jim dajejo njihov položaj, izobrazba iti obleka pravico, da se šalijo na tuj račun, hkrati pa ne prenesejo šale na svojega, nimajo prav. Na šalo lahko zmeraj odgovorimo s šabj in če jo začetnik slabše odnese, se zaradi tega ne sme jeziti. Sala se ne sme spremeniti v' žalitev, za vljudno gesto pa velja, če v družbi na šalo starejše osebe ne odvrnemo s kakšno še bolj popoprano. Prepovedane teme Niti najmanj okusno ni, če v navzočnosti več oseb govorimo o stvareh iz svojega ali tujega intimnega družinskega življenja. Ravno tako ni olikano začenjati pogovora o telesnih napakah, kadar je v družbi človek, ki ima takšno napako. Samo skrajno neobzirni posamezniki razlagajo drugim 'pikantne’ podrobnosti iz tujih življenj in se hvalijo s svojimi 'podvigi' pri osebah nasprotnega spola. Bodimi gentlemani! Mašila in psovke Pravo nasilje nad vljudnostjo je, kadar začnejo ljudje z revnim besednim zakladom uporabljati na začetku ali koncu izrečene misli to ali ono neumestno besedo t. I. mašilo, med stavke pa vtikajo psovke. Vsako psovanje, namenjeno drugi osebi, žali človekovo osebnost in dostojanstvo. Ne hodite tja, kjer niste zaželjeni Vsako okolje, vsaka skupina ljudi ima svoje šale, navade in običaje. Ni vljudno, če se nepoklicani silimo v tujo družbo, če smo nadležni, če načenjamo pogovore, ki družbi niso zanimivi, in hočemo, da nas sprejme, čeprav je očitno, da ji ni do tega. Nemarnost in pozabljivost Kolikokrat ste se že razjezili, ker vam je mojster že davno obljubil popraviti pralni stroj, pa ga ni od nikoder? Ali zato, ker ima sosed gradbeni material na cesti že od lanske zime? Lahko bi našteli še celo vrsto takih človeških nemarnosti in pozabljivosti, vendar je nadvse nevljudno nekaj obljubiti, potem pa obljube ne držati in se povrhu niti ne opravičiti. Ravno tako je nevljudno, če se ne držimo dogovorjenega sestanka - če se nam kaj takega zgodi, moramo zadevo čim prej obrazložiti. Če smo pozabljivi, nosimo s seboj beležnico, v katero si bomo zapisali, kdaj imamo kak sestanek, opravek itd. Pametni si zapomnijo, modri si zapišejo! Prijateljevanje s kozarcem Med temnejše plati človeške družabnosti štejemo navezanost na alkohol. Nevljudno je nagovarjati in siliti k pijači človeka, ki je ne mara, še manj ponujati alkohol mladoletniku, še posebej nepremišljeno pa je ponujati alkoholno pijačo osebi, ki namerava na pot z^ vozilom, odhaja na delo s strojem ipd. Človeku se pod vplivom alkohola zapleta jezik, nejgova osebnost se počasi razpušča in spreminja se v nekoga drugega. Taka podoba se kulturnemu človeku ne poda, kajti njegova okolica ga mora tedaj tipcti kot nekakšnega klovna, čigar necenzurirane misli utegnejo postati vir zabave vsem, ki so znali ohraniti nadzor nad seboj. Uživanje pijače ne more biti znamenje moškosti, saj pijan človek izgubi vse odlike tako moškosti, kakor ženskosti. Vseeno tega ni treba razumeti kot bojni klic proti dobri kapljici, vendar pa ne pozabimo, da traja radost v obliki dobre kapljice tako dolgo, dokler imamo mi kozarec v oblasti in ne kozarec nas. HEKJDO Rododendroni so zelo lepe spomladi cveteče grmovnice, ki se med seboj razlikujejo po številnih lastnostih. Rododendroni so različnih barv, različnih velikosti, različne rasti, z različno oblikovanimi listi, a so vendarle vsi po vrsti lepi in prikupni. Zemlja za rododendrone mora biti najprej rahlo kisla. Najboljše je, če je pH zemlje od 4 do 5. Poleg tega naj bo rahla, humozna. Ker so običajna tla premalo kisla in pretežka, moramo zemljo za rododen-dronposebej pripra-v>h. Tam, kjer smo se odločili, da bomo posadili rododendron, izkopljemo jamo, ki naj bo globoka 100 cm. Osnova zanjo naj bo kisla bela šota, ki ji dodamo slamo, listje, žaganje, lubje, mlete lesene ostanke, iglice, pepel, hlevski gnoj in podobno. Pri sajenju in vzdrževanju nam veliko pomagajo tudi že vnaprej Pripravljene posebne zemlje in gnojila, ki omogočajo popolno prehrano in uspešno rast rastlin. Tehtno izberemo tudi mesto, kjer bomo sadili rododendron. Mesto zanj naj boi sončno, do Polovice zasenčeno z drevjem, a vseeno nekaj ur dnevno izpostavljeno popolnemu soncu. Varovati Pa jih moramo močne °Poldanske sončne pripeke. rododendrona obsega Približno tisoč vrst, od samoniklih do gojenih ter križancev. Obstajajo tudi sprte in vrste z manjšimi, drobnimi cvetovi in nižjo Pritlikavo rastjo. Torej: izbira tal in lega za rododendron je zelo pomembna, kajti rododendroni bodo naši resnični vrtni prijatelji in njihovi pvetovi bodo čudovito dehteli. CVETLIČARNA VARI ML Polzela tel.: 720 319 Vam nudi: ŠOPKE, VENCE, ARANŽMAJE, SVEČE, lončnice, rezano cvetje, keramiko, SVILENO CVETJE IN STROKOVNO SVETOVANJE in Vam želi vesele Velikonočne praznike. POJIUD - POlif 97 Četrta modna smernica je TEHNOSTIL. Namenjena je mladim in odštekanim, lahko tudi odštekanim samo po duši. Izzivalni modeli, gola koža okoli popka, asimetiija so najpomembnejše značilnosti tega stila. BARVE: naravne barve sadja v več odtenkih: limona, zelena kot zeleno jabolko ali mango, mandarina, močna modra, pinki. STIL: spomin na 70-leta, oprijeta linija, kratke jakne na en gumb, kratke bluzice z majhnimi okroglimi ali navadnim ovratnikom, pod pas spuščene capri hlače, zadrge, retro stil v novih materialih, kombinezoni. Postava mora biti za te zelo oprijete in izzivalne modele brezhibna. Pa saj to že vemo, ali ne? Edvarda ACMAN - STROPNIK BOUTIOUE dLo.o. Trgovina ACMAN Griže SADNA PITA Sestavine: - testo: 10 velikih žlic moke 7 velikih žlic sladkorja 2 jajci 40 gramov masla (2 majhna zavitka) 1 kisla smetana 1 pecilni prašek - nadev: sočno sadje po želji Vse sestavine za testo stepemo v breskvami ali slivami, lahko tudi iz gladko maso in jo vlijemo v kompota. Na temperaturi 180 namaščen in pomokan' pekač. stopinj Celzija pečemo dobre pol Obložimo s sočnim sadjem po ure- izbiri, najbolje z marelicami, Dober tek! LOČJIifl SE POGOVARJAJO Pika zakliče sosedu Narekovaju: “Hej, ti! Ali si postavljen tik za menoj za šalo?" Narekovaj mimo reče: “Za šalo pa menda nisem. ’’ Ampak Pika še vedno govori naglas in to razjezi Klicaja. Ta je že kar rdeč in Piki zakliče: “Bodi bolj tiho! Jaz sem glavni, da lahko zakričim!” Pika pa odgovori: “Mar sem tako butasta, da ne vem tega?” “Ti ne bi smela vprašati,” se od nekod oglasi Vprašaj. “Ti pa kar tiho bodi, ” je klicaj še bolj rdeč, “ker sem jaz glavni tukaj in nihče ne more dokazati, da je boljši!” Zdaj se oglasi še Dvopičje: “Kaj pa jaz?” “Kaj pa ti? Nič,” pravi vprašaj bolj umirjeno. “Kajpak!” vzdihne Pika. “Ali smo tik pred besedilom, za njim in na sredini za smeh?” "Hej, hej, hej! Špet si... ” se Vprašaj nasrši. “Vem, kaj misliš reči, ” mu pika hitro seže v besedo, “da sem spet vprašala, kar ne bi smela. ” Klicaj že naravne barve zopet reče: “Ne vem, zakaj smo tukaj, pa le nismo samo za šalo!” “Mislimo, da smo,” hitro odgovorijo vsi razen Pike. “Vsi smo tukaj zato, da pomagamo besedilu, ” reče Pika odločno in resnično. “Da!” vzkiknejo vsi skupaj. “Tako smo butasti, ” se tolče Klicaj, “da se ne da povedati!” Vprašaj, miren kot nikoli prej, potolaži Klicaja: “Ne obupaj. Vsi smo se vedli kakor brezupen primer! Pojdimo biž na svoje prostore! Mislim, da slišim nekoga, ki je vzel knjigo. Biž!” Ločila se hitro postavijo na svoj prostor in so čisto tiho. KRISTJAN VIŠNER, 6.c OS POLZELA SALAMA V sobi je galama, nato pa pride mama, da mi eno za uho, da mi je ves čas hudo. Boli me in boli, mama se pa smeje mi. Zvečer vse dobro je, ker mama name jezi se ne. POLONA PJLjH, 3.c OS ŽALEC V SOL! Naša tovarnica ic prava potica. V šoli se veliko jezi, vendar nas mnogo nauči. Ko pouk se izteče, nam da naloge, da nas glava peče. JERNEJ TURNŠEK .?.<■ OŠ Žalec JAZ SVEČA Naredili so me v tovarni sveč. Ko so me naredili, so me dali v trgovino z okraski. Kupil me je neki deček, ki me je nato dal na novoletno jelko. Nekaj dni sem gorela, neke noči pa slišim ropotanje po dimniku. Nato se iz kuhinje v dnevno sobo prikaže nek star gospod, ki je imel dolgo belo brado in rdečo čepico z belim cofom. Pa si mislim, da je tat, ampak šele ko vidim, da iz svoje vreče daje darila, se mi lučka na glavi še bolj posveti, ker vem, da je to božiček. Ko ga pokličem k sebi, sva se nekaj časa pogovarjala in nato mi je izročil darilo. Odvila sem ga in notri je bilo moje najljubše darilo. Bilo je ogledalo. Nekaj časa sem se gledala vanj, vendar me je nato zmotil glas. Bil je božiček, ki je rekel, da se mora posloviti. Potem sva si rekla nasvidenje. Se en teden sem se gledala v ogledalo, nato pa zgorela, vendar me to ni nič motilo, saj mi bo spomin na srečanje z božičkom vedno ostal v vosku. GREGA JERIN,, 3. d OS Žalec NAREDILA SEM LUN:., J Odločila sem se, da naredim padalo. Potrebovala sem robec, volno in lutko. Vzela sem pisan robec, da je bilo padalo lepše. Volno sem privezana na lutko in robec. Ko sem bila gotova, sem naredila preizkus. Stopila sem na mizo a in padalo spustila na tla: Ko je pristalo, sem bila zelo vesela. URŠKA ZALOŽNIK, 2.a OS Šempeter v Sav. dolini POVODNI MOŽ IN URŠKA 20. STOLETJA Urška je bila 19-letno dekle, ki je s premožnimi starši živela v obrobju Ljubljane. Je bila najlepša med vsemi deklicami v okolici in je znala omrežiti in zlomiti marikatero fantovsko srce. Kot večini mladih deklet se je tudi njej zdelo, da ima premalo svobode. Želela si je biti svobodna kot ptica; da bi lahko zapustila vsakdanje skrbi, ki so ji jih povzročali starši in študij. Zato je vsako soboto skrivoma odhajala na mesto, kjer so se zbirali njeni prijatelji motoristi. Tam je bilo veliko lepih fantov. Ko so jo spraševali, če bi se peljala z njimi, je vsakega zavrnila, saj nihče ni bil dovolj dober zanjo. Urškina največja želja je bila, da bi se z nekom peljala po cesti smrti. A tega si nihče ni upal. Se v sanjah ne. Neko soboto pa je na mogočnem Harley Davidsonu prihrumel tip v usnju in zatemnjenih očalah. Ko je zagledal Urško, mu je postala všeč, in povabil jo je na vožnjo po cesti smrti. Sedla je na motor jn se ga oklenila okrog pasu. Že sta drvela po cesti smrti, ki je peljala po gozdu in prečkala globok prepad. Ko sta se peljala po spolzki m mokri gozdni poti, je Urško postajalo vse bolj strah, saj se je mračilo. Že sta bila tam; tik pred prepadom. Mogočni borovci so povesili svoje veje, kot da bi vedeli, kaj se bo zgodilo. Tisti trenutek, ko sta bila v zraku, se je pred Urškin-imi očmi zvrtelo vse njeno življenje: njeni vzponi in padci, otroštvo, prijatelji in vsi fantje, ki jih je vodila za nos. Naslednji hip se je znašla na dnu prepada, vsa polomljena. Zbrala je samo še toliko moči, da se je ozrla po neznancu, a tega ni bilo nikjer več. EVA ZUPANC, 7.e OS ŽALEC PETOŠOLCI, IMATE PROBLEM, KAKO OSVOJITI DEKLE, FANTA? - Z njim bi postala prijateljica, nato bi mu pisala za Valentinovo in priznala, da mi je všeč. NAJA - Družiš se z njenimi prijatelji, jo povabiš na pijačo, ji gišeš... - Približam se ji, jo pogledam in se nasmejim. Začnem pogovor in po večkratnih takih srečanjih jo povabim na pijačo, v kino. RUDI - Z njo se pogovarjaj o stvareh, za katere meniš, da so ji všeč. Tudi šale so vabljive! TADEJ - Nasmehni se mu in ga ogovori! KATJA - Povabi ga na sprehod, v kino, na sok... VANJA - Venomer glej vanj! Nato mu izroči pismo, v katerem mu priznaj, da ti le všeč. METKA PETOŠOLCI, ČLANI LITERARNEGA KROŽKA OŠ ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Stopam tiho, s težkimi koraki po ozki ulici. Debele dežne kaplje mi zastirajo pogled in tema me čedalje bolj požira vase. Tisti občutek samote me žene, da pospešim korak. Iz vsakega kotička se mi dozdeva, da preži nekdo name. Za vsakim vogalom me je bolj strah, pa čeprav vse skupaj ni nič. Ta strah, ki je votel, na zunaj ga pa nič ni. Komaj čakam, da se rešim tega labirinta ozkih uličic. Dežne kaplje neusmiljeno padajo in padajo name, jaz pa se skrivam le pod kapuco. Z velikim olajšanjem se približujem prvi ulični svetilki, ki me obdaja z občutkom varnosti in ubija ta strah v meni. Saj vem, da bom kmalu, ; kmalu doma. In končno. Zagledam množico ljudi, ki s hitrimi koraki kar mrgolijo sem in tja. Vsi se skrivajo pod dežniki vseh vrst, le jaz brez. Pisani in enobarvni dežniki se šopirijo in razkazujejo, obenem pa skriva-| jo zaskrbljene obraze ljudi. Ne-1 kateri vzbujajo življenje, drugi ! še bolj težijo temo. O, kako si ! želim, da bi se tudi jaz skrila Pod dežnik in me ne bi nihče videl. ANDREJA VIDMAJER, 7. c OS Žalec ZAKAJ JE MOJA mama naj...? ker je moja mama. - ker me ima rada. - ker me razume. ker mi kupi skoraj vse, kar si Želim. ■■■ ker me ima najraje na tem krutem svetu. — ker mi pomaga. — ker me ima najraje na svetu. — ker mi kuha in pere. ker ne raste več in bom kmalu večja od nje. — ker mi daje žepnino in me razvaja. — ker je edina moja mama. ker ohranja moj vid s tem, mi ne dovoli biti pred računalnikom več kot uro. — ker mi vedno stoji ob strani. NOV. KROŽEK OŠ ŽALEC PAR TIBREJKERS / NAJBOLJE OD NAJGOREG Beograjski Partibrejkersi sp s svojim univerzalnim glasbenim izrazom nekaj najboljšega, kar še je kdaj koli zgodilo v rocku na tleh bivše Jugoslavije. Plošča Najbolje od Najgoreg nudi izbor skladb iz vseh štirih plošč ter dva nova posnetka Ludo i Brzo in Roden Loš." Partibrejkersi igrajo melodičen in hkrati zelo oster rock, ki ima svoje korenine v glasbeni zapuščini skupin Rolling Stones, Stooges, Ra-mones... Glasbeni minimalizem kitare, vokala in bobnov v skladbah 1 ()()() godina, Toj Džemi, Hej ti dole, Ako si,' Večeras in Ulični hodač iz njihove prve plošče jim je zagotovil kulten status. Skladbe Prsten, Put, Mesečeva kči, Kreni prema meni, Ona sve zna, Ono sto pokušavam in Hipnotisana gomila iz druge in tretje plošče, pa so jih iz rockovskega obrobja potisnile v samo središče glasbenega dogajanja, pri čemer niso izgubili surove : energije in neposrednosti. Vseskozi sta edina stalna člana skupine kitarist Anton in pevec Gane. ki z ekspresivnim glasom podaja trpke zgodbe, v katerih je glavni junak zaradi nepopustljive: načelnosti in neupogljivosti vedno v konfliktu, bodisi: s svojimi bližnjimi ali s svetom v katerem živi in je zato obsojen na večno outsiderstvo. S Partibrejkersi in rock’n’rolloni nasploh je pač tako, da ne potrebuje pretiranega razglabljanja in filozofiranja, treba ga je poslušati in začutiti. NEW YORK DOLLS / RED PATENT LEATHER Ameriško skupino Ne\v Vork Dolls so bolj kot glasba zaznamovali številni škandali in ekscesi, ki so spremljali njeno kratko, toda izredno burno kariero. S preprostim in ostrim rockVrollom so bili v zgodnjih 70-ih poleg skupin MC5, Stooges : in Ramones med neposrednimi predhodniki punk rocka. Plošča Red Patent Leather je posnetek njihovega koncerta iz Little Hippodrome kluba v New Yorku, 2. maja 1975 in prinaša razglašen,: iz rhythm’n’bluesa črpajoč triakorden rockVroll na prvo žogo. Pevec' David Johansen, kitarist Johnny Thunders, klaviatu-rist in kitarist Sylvain Sylvain, basist Arthur Kane ter bobnar Jerry Nolan glasno in brezkompromisno: drvijo skozi skladbe Red Patent Leather, Teenage News, Piliš, :Ain't Got No Home/Dizzy Miss Lizzy, Something Else, Daddy Rolling Stone in Pirate Dive. Nekoliko upočasnijo tempo le v bluesovsko obarvani skladbi Down, Down Down Town. New Vork Dolls so vse do danes ohranili status kultne zasedbe, zato je Red Patent Dather prava poslastica za ljubitelje polnokrvnega rock’n’rolla in dobra lekcija za potrošnike anemičnega MTV pun-ka. VASJA VOLAVŠEK NAJVEČ JA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 01. BRAVO HTTS 16 -Kompilacija/različni izvajalci/ 02. NO DOUBT -Tragic Kingdom 03. TONY BRANTON -Secrets 04. BOVZONE -Different Beat 05. SPACE JAM -Filmska /različni izvajalci/ 06. EVTTA - Filmska /različni izvajalci/ 07. NO MERCV -My Promise 08. U2 - Pop 09. SLO DANCE Vol. 5 -različni izvajalci 10. ŠPICE GIRLS - Špice Vse naštete plošče na lestvici TOP 10 in seveda še veliko ostalih naslovov lahko poslušate in kupite v prodajalni TOP MUSIČ v Velenju. Vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. Popusti pri večjih količinah in ugodnosti za člane. IZPOD ODRA : ZZ TOP Nastop legendarnih texaških bradačev ZZ Top 12. marca v dvorani Tivoli je sodeč po napovedih in njihovem slovesu obetal vrhunsko koncertno predstavo. Vloga predskupine je -pred približno 6000 obiskovalci pripadla domačemu Don Mentony Bandu. Kitarist in pevec Billy Gibbons, bobnar Frank Beard ter basist in Pevec Dusty Hill, ki skupaj igrajo že od leta 1970, so nam predstavili oster in trd rock, potopljen v tradicijo rhythm’n’bluesa, bluesa in ooogiea. V poldrugo uro trajajočem nastopu so preigravali skladbe iz Jseh obdobij svoje dolge kariere: Cheap Sunglasses, Pincushion, Sharp Dressed Man, Bang Bang, Give Me Ali Your Lovin’, Legs, La Grange 'o Tush, koncert pa so zaključili s staro rockVroll klasiko Jailhouse Rock. Sam koncert so ZZ Top izpeljali povsem korektno, žal pa so se Pričakovanja sprevrgla v povsem rutinski nastop brez vsakršnih Presežkov. Glasbenikom nikakor ni uspelo oziroma se niti niso potrudili navezati stika z občinstvom, svoje pa je prispeval tudi slab zvok, ki je *e stara rana dvorane Tivoli. „ _________________ VASJA VOLAVŠEK SEVERNA IRSKA _____ V TUJINO OPRAVITI SPLAV Anina zgodba seže do srca. Ana je ena izmed nesrečnih žensk -2000 na leto jih je - ki ne morejo opraviti splava v svoji domovini Severni Irski, pač pa morajo zaradi tega potovati v notranjost Anglije. (2. del) Ko sem prišla na kliniko,Je bilo Ena izmed njih,; Moira. je bila vse drugače, kot sem pričakova- že petič noseča. Možu je dejala, la. Nikomur se splav ni zdel nič da gre v London obiskat svojo nenavadnega, kar me je zelo » sestro. Kakor jaz je bila tudi presenetilo. Prišla sem iz dežele, Moira katoličanka, vendar ni kjer je ; splav zločin, tu pa so z mogla:prenesti misli na še enega mano ravnali, kot da sem prišla otroka, na nekakšen rutinski pregled. Morala sem na posvet z SPLAV: zdravnikom in s svetovalko. Bila . šem nervozna, saj ne znam prav O splavu m veliko za povedati, dobro razložiti svojih občutkov, Uspavali so me, nato sem se vendar ni bilo nič hudega. zbudila m nisem bila več noseča: Zdravnik me je vprašal, ‘če A pojavijo sc bolečine v trebuhu imam kaj proti predhodnemu 'n z. njimi manjše krvavenje, pregledu, svetovalka pa mi je omotica, slabo počutje in žalost, pojasnila, kako bo splav potekal. Ko sem se vračala domov, sem Ne morem povedati, kako se počutila, kot da se je moje ži- olajšana sem bila, ko sem bila vljenje ; spet vrnilo v normalen med ljudmi, ki so mi bili pripra- tok. Kljub temu me je \es čas vljeni pomagati. Neštetokrat ■ skrbelo, da bo šlo kaj narobe, sem premislila, ali bi bilo bolje Morala bi iti na. kontrolo k donositi otroka, vendar se za to svojemu zdravniku, vendar ne nisem mogla odločiti. Svetovalka veni, kako naj bi mu povedala, me je vprašala, če sem dobro in kaj sem storila. Na srečo nisem res dokončno razmislila, vendar imela nobenih težav; ne morem sc nisem mogla odločiti drugače. si predstavljati, kaj storijo žen-Vedela šem samo, da če bom ske, ki tudi po splavu potre- imela otroka, bo njegov oče člo- «bujejo zdravniško pomoč ali sve-vek, ki ga sovražim, moja tovanje. družina bo zaznamovana: s : sra- Za pot v London in nazaj ter za moto, jaz pa bom izgubila mesto splav sem plačala okrog 450 na univerzi. funtov - kako takšno ceno zmo- Vendar je bila noč pred spla- rejo ženske, ki imajo manj (levom grozna: Prvič v življenju narja? Ali splav opravijo Skrivaj sem sc počutila popolnoma pri kakšnem mazaču? Slišala sama. Sprehodila šem se po par- šem mnogo zgodb o ženskah, ki ku in čeprav sem bila noseča so same skušale opraviti splavj šele osem tednov, se mi je zde- vendar mislim, da razumem, zalo, da vsi gledajo v moj trebuh kaj so poskusile, in da vsi vedo, zakaj sem prišla Še vedno ne mislim, da je splav v London. nekaj dobrega. Težko sc je Naslednje jutro so mi v bol- odločiti zanj intežkogajepre- nišnici dejali, da ne smem jesti, stati. Vendar pa ne razumem, pa saj sem bila tudi preveč ner- zakaj moramo ženske oditi od vozna, da bi občutila lakoto. doma in iz dežele, da bi lahko Bilo mi je lažje, saj je bilo tam nekje drugje skrivoma splavile, še nekaj žena iz Severne Irske. Ali je to prav? KLONIRANA PAMET Kadarkoli nam znanstveniki zagotavljajo, da je nek nov izum popolnoma nenevaren za okolico in ljudi, lahko zanesljivo sklepamo, da bo prej ali slej prišlo do nesreče, ki bo demantirala vsevedne. Gre seveda za interese znanosti in nihče ne dela rad proti sebi. Tvorci jedrskih elektrarn od začetka trdijo, da so za okolico neškodljive in jih v nasprotno niso omajale vse nesreče do sedaj. Tudi Černobil naj bi bil bolj posledica ruske malomarnosti in podkupljivosti ter velikih lukenj v sistemu varnosti. Proizvajalci orožja izdelujejo nove sejalce smrti zgolj v samoobrambo. Sredstva proti rastlinskim škodljivcem so strupena le nekaj dni ali tednov itd. Skratka, vsak kaže relativno nedolžen obraz tudi ko gre za najbolj nevarna in uničevalna sredstva. Ker Zemlja in ljudje veliko prenesejo, so nam hladnokrvni Angleži postregli še s klonirano ovco. Tudi to so naredili, tako pravijo, samo nam v prid. Da bi imeli zdravilno mleko. V resnici noben izum ni vsestransko testiran in dolgoročno preizkušan, da bi lahko kdorkoli zanesljivo potrdil njegovo neškodljivost. To je v nekem smislu nemogoče, ker tudi naše poznavanje stvarstva ni popolno in je vse v resnici zgolj relativno varno ali nevarno. Do pred nekaj let niti nismo vedeli, da je nad nami nekakšen ozon, ki nas ščiti pred kozmičnim sevanjem. Razredčili smo si ga sami z najbolj vsakdanjimi izdelki: spreji in hladilno tekočino iz hladilnikov. Naše priljubljeno sadje, ki je tako gladko in bleščeče, kot bi bilo iz plastike, je postalo plen najbolj navadnih škodljivcev. Kaj se bo zgodilo s klonirano ovco? Bomo dolgo časa čakali na povratni udarec narave, ki nas bo naučil spoštovanja naravnih zakonov? Bomo videli. KLONIRANJE IDEJ Vendar bi rad na strani za življenje spregovoril o drugem kloniranju, ki poteka že stoletja in o katerem se ljudje ne razburjajo preveč. Gre za idejno kloniranje, ki je že tako prodrlo pod kožo ljudi, da ga niti ne opazimo. Posledice pa so povsem podobne biološkemu kloniranju: s ceplenjem idej dobimo miselno identične posameznike, ki jih druži ista idejna osnova. Medtem ko biološko kloniranje še ni proizvedlo niti ene nesreče, jih je ideološko kloniranje povzročilo že na tisoče in vse imajo isti rezultat: ujeti, ponižani, brezpravni, mrtvi ljudje. Ljudje se večinoma ne zavedajo svoje svobode, dostojansti>a in enkratnosti tudi zato, ker so že od rane mladosti pod vplivom klanskega lobija svojega okolja. Tako že otroku vcepijo idejo o pripadnosti nekemu narodu, geografskemu prostoru, jeziku, kulturi, veri, lestvici vrednot itd. Te klonirane ideje se seveda na rahli otroški duši z lahkoto primejo in poženejo v mogočno rastlino, ki daje iste sadove. Ko bo ta otrok odrastel, bo na svoje potomce prenesel podobna semena idej in vrednot. Zato se zemlja in njeni prebivalci že stoletja delijo na narodne in idejne sosede ali nasprotnike. Na tak način se ljudje čutijo tudi varne in zaščitene, saj najlažje prepoznavajo ljudi svoje klona, druge pa zaznavajo kot tujce in sumljive, drugačne. Vsaka ideja seveda ni enako problematična. Na svetu so kulture, ki so relativno odprte do drugačnih, so gostoljubne in nekako naivne. Zal so to svojo držo skoraj vedno plačale z zavojevanjem. Tipični so dogodki v nekdanjih kolonialnih deželah Azije, Afrike in Oceanije, ki so postale del angleške, španske, nemške, portugalske itd krone, njihovi prebivalci pa so prevzeli njihovo vero, jezik, šolstvo in običaje. Nov idejni klon se je na mehko narodno steblo lepo prijel in začel proizvajati npr. rumene, rdeče in črne Angleže, ki so prisegali zvestobo kraljici, ki je nikoli niso videli! Tako se svet vrli naprej v svoji norosti, saj bolj ko poizkušaš ljudi dobiti na skupni imanovalec, bolj jih ponižuješ in zatiraš. POZOR: NAIVNI IN KLONIRANI Najbolj nevarne so klanske fanatične ideje, ki imajo po navadi za osnovo verski, ideološki ali nacionalni cepič. Najraje se primejo na primitivno okolje v kriznih časih, dobro gnojilo so jim namišljeni zunanji sovražniki in enostranska pamet, ki vidi samo sebe. V tem stoletju se je zelo uspešno kloniralo ideje fašizma, nacizmu, komunizma in nacionalizma. Tako so se med sabo spoprijeli kloni vernih proti klonu nevernikov, klon rdečih proti klonu črnih, klon nemško govorečih proti klonu angleško govorečih, klon ekavcev proti klonu ijekavcev itd itd. Rezultat vseh klanskih bojev je bil vedno enak: bojno polje polno mrličev, ki nemo pričajo o “kvaliteti” ideje, za katero je umrlo toliko ljudi. Zakaj ljudje sploh želijo umirati za idejo? Za idejo velike Nemčije, velike Srbije, velikega Imperija ... Zato, ker so uspešno precepljeni. Z metodo prefinjenega učenja, vzgajanja in kaznovanja ter nagrajevanja, so jim Veliki Prevaranti odvzeli njihovo prirojeno svobodo, pamet in osebno odločanje in ga nadomestili z neko Idejo pripadnosti, ekskluzivnosti in usodnosti. In ko si enkrat ujet v past, je izhod mnogo težji kot vhod v past. Večina jih tuli z volkovi, navija za Naše, obsoja Tujce, dokler se nekega dne zgodba ne izteče. Tako je propadel klon fašizma, nacizma, počasi jemlje hudič klon komunizma. A zgodbe seveda še ni konec. Za naivne pripravljajo Veliki Prevaranti nove in nove klanske predloge. Na enega bomo sigurno prijeli. Pravkar so v sosednji Albaniji z grozo in besom opazili, da so jih ujeli v past piramidnega klona. Še tisto mah pameti, ki jo je imel precej primitivni, revni in neizobraženi Albanec, so mu zamenjali z idejo bogastva. Verjeli so, da če bodo vsi dali v vrečo 100 mark, bodo po nekem čudežu ven potegnili vsi po 200 mark. Ko so se zbudili, je bilo že prepozno. Ni bilo ne vreče, ne denarja, ne pameti. Zaman streljajo v zrak. Sovražnika ni tam zgoraj. “Srečal sem sovražnika in On je jaz”. Zato ohranite zdravo pamet in svoje gene, tako vam svetuje Trigon Dih nove dobe DVOGOVOR S POKOJNIM KARDINALOM Elektronske povezave z onstranstvom (1) - Glasovi, slike in besedila se pojavljajo spontano, torej se jih navadno ne da izzvati Če je največja stiska strah pred ?mrtjo in najbolj bridka žalost [zguba najbolj ljubljenega človeka. potem bi bilo povsem normalno, ko bi se veliko ljudi znanstveno, statistično in medita-cijsko poklicno ukvarjalo z vprašanjem obsmrtnih dogodkov in morebitnega življenja po smrti. Na malokaterem področju je toliko izkušenj in znanja kot v spiritualizmu, ki se znanstveno ukvarja z življenjem po smrti. Takšna raziskovanja pa so preganjale uradne religije, ker je bila v°da na mlin materialistični in ateistični usmeritvi modernih univerz. To je razlog, da obširno Znanje o smrti do sedaj ni moglo Prodreti v široko javnost, tako da Je za večino ljudi v zahodni hnate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati? Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet? PIŠITE IN A M, INAŠI SODELAVCI VAM bodo odgovorili Na straneh glasa SAVINJSKE! civilizaciji konec - odprti grob. Vsakemu od nas je na voljo poizvedovanje o obsmrtnih dogodkih pri starejših sorodnikih. Težko bomo našli družino, v kateri ne bi vedeli o presenetljivih obsmrtnih dogodkih. Seveda je bilo v dolgi zgodovini človeštva zbranih ogromno pričakovanj o takih izkustvih. GLASOVI POKOJNIKOV MED PTIČJIM PETJEM Z razvojem elektronike se je začela nova doba preučevanja onstranstva. Že leta 1928 je Edison sestavljal kemični aparat (na podlagi kalijevega permanga-nata) za povezavo z onstranstvom. Ustanovitelj milanske katoliške univerze, filozof in psiholog, frančiškan Agostino Gemelli (1878-1959) je v fizikalnem laboratoriju univerze, katere dolgoletni rektor je bil, dobil na zvočni trak sporočilo svojega umrlega očeta. Navzoč je bil benediktinski pater Pcllegrino Ernetti, edini profesor za predpolifonično arhaično glasbo, doktor v stari orientalskih jezikih, filozofiji in teologiji ter iznajditelj aparatov, ki še ne smejo v javnosti. Gemelli in Ernetti sta poročala o tem papežu Piju XII. To je prvi znani primer posnetka glasu iz “neznanega”. Raziskovalci na tem področju pravijo, da se ne more zgoditi nic nemogočega. V petek, 12. junija 1959, je operni pevec Friderich Jurgenson v gozefu pri Stockholmu hotel posneti ptičje petje. Med žvrgo-lenjem so bili komaj zaznavni človeški glasovi. V naslednjih tednih so se začeli oglašati znani in neznani pokojniki. Štiri leta pozneje, ko so Jurgensona že obiskali številni znanstveniki in se vključili v potrpežljivo in zamudno delo izločevanja glasov iz žvrgolenja, je to odkritje predstavil javnosti na tiskovni konferenci. Ko je 1. 1969 izšla njegova knjiga v švedščini in potem v vseh glavnih jezikih, se je začelo ukvarjati s povezovanjem z onstranstvom na tisoče ljudi, zlasti tehnično in fonetično izobraženih. ELEKTRONSKA POVEZAVA Z ONSTRANSTVOM Hrvaški elektrotehnik in strokovnjak za radar Theodor Rudolph (umrl 1988) je že leta 1967 izdelal poševen aparat (gonime-ter) za dr. Konstantina Raudive-ja. Ta je morda najbolj razvil povezave z onstranstvom s pomočjo elektronike. Kdor hoče dobiti pregled nad tem prodorom v onstranstvo (“Breakthrough” je naslov njegove pomembne knjige), mora posvetiti ves svoj čas več mesecev, če ne let, študiju ročil o teh raziskavah (zlasti ongresom) in osebno navezati stike z najpomembnejšimi znanstveniki, ki odločno trdijo, da so mogoči veliki dosežki, če se usmerijo vse sile v take povezave. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA Mifrgic line g 090 41 23 8 TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156 SIT/min Zalo je potreben pozitiven odnos do pokojnih družinskih članov, prijateljev ali sodelavcev, pomembno vlogo igrajo tudi medi-alne sposobnosti. Ker je imel Rainer Holbe na RTL Plus več let vsak teden na radiju in pozneje tudi na televiziji oddajo o neverjetnih zgodbah (imel je več kot dva milijona poslušalcev), drugih razlogov in neodvisno od Luksemburga pa so desegli največ Italijani in Američani. Najpomembnejše raziskovalce iz Luksemburga in Nemčije poznam osebno. Klaus Schreiber je dobil do svoje smrti (1988) najbolj jasne slike na televizijski ekran. Rainer Holbe je izdal knjigo o teh slikah, sam pa sem napisal psihološko oznabčo tega treznega in prijetnega znanstvenika. Dr. France Susman MOJ NAJTEŽJI PRIMER Sedim. Moj pogled je obstal na telefonu. Strmim in razmišljam. Le kakšno dežurstvo bo danes. Včasih je telefon nem, poln praznih klicev, včasih simpatičen, redkokdaj pa zelo naporen. Spomnim se klica, ki je bil zame zelo naporen. Dvignila sem slušalko in še preden sem se lahko uradno predstavila, sem zaslišala kričavi glas: “Pomagajte, ubila ga bom!” Pivi hip sem bila zelo presenečena, vendar sem se zbrala in pričela pogovor. Takoj mi je bilo jasno, da imam na drugi strani telefona zmedeno, histerično, nasilno nastrojeno osebo. Jasno mi je bilo, da moram storiti vse, da jo pomirim. Moji možgani so začeli intenzivno delovati. Posvetila sem se pogovoru, vendar so mi v ozadju nenehno rojila vprašanja. “Koliko lahko vplivam na takšno situacijo? Ce se zgodi kaj groznega, koliko bom odgovorna jaz?” in še mnogo drugih. Moje misli so bile bliskovite. Nisem več zaznavala ne prostora ne časa. Končno se je ženska pomirila, da sva lahko zaključili pogovor. Poleg polne glave misli sem začutila grozno izmučenost. S težavo sem pogledala na uro in ugotovila, da je pogovor trajal tri ure in pol. Čeprav izmučena in s polno glavo misli, še vedno nisem bila prepričana, kako se bo ta primer končal. Zato sem naslednje jutro poklicala svojo mentorico dr. Cvijeto Pahljin in z njo še enkrat prediskutirala moj primer. Danes se ji od srca zahvaljujem za pozornost, kajti sama nisem takoj zaznala, da sem bila zelo obremenjena s tem primerom. Konstruktiven pogovor z njo me je razbremenil. Danes vem, da bi sama težko izpeljala situacijo do konca. Da poleg družine in službe še vedno najdeš čas za prostovoljno delo na klicu, ter da prisluhneš vsakomur, moraš imeti veliko srce. Cvijeta, hvala! Miša NAGRADNA KRIŽANKA NARAŠČANJE PRITISKA PRI SPOPADIH ČETA, VOD TONE VRABL KRAT. ZA SVETOVNO PRVENSTVO IME AMER. IGRALKE TAVLOR 13 STANJE PROŽNEGA TELESA MAKE D. KOLO KEM. OZNAKA ZA TITAN ODPRTINA V ZIDU S L. PESNIK (PRAN) VELEN. TELEVIZ. ATLET ZATOPE K ŠPANIJI KRAT ZA GOSPOD GRŠKE BOGINJE USODE PSEVD. JOŽETA HORVATA OS. ZAIMEK “SKLA- DIŠČE" GNOJA SLOVEN- SKI DRAMA- TIK (BORUT) IVAN ISAKOV RODEZIJSKI POLITIK(JOŠUA) NEM.REŽ. (FRITZ) MARTI ANTON DELAVSKA ENO-TNOST NIKOLA TESLA KENIJ. PRED- SEDNIK PRENOSNIK MENICI! DUHOV- NIK ZAVIJAČ, NPR. JABOL- ČNI STARA MAMA VACLAV NEU- MANN MESTO NA JAPON- SKEM NEKD. KAMB. POLITIK (LON) AMER. VESOLJ- SKA AGENCIJA JAJČA- STA POSO- DA STARA DOLŽ. MERA V LATAM. ALAN (KRAJŠE) GRŠKA OF ...ELAS 11 PRVI SKLON SLOV. S KLAN. RIBONU- KLE1NSKA KISLINA (ORIG.) DEŽELA ČAROVNIKA IZ INDIJSKO GORSTVO 15 ŠORLI MARJAN PODREDNI VEZNIK EDVARD (KRAJŠE) ČREDA DIVJIH 12 REKA SKOZI MUEN- CHEN ZAPOR, AREST ZELENICA SREDI PUŠČAVE OKRASNA RASTE., ŠKRNI- CEU PRISTA- NIŠČE V JEMENU 1-19 Pošilja: Po obuto v v prodajalno 1. nagrada: 10 dnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v objektu KRONE, 2. nagrada: bon 3000 SIT - Borovo Savinjske SOBE ZIMMER-ROOMS MORAVSKE TOPLICE Dolga ul.l Tel.: (069) 78-646 26-434 Slovenija objekt KRONE Moravske Toplice Razpolagamo z 28 ležišči. V turističnem objektu KRONE gostom nudimo prijetno bivanje in počitek v devetih lepo opremljenih sobah z pol penzionom ali možnost kuhanja. IZKORISTITE NAŠE DARILO! 5AVI/N/J5KI VESELJAK RAD BI MALO ZNIŽAL Pacient v spoštljivih letih na koncu pregleda prosi zdravnika, naj mu malo zniža spolni nagon. Gospod, vedite, da to, kar vam je ostalo, je le še v glavi, pa nič drugega. Saj, saj, ravno zaradi tega bi ga rad malo nižje! PA ŠE VINSKA MODROM' Če človek pije m aloje dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot triger; Če pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, in nazadnje napravi iz sebe še opico. (Židovska modrost) KAJ JE NAPISAL Ko se je Willi Brandt kot zvezni kancler mudil v Izraelu, so ga peljali tudi v Mannovo dvorano. To je pa lepo, da šteto dvorano imenovali po Thomasu Mannu. Že, že, ampak dvorana sc imenuje pravzaprav po Richardu Mannu. Kaj pa je ta napisal? Ček. ZDRAVLJENJE Gospod zdravnik, vaš način zdravljenja mi je zelo všeč. To me pa veseli . Vam gre na bolje? To ravno ne, ampak vsaj slabša se mi ne! NI VZTRAJAL NAPREJ Mlad novinar sprašuje starejšega moža, kije dopolnil 95. Kaj ste počeli, da ste pri teh letih tako čili in zdravi? Ne pijem, ne kadim in vsak dan tečem pet kilometrov. Saj prav to je delal tudi moj stric, pa je umrl že pri šestdesetih. To pa zato, ker ni vztrajal še naprej! KAJ BO Z DVEMA Poglej,Jože, sosedje svoji ženi kupil krznen plašč. Ali ti kaj takega ne moreš storiti? Saj bi rad, pa kaj bo počela z dvema? NE BI BIL NA SVETU Očka, že trikrat sem te videl, da se ti je avto pokvaril v gozdu, ko si peljal iz službe sosedovo Barbiko! Tiho bodi, smrkavec, če se mi pred nekaj leti ne bi tam pokvaril avto, tudi tebe ne bi bilo nasvetu! IZTEK NILA STA JO Dva dijaka sta došla kmeta ter ga vzela v sredo. Pa vpraša dijak očanca: Vi, očka, kaj ste Vi? Ali ste osel, ali koštrun? Phe, odgovori kmet ter se popraska za ušesom, takole sredi med njima sem. POZNA GA Visokošotec piše svojemu očetu, naj mu pošlje 1000 dinarjev, češ, da namerava kupiti večjo zbirko starega denarja. Oče pa mu odgovori: Ljubi sin! Tvoja namera se mi zdi, kakor če bi jaz hotel za našega kužeta napraviti zbirko klobas. ff [TraMtoji OLDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 5 dni - pol penzion 149 DEM 7 dni - pol penzion 199 DEM 7 dni bivanja - apartmaji 99 DEM Za male in večje skupine svečana večerja v Kmečki čardi! Tel. št.: (069) 26-434 od 10.4. tudi lahko pokličete na tel.: (069) 48-646 NAJVECJA IZBIRA SKUTERJEV V DOLINI PETERSON_______________289.000 SIT PIAGGIO____I______g._„od 319.000 SIT ITALJET___i_____ od 399.000 SIT SUZUKI KATANA__________519.000 SIT MOTORNA KOLESA SUZUKI HIT LETA 1997: GSX-R600 ENDURO: FREEVVIND 650 XF CHOPPER: MARAUDER 800 Skuterji KREDIT 1 LETO T+2% Motoma kolesa SUZUKI -KREDIT do 5 let CELJSKI** KINEMATOGRAFI * SEME ZLA, akcijski triler Režija: Alan J. Pakula; Vloge: Harrison Ford, Brad Pitt, Margaret Colin (Union od 27.3 - svetovna premiera) VOJNA ZVEZD, ZF spektakel Režija: George Lucas; Vloge: Mark Hamill, Harrison Ford, Carrie Fisher, Alec Guiness (Metropol od 27.3- v DTS zvočni tehniki) USODNI NAGON, erotični triler Režija: John Dahi; Vloge: Linda Fiorentino, Peter Burg, Bill Pullman (Mali Union od 27.3) 101 DALMATINEC, družinska komedija Režija: Stephen Herek; Vloge: Glenn Glose, Jeff Daniels, Joely Richardson (Metropol od 3.4.) PRIKAZEN IN SENCA, pustolovski Režija: Stephen Hopkins; Vloge: Michael Douglas, Val Kilmer (Union od 3.4.) IMPERIJ VRAČA UDAREC, 2. del trilogije Vojna zvezd Režija: Irvin Kershner; Vloge: Mark Hamill, Harrison Ford, Carrie Fisher, Alec Guiness (Metropol od 10.4. - v DTS zvočni tehniki) OM, drama Režija: James Ivory; Vloge: Anthony Hopkins, Natascha Mellbone, Julianne Moore (Mali Union od 10.4.) Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 4.4.1997. Nagrade: 1. nagrada: W dnevno bivanje za 1 osebo v Moravskih toplicah v objekt KRONE Nagrado prispeva: Szabo Ferenc 2. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. MU~™&trade : Gumo. In obuta* d.e>. ! Sester ZALOGA RABLJENIH VOZIL fflll 4^137700,003SIT Ford Escort 1.4 GL, 1. 94, 1,549.700,00 SIT Opel Astra l.4i GL. Lili: 1,360.212,00 SIT PP92, L358sMrwr Renault Safrane RT 2.0, 1. 94, 3.654.750.0(1 SIT Renault Clio 1.2 RN, 1. 94, 1,168.146,00 SIT Škoda 1 avorit I.X. L 93, 678.400,00 SIT Opel Kadet lihi. Lil, 1,010.000,00 SIT Renault 19 Chamade. 1. 91, 1,083.000.00 SIT Volkswagen Pssat 1.9, 1. 92, 1.693.000,00 SIT Alfa Romeo 75 lili E, 1. 91; 1,100.00,00 SIT Alfa Romeo 90 2.0, 1. 87, : 614.000.00 SIT Alfa Romeo: 155 1.8, 1. 93, 1,678.000,00 SIT Ford Orion 1.6 CLXi, 1. 93, 1)447.320,00 SIT Hyundai Poni 1.3 LS,: 1, 91, 716.000,00 SIT I Ivimdai Sonata 2.0, 1. 92. 716.000,00 SIT: Ida Kadeti li GLS, 1. 87, 675.500,00 ;: SIT Lada Samara 1.5, L 93, 588.000,00 SIT Lacia: Dedra Integrale, I. 93, 2,073.750,011 DEM PP92, LJlS.Moi^Šn Volkswagen Passat GL 1.6, 1. 90, 1,412.000,00 SIT Volkswagen Vento 1.8 GL, L 93, 2,132.000,00 SIT A Zastava) 128 GX, 1. 87, 161.175,00 SIT Zastava 101 Poli, 1. 87, 180.000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, 1. 85, 441.000,00 SIT Wartburg 1.3, L 89, 2T6.183,00: SIT Kia Sephia SI X. 1. 94. (2.501) DI M Pontiac Trans-port 308, 1. 94, 39.000 DEM Fiat Uno turbo IE, 1. 93. i 1.500 DEM Peugeot 405 GR, 1. 93,: 14.500 DEM Mercedes Benz 600 SEL, I. 92, 86.000 DEM Renault 5 Saga. 1. 91, 602.000T(S SIT Informacije na telefon: intormaciie 063/432-807. TRGOVINA & BISTRO Ljudmila Koder Podlog 11 c. 3311 Šer Jlog 11 c, 3311 Šempeter Tel.: 063 701-475 Pri nakupu nad 3.000 SIT dobite kavico, nad 5.000 SIT pa štangico. Pri nakupu nad 10.000 SIT -5% popust ali plačilo na 2 čeka. Potrebujemo več akvitizerjev, za blago, ki ga potrebuje vsako gospodinjstvo. Vse informacije na tel.: 711-351 ali 714-455 Ajl AVTO ŠKORJANEC 4 VTOCENTER MeH PRODAJA RABLJENIH VOZIL Ford Fiesta 1.8 D, 1. 92, 11.900 DEM Sierra Caravan 2.0, 1. 91, 14.990 DEM Lada Samara 1.3, 1. 93, 6.100 DEM Lada Samara 1.5 3V, I. 94, 7.200 DEM Maruti 800, 1. 91, 4.100 DEM Lada Niva 1.6, 1. 93, 8.300 DEM Marcedes Benz 230E, 1. 89, 23.000 DEM Hyndai Lantra 1.6, 1. 93, 15.250 DEM Nissan Suny 1.6 SLX, 1. 86, 6.250 DEM Rover 114 16V, 1. 94, 13.350 DEM Daihatsu Charade 1.0, 1. 92, 9.000 DEM Golf JX 1.6D, 1. 89, 10.300 DEM Informacije na telefon 063/412-245. AVTOHISA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL RENAULT CLIO 1.2 RT, 5 vrat, rdeč, 1. 93, el. pomik stekel. 11.860 DEM C 15 D podaljšan - tovorni, bel, 1. 91, 12(1000 lem, 10.900 DEM HVUNDAI PONY 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 9.600 DEM CORSA SWING 1.3, 3 vrata, 1. 96, siva, 5.900 DEM GOLF GL 1.6, met. rdeč, 3 vrata, 1. 92, 15.400 DEM ASTRA 1.6i, met. siva, I. 92, 5 vrat, 14.900 DEM KADET 1.3, 1. 87, 4 vrata, 6.500 DEM CORSA SWING 1.4, 5 vrat, briljantno rdeča, 1. 94, 15.400 DEM Možnost nakupa na kredit in leasing do51eLInfonnaciieM)63/85WČ5. ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL CORSA CITY, rdeč, 1. 91, 8.800 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 6.900 DEM LADA SAMARA 1300, bela, 1. 92, 5.500 DEM AX CITROEN, m. siv, 1. 89, 6.600 DEM CITROEN BX, rdeč, 1. 84, 3.400 DEM TIPO 1.4, m. zelen, I. 93, 13.600 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.000 t>EM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, 1. 92, 5.400 DEM YUGO 60, 1. 90, 3.200 DEM LADA SAMARA, bež, 1. 88, 3.200 DEM LADA SAMARA, m. zelena, I. 93, 5.200 DEM LADA SAMARA, 1. 90, 3.500 DEM YUGO 45, bel, I. 90, 2.700 DEM NISSAN SUNNY 1.6 SLX, bel, I. 89, 8.200 DEM Informacije na telefon 063/707-365 Intormaciie na in 063/707-395. PEUGEOT TO imm ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL KADET 1.4i, kat., bordo rdeč, 3 vrata, 1. 90, 71.000 km, 850.600,00 SIT, možem kredit YUGO 45, 1. 87J bel, 75.000 km, 1. lastnik, 170.006,00 SIT. Informacije na telefon 063/862-406. ZALOGA RABLJENIH VOZIL GOLE JXB, 1. 89, 9.000 DEM GOLF GL l.SjU. 94,: 18:300 DEM AUDI A6 2.6, 1. 95, 48.500 DEM: Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel: 063/852-955. AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Honda CIVIC HB 1.5 GTI, 1. 91, 13.500 DEM Kombi Mercedes Benz sprinter 312 D, 1. 96, 53.000 DEM Mercedez Benz E 200 D, 1. 90, 24.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, I. 96, prevzem leasinga Peugeot 605, 1. 93, 22.000 DEM Audi 100 2.3 V6, 1. 93, 27.000 DEM Nissan Micra 1.2 LX, 1. 92, 9.500 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit// Informacije: ti o. 472-409. Avtohiša KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL NISSAN SUNNY 1.6, karavan, 1. 93 Informacije na telefon 702-230. Na lepi sončni legi v centru Ljubnega ob Savinji prodam starejšo Poleg je javnega vrta. Tel: 841-401 od 12. - 13. ure. Prodam gramofon novejši za 15.000,60 SIT in dve čisto novi spalni vreči po 10.000,00 SIT. Tel.: 716-157. Prodam Škodo LX, prvi lastnik, zelene barve. Cena: po dogovoru. Tel: 483-163. Prodam samojeda starega dva meseca. Tel: 844-246. R5 Campus 1. 92, reg. do 8/97, rdeč kot nov, prodam ah menjam za motorno kolo ali cenejši avto. Tel: 063/841-373. Ugodno prodam rolerje ROMA št. 43-44, cena po dogovoru. Tel.: 063/725-323 Ugodno prodam avtoradio Blau-punkt OSLO RCC 24 z RDS in mnogo drugimi funkcijami za 25.000 SIT. Tel: (063)715-424 V najem damo prostor primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel: 472-034. Oddajamo pisarne v novem poslovnem objektu Izoles Nazarje. Tel.: 833-671, 832-011. Oddajamo lokal z vsemi soglasji za neživilsko dejavnost v izmeni 70 m2. Tel: 833-671, 832-011. V centru Ljubnega ob Savinji zaradi bolezni oddam v najem lep vpeljan gostinski lokal, možnost tudi za trgovino in vec obrti. Stanovanje v gostišču in tudi tujske sobe. Tel: 841-401 od 12.00 - 13.00 ure. Po najugodnejših cenah odkupujemo delnice, tudi PID MERCATA. Tel: 0609/651-892. Menjam videorekorder za rabljeno izjpravno motorno žago. Tel: 471- Izdelovanje in popravilo nagrobnih spomenikov. Tel: 28-397. MESARSTVO DOLAR | Velika Pirešica 7A TELEFON: 063/728-200 vmmnmm Vse vrste domačih prekajenih izdelkov po zelo ugodnih cenah. H ¥ESELE VELMOPfOČME PMMMEI KO IONEC PKAZEN ]C, NESfllRSTVO ^ TRGOVINA S KURILNIM OLJEM < '(pKsez LIBOJE Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 IGODNI KI Velika izbira modelov CK 1 /C). Ogled v salonu AVTO ŠKORJANEC. 1 ' ••mm C (D I ° S 0 1 1 2 DOSTAVNI KOMBI 2,2 diesel za 20.890 DEM 4x4 SPORTAGE